1

I PRAVILA

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

H A
5 LA I ==>A?A@=
5 LA I ==>A?A@=E = # =JE E ED H = > ? @ A B g h i j k l m n o p r s t u v z . V prevzetih besedah, zlasti v imenih, uporabljamo e druge:   H A  AL= E E = A E FH      X  JAF =>A?A@EKLH =  J@= A>EE A AJAD = A  H A q w x in y stojijo v abecedi takole: q za p, H A w x in y pa v navedenem zaporedju med v in z; in stojita za oz. d.
Pomni 8 I @ > ED >AIA@E ED E AC= A E = I  L =IED JK@E =LA@>A E  IJ=HA ED >@ >E  E AC= A E = E  E  I LA I ED =HA E  FHE J= A  =FEI L= K ?EJ=J ED >AIA@ L = IJLA A  A E K = E FHE I C L A >=HL= K =D KF H=> = F IA> A H A FH kaOha, gostvanje).

"

# $

1 A = H
H A =I= C =I E AE A K A  ; H A =I C =I E AE A K A a) z ustreznim glasom in polglasnikom [ ], torej b c  d f g h j k l m n p r s t v z  ; b) ali pa >? @Af g h j k l m n p r s t v z ;  H A  GMNin y imenujemo: AD E ali AD E , AD E@ ali AD E@ , kv ali k, dvojni v ali dvojni v, ks in psilon; " @L H A@ imenujemo JH@E@ ali JH@E@ . 

&

8HIJA H
H AI  = AE L E A FEI= A a A, b B E JEI = Aa A, b B U F A=) >* E F AL A A A A  KH EL A a A, b B EF@ 5F AL E E H = EI  = LA H=J JEI = EJEIJE@A E>AIA@E =  E EDD A  EJE @@HKCAC=>AIA@E == E EDF IA>A F K@= HEJE 8J= = A KF H=> = JK@EH= FHJEJEI H= E  HAF A H AE  H AH= EDLA E IJE FHEFEI= K H F=F @ HJ=L= A L =IEDJEI = A H AEF@

'

/ =I L =LHA@

IJ H



H AI  =menja z dvema vlogama: z njimi zapisujemo glasove, ko pa so zapisane, nam pomenijo glasove. =H= AH A A@ H = EE C =I LE ALA =FH=LE  E H H J E C =I L

)7  215 10

) -

10

E HC =I L J E  H  A =JAHAC =I LA = HA  =FEIK A  H= E E H = E  A = JAHA H AF= = = K A LA C =I L 6=  FH KIJ E E A I E L E  = A =IE?AH =FEIK A I H v (siva, siv, vzeti, vsak), LA @=HA  AC L H= E E? JK@EI H l oz. u (dal, nauk). =IFH J  H =v = = K A AI=  > KIJ E E A I E L E veva), JA LA JK@EF I= C =I E E ] (siv, bo vzela, bo vsak), ne ob samoglasniku pa [w] oz. [] (vzeti, odvzeti vsak, predvsem) in celo samoglasnik [u] (vzeti oz. vsak itd. lahko izgovarjamo tudi [uzeti] oz. [usak] itd.). 4= AH A H =`C =I C =I` H = AH= LE@ E FHAC A@ E?L $'E %


JAL A  JALE =  JALE A

= HI H = E =FEIK A C =I LAE IJA >AIA@A J= I JAL = E?EBH= E =FEIK A  JALE =  JAL AI  = A = = JALE =0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9; LA == E FH A?A = JALE = =FEIK A IIAIJ=L = A  JAL  FH 13, 41,5, 122. tevke od 0 do 9 se imenujejo E =, enka, dvojka, trojka, tirica, petica, estica, sedmica, osmica, devetica, ustrezna imena za tevila, ki jih te tevke zaznamujejo, pa so E , ena, dve, tri, tiri, pet, est, sedem, osem, devet. =FEI= =LA == E A?A = JALE =EF@ E = = EF IA> =E A = FH 10 deset, 20 dvajset, 100 sto,`JEI itd., ali pa so tvorjena iz posebnih osnovnih imen: od 12 do 19 = dva-, tri-... + -njst, od 30 do 90 = tr-, tri-... + -deset, od 200 do 900 pa dv- ... + -sto ipd. tevka ali zveza tevk kot pisno znamenje se imenuje tevilka, npr. 18, 4, 1437. = IA JALE =E FEIK A I H = E C   #` $ !$$`!% #  #""`#"' 2HE AJ E?=DJEI E?A =D E H= E IIJ JE?= E J= @= FH 1926 beremo ali JEI @ALAJIJ  AIJE @L= IAJali tudi devetnajststo estindvajset. 6K@ELA AJA AB I A= E>= A JALE A  FH  383675, lahko (pri narekovanju) izgovarjamo po nekaj tevk skupaj (navadno po tri ali dve) tako, da izgovarjamo tristo triinosemdeset, eststo petinsedemdeset ali osemintrideset, estintrideset, petinsedemdeset ali pa tudi tri, osem, tri, est, sedem, pet. Poleg arabskih tevk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M, npr. za pisanje mesecev v datumu, letnikov glasil, poglavij, strani: 11. XII. 1975; gl. uvod SSKJ I, str. XXIII;5 =LEIJE =HALE =::'%  IJH !%; tudi pri lastnih imenih: Aleksander I., AB 11 ipd. (prim. 43, 91, 97, 252).

12

13

"

E=
2 AC H E  JAL I  = F C IJA =FEI = = A = E =  FH  pika (.), vejica (,), vpraaj (?) ipd. O njihovi skladenjski in neskladenjski vlogi gl. 226475.

#

,HKC=FEI =

= A =

1 =  A@HKC= = A =  FH  =LHA@ IJE  AHA @A =H AA JA IJ FE A  @IJ J A  A AEF@ Med splonimi so zlasti: odstotek (%), A , paragraf (), in ali et (&), enakost (=), stopinja (), minuta (' ), sekunda ('' ), do (), dolar ($) ipd.

6-8 - 

1 ) ,47/)215 )

) -

=JA =JE =E F @ > =

= A =

$

2 AC JAL KF H=> = L =JA =JE E A@HKC= = A =  =LHIJAE H= AH = =JA =JE EDLHA@ IJEE  = =JA =JE A FAH=?E A  FH in/plus (+), manj/minus (),A = = (=), deljeno (:), A , krat ( ali ), K = HJ=(), AI (), koren ( ) EF@ ,L =@AI  C H=  > JALE E= E H EF A Ekvadrat (52, a2), trojka kub (53, a3 =IJECA AJHE =IEF =C= A CH E E H = E  FH    

= A =E  CE A
Posebna skupina so znamenja iz logike, uporabljana tudi v matematiki in jezikoslovju; to so znamenja za A = IJ    AA = IJ = E =IFH J A    F I A@E IJ ), izbiro (), vsoto ( LA LHA@ IJ E L H   = LHA@ IJ H= L L =   < LA A= E = AEF@ 8I=J= = A =IAFE A  AIJE >

%

1 F IJ=L =

= A =

&

5F  = = AE F IJ=L =H=>= JALE  =@AI EIJH= E>AIA@ C H= HA@ A AJK@E IF @=  A F HE  =KIJHA F @ HJ  Fombo ali na opombo na koncu besedila ali poglavja (spodaj pa je npr. simbol sklona). Isto vlogo ima tudi t. i. zvezdica zgoraj desno (za opombo 2 piemo dve zvezdici, za opombo 3 pa tri). Levo zgoraj izpostavljena tevilka ob letnici pove, za katero izdajo dela gre. Primeri: Kopitarjeva Slovnica1 je izla v prvem desetletju 19. stoletja. 2 @ HJ F= 1 Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, K  LA @E?= = ALEIJH= EFHA@ Krnten und Steyermark.) Sam4 I= IJ= E L" I >AIA@  =I F =H = =L F IJ=L A @ AL >AIA@  LA @E?=F A EJK@E\H A \ E  HE A?\K H \ ampak  = F= Ivan Cankar (*1876, 1918) Slovenska slovnica 31991 (= 3. izdaja).

2 IA> = A E
H A
B B D d P P T t
l

I L =

= A =

' 

b, b, d, d, p, p, t, t D m, n,

izgovorjen z odporo v nosno votlino (obmetati) izgovorjen s spodnjo ustnico ob zgornjih sekalcih (ob vodi) izgovorjen z odporo skozi nosno votlino (dno) E C L H A   >IJH= I  A E  @F H dleto) izgovorjen z odporo skozi nosno votlino (I AF ) izgovorjen s spodnjo ustnico ob zgornjih sekalcih (snop vidim) izgovorjen z odporo skozi nosno votlino (tnalo) E C L H A   >IJH= I  A E  @F H tla) E C L H A  LA A Ah godu) izgovorjen s spodnjo ustnico ob zgornjih sekalcih (simfonija) izgovorjen z zaporo na mehkem nebu (sinko)

)7  215 10

) -

10

w w  F

v, izgovoH A  H= =IJ  > E KIJ E?  LA A vzeti) v E C L H A  H= =IJ  > E KIJ E?  A LA A vse) v, izgovorjen z obema ustnicama in pridvigom jezika proti mehkemu nebu (siv) e, izgovorjen nevtralno, tj. ne ozko ne iroko (mejni) o, izgovorjen nevtralno, tj. ne ozko ne iroko (sinovski) IHA@ A A E EIHA@E I EI= C =I E J E F C =I E pes) AC =I L E E JEILAJ EF C =I E *sneg- = I A =)   AC =I L = E J= > E I L =A J=  FH  E?=korak-); 2. polg =I E  E E =FEI= IF IA>  H

AF= E =FHLE A A E
( )   { }

L EDH=L E

v takem oklepaju zapisano je neobvezna sestavina besede ali besedne zveze LJ= A  AF= K =FEI=  AC =ILA C =I L LJ= A  AF= K =FEI=  A H =LA  H  LJ= A  AF= K =FEI=  AB A LA B A L v takem oklepaju zapisano je morfem (morfemska zveza)

HJE?A
 IJE =HAIE?=FHA@I= C =I E = E C  FH b'rat, e bolje b'rat, zaznamuje naglaenost HJE?= =@ H  FH   = = K A@ E KIJHA AC=C =IK L55 JK@E= KJ E ?EH K B A I > kotnik v desno, npr. ty > ti, zaznamuje prehod v kaj < kotnik v levo, npr. ti < ty, = = K A =IJ= A E  AI= HJE?= =LA = A  FH mami  = = K A AC =I L  E J  E? HJE?= =I C =I E L C =JA  AF= K  FH  @  = = K AE C L HI C =I E =LI =@KIFH=LE E H= LHIJEJLEI C =I E L IJE =F AL E?=  FH in/ali, pomeni oziroma \\ A = =HA L= = = = AJ KE  ?K>AIA@A= E HBA =  FH aqua voda, zaznamujeta pomen @L FE A = H  FH  =  = = K A@ E C =IK Glede naglasnih in drugih znamenj gl. 618633.

5F
_

A

H =JEL A

= ALI L=HI A @A K52

H =FE =  = = K AFHAF LA@= L E A  A E K H A?  = = K A AFH=LE L E A  A Eku) AIJE =FK E?=  =H A AL  @ A  AL E A  A E K @ILAJ L= A@AI  @

>

,47/)215 )

) -

)

4- 674 )

) -



H C E AF=  = = K A> = E = A = LHA@ @ = L F HA@ E? FHAL A JE>AIA@E A E AF=  = = K A = F C IJ @ = L F HA@ ico prevzeti besedi F E AF=  = = K AIF F A I KLHIJEJAL>AIA@A= E>AIA@ A LA A FHE  $  xxx A A EJEI >HA  AF= =  = = K A>AIA@ = E>AIA@  LA  E A ALJH= = =L=@ A = @>AIA@A= E>AIA@ A LA A  EE = =  FH > @ IJ  prihodnost

HA JKH =F FH=L =

= A =

"

popravi =F= A  H manjka izpusti pii skupaj pii narazen > E = LHIJE?E razmakni vrstici uredi besede ali vrste po tevilski vrednosti zamenjaj zaporedje ustreznih enot napravi odstavek pomakni v desno oz. v levo @FH=LE @IJ=LA  pomakni vije F = E E A  J= IAF @ HJK A FH FHEJEF IJF @ HJ L= = F LA E L EI F= E>AIA@=

IJ=LE A A A KH EL FEIK

IJ=LE A A A KH EL  @HKC= F IA>A FHEH A F @ HJ vanju stavi razprto

)7  215 10

) -

10

IJ=LE A A AH= FHJ odpravi razprtost stavi polkrepko IJ=LE@ A JEF= EIJ F  H

nejasen odtis zravnaj vrstico ne upotevaj popravka zravnaj rob Obstajajo e druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila na A =F LE  =@AI A H >K  > A F=H= E FE A F FH=LA 8JA EDFHE AHED =L = = ?= =D  =FEIK A  A@ @=J = =L @E =  FH ruska cirilica.

8 HA?
/ =I L =LHA@ H AI =H= E H

HECEH= AC=>AIA@E =
IJ H = A = @LA =L C= =   E E apisujemo

glasove, ko pa so zapisane, nam zbujajo predstave glasov. AH A A@ H = EE C =I LE ALA =FH=LE C =I L   E HC =I L J E   H= E  = A E E = H H J E

 A =JAHA C =I LA = HA  =FEIK A  FH  KIJ E  I H E A I E L

H = E F @HKCEIJH= EF= A =JAHA H A = = K A LA C =I L  6= A IE?AH =FEIK A =IFH J E E A  L siva, siv, vzeti, vsak), vendar  l oz. u (dal, nauk). C =I

 AC L  H= E E?  JK@E I H I E L

F= =  H =v zaznamuje ne samo zobnoustE veva), JA LA JK@EF I=

vsak), ne ob samoglasniku [w] bo vsak itd. lahko izgovarja JK@E K AJE   KI= EJ@  w   L AJE  @L AJE LI= FHA@LIA E ?A I= C =I E  K L AJE Ra AH A H =`C =I C =I` H = AH= LE@ =E IJ H E  =FEI L= AC =I L FHAC A@ E? / =I L =LHA@ IJH  

Eki [] (siv, bo vzela,

PRAVOPIS
Pravopis >H=L =L= =FEI L= AC =I L H=> LA E EDE  = ED H FEI= AFHAL AJED >AIA@ H=>  E FEI= A skupaj ali narazen in deljenje.

4=>=LA E EDE  = ED H

I= - JA >AIA@E = = IF  FE A   = E E H = E   LA E E E F= = = K A F IA> A =JAC HE A>AIA@  = ED@A L>AIA@E == E?A ED>AIA@E

8A E A H A
8A E = = AJ E?=
H= LA E  = AJ E? FE A FHL >AIA@ LF LA@E  =IJ =E A = E H= AF IA> AC= AH == EIF J L= = IL E AFHE@AL E AE  =IJ EDE A E E H= LF IA> AC=H= AH == EIF J L= =E  A A =JAHA@HKCA>AIA@A

% &

2HL=>AIA@=LF LA@E
Veliko = AJ E? FE A  = = AJ K>AIA@E = L =@= AL= KF= = E E E E FE LFH= = A  E?= A JHA EFE = E F E = A   A A sdel za krmilo novega avtomobila. Le kje je gumb za zrak? Aha, tukajle! Prestave so v prostem teku, prav, da ne bo kaj narobe ... 1  @=  K , takole 8 EC=, da je veselje. Povedi so tudi javni napisi, naslovi potnih poiljk ipd.: A A E =F IJ= =, Obvoz, @H=LE E = E, Dipl.E . Vida Pirc, Dekanat Ekonomske fakultete.  = AJ E?EFHEF LA@ED JIAIJ=LE =D?A J AC= =I L= = A ECAEF@ C  %'` &%  !#   = E = AJ E?E = E?= A LFH= = A EF@ C   #

'

JH= F LA@E
LA E  = AJ E? FE A a) =@L FE A ` = AJ A@ >AIA@ AC= =LA@ = premega govora: Blokar pa je nadaljeval glasno in sH@EJ  =  A  E I E =JE o teh stvareh!; ` = AJ ALA ED = JAL= EDA J  AIAFHL= @ ED = A = LA E  = AJ E? C A@ =J= H=>  ALJA  ECE FH FHE $"`$"

! !

10

24)8 215

! !!

> = AJA ?EJEH= AF LA@EL LEHK =JAHA@HKCAF LA@E V geslu Tujega IL AC= A@=  AE H= A  = A IJ= E A@  A EDLFH= = .
E =@=HIEL EF@  IALI= =E E K A E. 5EJE C=H A = = FE 2

LEHKFHEF LA@ AF LA@EI A@ELA @HKCEDF LA@E = JAL= AF = =H = AC=CH=@EL= A@ ED = A = LA E  = AJ E? JK@E =LA E? = EF @FE A  FH Vrana LH= E A = A K A LAH = A. Gnilo drevo samo pade. Pregovori @ H = A, tudi krade; E =, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je IALIE = A =   EH= E E =E E.

!"

=IJ =E A =
Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij JK@E EL= E  A AFEI EDE IJL=H ED@= IJE FH E A = H= AL @A L A A I AC=F LH =  A>AI EDJA AI KIJ= L @A L ED HC= E =?E E F @ AJE , umetnostnih del ipd.): Jasna, Preeren, Morana, Slovenec, Lisko; Maribor, Azija, Saturn; Unicef, Litostroj, Fiat,2 C= E?=, Partizanka. =IJ =E A =I A @A =E IE?AHA = ELA >AIA@ =  Svarun, Tone, Ljubljana, Hlapci Orlovo pero, kofja Loka,8A E E>HE = J EL= A ) = EF=LA @A =J=IAIJ E E A AC== ELA E A E A AC== ELA FHEE L  =D JK@E AE L @AL =EF@   Ivan Cankar,) A I= @AH8A E E`) J 6 =  E D=HJ, Zofka Kveder - Jelovek, Fran Maselj Podlimbarski; Ljubljana Center, Smelt Olimpija.

!# 36

2 E 1. Dvodelna imena je treba lo EJE @@L EDE A  FH  marje - Sap, Kal - Koritnica, Gozd Martuljek: Vlak se je ustavil v marju - Sapu. Gl. 69, 431, 852.  A@LA >AIA@ E EE A EF IA>A  >H=L =L= JEIJ=  EIA = A = IFHA@ C FHA@ =  .HE@AHE 5FH= E  AF , Na bregu, Pod skalco, Pri slepem godcu, Pri treh ribnikih, Pri Treh Hiah. Prim. 43, 7476.

!%

38

39

2 IA> IJE  8A >AIA@ = =IJ =E A = =D  H= = Ljubljansko barje Barje, Gorika brda Brda, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Akademija, Slovenska matica Matica, Osvobodilna fronta Fronta, HC= E =?E = @HK A ED =H @ L` @HK A E =H @E. 6= = H= =L= > E A I A LA A ACerkev za?AH LA  > AIJL , cerkveno skupnost ali organizacijo: Katolika cerkev Cerkev. 2. Kot lastna i A = >H=L =L= JK@E > =  =@=H EDA K KF H=> =  = AIJ =IJ ED Otok v pomenu Velika Britanija, Zahod v F A K\ =D @ E@A LA A A AFEI A A JAE = EJA KKIJHA =F EJE == E K JKH =KI AH A IJ\ Prerok v pomenu Mohamed. 3. L=IJ =E A = =D F IJ= A  > = tefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). Prim. 124, 131, 135, 141, 142, 147, 150.

8- 1 - 4 -

11

1 - )*161

" "

IA> =E A =
IA> =E A =E =  =L=@ F @L=@A = H IJ  HIJ E @HK E I E A J E A E  FHEE A   > ED A =D  JK@E F  LA   France Preeren, Lucijan Marija kerjanc, Zofka Kveder - Jelovek. Do nastanka priimkov so bila v navadi enodelna (praviloma enobesedna) imena: Valjhun, Svetopolk, Samo. 6= =I F C IJ FH=L E =E A a: Trdoglav, Pepelka, Zlatolaska. Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime priimek (1L= 6=L =H); L=>A?A@ EDIA = EDFE A L =IEDFHEE A FHA@E A  = > A LA E?  Pipan, Marko. 8KH=@ EH=>EI  A@HKCE = E E =FEI L= =  FH  Ana Tekavec, roj.2 =Hin L= /HAC H = = A .
Posebnosti 1. Osebno ime je lahko psevdonimno (skrivno) in se uporablja ali smo ali za pravim imenom: Stane, Koseski,2HA ED L8 H= ?, Josip Murn - Aleksandrov, Franc Rozman - Stane, Jovan Vesel - Koseski, Lovr  KD=H 2HA ED L8 H= ?. Gl. 428.  = AIJ FHEE = =IJE =IJ=HA @ > KF H=> = IJ= AFHE@AL AF  H= ED= E F  =JAHEE A@ = E IJE F IA> IJE Ljudevit Posavski, Herman Celjski, Aleksander Veliki, Henrik Osmi, Friderik S praz E  AF ,1L= *HA @A A A; prim. tudi Devica Orleanska. ! 2 IA> EFHE@ALA  E A KE FHEE K  E = A =H @ FHEF=@ IJ DE E AEF@ IE ?= FE A  LA E  = AJ E? Janez Bleiweis pl. Trsteniki;1L=  @E LEJA 5=> =@ I E; Stane Suhadolc,F @ = A(ali vulgo) L= AL. "  C @ LE I =E @ E E I =E A = K@EI  =D A @A =LA >AIA@ = FHE EDFE A  LA E  = AJ E? I= FHL >AIA@  FH  5A@A E>E , Orlovo pero, Velika noga, Sivi volk,4@A = kapica.
Pomni 1. Tuje pre@ AE F @ > A@A AFHEE =J E FHA@E AFE A ?EJ=J  A Prato, ABeckett, Ap Rhys, Da Verona, DAnnunzio, de Musset, De Amicis, Prez de Cullar, De La Mare, Degli Alberti, Di Giacomo, Du Bos, de La Fontaine, Le Bon, Li Gotti, Lo Presti, de lEstoile, McCarthy, MacDonald, St. John, van Beethoven, Van Tieghem, OConnor. Prim. 860. / A@A = AJ E?AFHEF E A L= ED =F E?  =IJ H @ L  =F LHIJ AEF@ C   &

42 "!

"" "#

46

8AH I L =E >= AI L =E A =

Imena veroslovnih in bajeslovnih bitij: Jupiter, Venera, Perun, Donar, Bog (kot lastno ime), Sveti duh, Sveta trojica, Veliki duh, Buda, Alah; Klio, Melpomena, Erinije, Kurent; prim. e Sveti trije kralji, Marija Pomagaj, =HE =2 E?=. Z veliko se piejo tudi sopomenska (nadomestna) poimenovanja teh bitij: Stvarnik (Bog), 8IA C E(Bog), Devica (Marija), Skunjavec  K?EBAH  8 JA ED E  > C I K ED >AIA@E ED A @ L A FEI=JEJK@ESveti Duh. Prim. 38.
Pomni 2 E L HK > E A I A>AIA@A JFHLE@A IJ= A LA A  =IJ E E A  A =JAHED EJ CE EH= ED>EJE FE A   = = E LA E  = AJ E? kralj/ H=  =J = , H= ALE / H= ALE  =H , lepa/ Lepa Vida. Prim. 130.

47

48

12

24)8 215

"'

) AC HE

AF

IA>EJLA

) AC HE AF IA>EJLA J I= IJ= E EI= IJ= E A LA A  =@=H  E E b ohranjenem prvotnem pomenu hkrati zaznamujemo umiljena individualna bitja: Poezija, 5HA =, Dobrota, K , Smrt, E , Mamon, Breza, Zlo, Narava.
#

1 A =FHA>EL= ?AL
LA E  = AJ E? FE A E A = pripadnikov narodov in narodnosti: Slovenec, Slovenka, Srb, Musliman, Bask, ) C A , K E E5H>, Belorus, Jud; Slovani, Indijanci; FHEF=@ E L@A L =H @ LE FHEF=@ E L@H =L= E K@IJAL Masaj, Bezjak, E , Bunjevec, Uskok, Dorec, Amazonka; vicar, K =BHE = , Avstrijec; prebivalcev naselij, pokrajin in celin: K> = = , 4= E = , L A = ; Gorenjec, Primorec, Vojvodinec, Toskanec; Evropejec, Azijec,5ALAH = AHE = ; prebivalcev planetov: Marsovec, Selen, Zemljan.
2 E 1. Kadar ime za prebivalca dobi predpono ne-,IALA E = = AJ E?=FHA AIA =  Slovenec Neslovenec, K> = = ` A K> = = . 6K@EIE > =F E A L= =JALHIJAFE A  LA E  = AJ E?  Janez (Kranjec, Slovenec), vab (Nemec), Jenki ) AHE =  Lah (Italijan). O pisavi takih imen z =  = AJ E? C   " !#

51 52 53 54

55 56

57

58

2 IA> IJE   LA E  = AJ E? FE A JK@ELA >AIA@ =E A =FHEF=@ E L =H @ L= E =H @ IJ EDI KFE JL H A =E LA >AIA@ AC= A AFEI AC= @H =L AC=EF@ E A =  = > J KH=@ = E =@ AIJ Beneki Slovenec (prebivalec Beneke Slovenije), Severni/ K E HA A?@H =L = KIJHA ED HA I ED@H =L 5A IF=@= JK@EFHE AHE JVzhodni Goti.  =I L AE  A AFEI AFHE@AL A >E A ED =H @ LEF@ IE?AHFE A   =  = AJ E? stari Slovani, stari Grki, zamejski Slovenci, zahodni/ K E/vzhodni Slovani), AF=E J= ED LA >AIA@ ED F E A L=  =HA@E  A >AIA@ =  LA E  = AJ E?   =IJ AC= E A = FHA AIA  = = AJA prvotni Slovani > Praslovani, istrski Romani > Istroromani.
2 E / A@A = AJ E?AFHEF E A L= ED K@EF LHIJE =IA = H=I E LAHI E  A E L EE@H FHEF=@ IJE FHE > E A I EDA = L E?=DE A  = =H @ EF@ FHEF=@ IJE FHEF E A L= ED = =H @ EF@  AFHEF=@ IJC  ##  % !" !$

#'

$

EL= I =E A =
Imena posamA ED EL= E Sultan, vrk, Muki, Lisko; Sivka, Bela, Pram, Luca; Koki.

8- 1 - 4 -

13

-215 )1 - )

$

Zemljepisna imena zaznamujejo kraje, dele krajev, ulice, trge, ceste: Maribor, Praga, Vrzdenec,8E , Ulica stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Slovenika; @H =LA A JA LA ED@H =L F H= E A vica, rilanka, Republika Slovenija, Kalifornija, Dolenjska, Koprsko, lezija; JA AL @A  HI AJ LA FHA FA I =F LA  A AH=  H =  ?A= A Sava, Sueki prekop,2AHE E , Vrbsko jezero, Severno morje, Severno ledeno morje, Atlantik; L FAJE A @ E A  E E A  =J=IJHI AA JAE  ED LAI KFE A C @ LA FK =LA = A  Triglav, Ljutomersko-Ormoke gorice, Logarska dolina,2= I = E E =, Gosposvetsko polje, Dolge njive, Spodnji log, Krakovski gozd, Sahara, Postojnska jama; to velja tudi za podvodno in drugo oblikovanost tal: Marijanski jarek, Srednjeatlantski ; Morje viharjev (na Luni); hrbet, Zahodnoevropska kotlina; K EFHA otoke, polotoke, rte, celine: Kreta, Istra,,A>A EHJE , Afrika; nebesna telesa, ozvezdja, svetovja: Mars, Zemlja, korpijon, Rimska cesta, Gostosevci; poslopja in druge samostojne objekte: Stari pisker,5LAJE AB(ime cerkve v Mariboru), A> JE E , = A, Navje, Pleterje, Tromostovje,4 J L , HE = A, Zmajski most, Slovenikum, Partenon, Slavolok zmage; Lipa sprave, Stara trta (Maribor).

62 63 64 $#

66 67 68

=IA >E I =E  A =IA >E I = A AFEI =E A = Zemljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska; naselbinska so imena mest, vasi, trgov in zaselkov (Trst, Kranjska Gora, Pliberk, Lome), nenaselbinska pa vsa druga (Podrta gora, Slovenija, Jadransko morje). Za imena delov naselbin (2 >HA A, Zelena jama) veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena. Tudi zemljepisna imena so en = ELA >AIA@ =  Ljubljana, Gorica, Novo mesto, marje pri Jelah, Severna Amerika, Spodnja ika 8A E =I A @A =Dramlje, Vavta vas, marje pri Jelah), nekatera dvodelna ( K> = =*A ECH=@). Dvojna imena pa so zelo redka, npr. marje - Sap, GorA =L=I 4AJA A, Pri Cerkvi - Struge. ,L = E A =IAFE A   AIJE E LA = A  AIF E = A /  " % &#  A@LA >AIA@ E EE A EF IA>A  >H=L =L= JEIJ=  EIA = A = IFHA@ C J FHA@ =  FH Pod Vasco (prim. 43, 7476).
1. V n a s e l b i n s k i h E A EDFE A LIAIAIJ=LE A LA E  = AJ E? E A AI A AFHLEFHA@ CEE I= IJ= E Emesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje  A AIJ E  = = AJ KE A = kofja Loka, Gornji Grad, Velika Nedelja, Bohinjska Bela, Blejska Dobrava, Rogaka Slatina, Dolenjske Toplice, Kanalski Lom, Kranjska Gora, Bloka Polica,/ H = 5JH= =, Sladki Vrh, A A = =F =, Gornji Senik, ,HA L/HE , EH =2A , ALI E4 C (zaselek), Velika Dolina, Zidani Most, peter Slovenov, Dolenje Mokro Polje, Zgornji Jakobski Dol; ` H E8HD =@1@HE , IJ =5 E, marje pri Jelah,2HE =CE, =8HD FHE H EL?K, Vrh pri Sv. Trojici, J A?FHE LA  AIJK; Dolenja vas, Stara vas, Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Urna sela, Dolenje selce, Ribiko naselje; Pri Treh Hiah; =HA Ta na Bili.

$'

%

14

24)8 215

= AIJ FHA@ AC=H= AL= AC=@ IJ=L =IAL =IEDE JAD E EDH= C LFE A JK@EE A L= E E@ IJ=LA L AF= K  H E8HD =@1@HE   H E8HD(Idrija). A =IA >E I @ E o ob naselbinskem imenu ohrani svoje pisanje: /H=@E AL 5 LA I EDC HE?=D, Zavrh pod marno goro, Tolsti Vrh pri Ravnah na Korokem.
71
2 E 1. Kadar imena naselij iz drugih jezikov vsebujejo besede vas, mesto, trg, selo, jih pri slovenjenju ali preL= = KFE A   =  = AJ E? Carsko selo, Devinska Nova vas, Dunajsko Novo mesto; AF= ED AI LA E  DH= = JK FEI=L JK@EC A@ALA E A = AJ E?A , LE I  L8AI. 4= AL= E@ @=J E FH C A@A = A>AI IJH= EF@   =IA >E I E E A IAFE A   = = AJ E?  FH Ljubljana zahod, Celje okolica. Dodatek DEL pa se pie za pomiljajem 4@A E*HAC` ,- . 2. Naselbinska imena kot 4KFAH 8HDIAL =IED >H=L =L= JK@E J A A  FH Martinjhrib -a.

72 73

2. V n e n a s e l b i n s k i h imeniDFE A FHL IAIJ=LE  AH=  LA E  = AJ E ?  AFHLAIAIJ=LE AF=  =  A AI= A EI  =IJ E A  Zelena jama, Ulica stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Pod hrasti, Za vodo, Zmajski most, Ljudski vrt, / IF @=HI H= IJ=LE A; Ruska federacija, Slovensko primorje, Bela krajina,* E E L D @; Brljinski potok,6A = voda, Panamski prekop, Niagarski slapovi, Ohridsko jezero, Severno morje, Tihi ocean, Rokavski preliv, Gibraltarska vrata; Velika gora, Kamniko sedlo, Babji zob, ALI EH C (gora in pokrajina), Ljubljanski grad (vzpetina), )HED L= FA ; Ptujsko polje, Dolge njive, 2= I = E E =; Trnovski gozd, Krakovski gozd;8E J HE E =FK =L=; kocjanske jame,2 J = E = =, Malo brezno; Gorika brda; vendar pa Julijske Alpe, Zadnja Trenta, Cesta v Mestni log; Velika Karlovica, Severna Amerika, Severna Irska, Nova Kaledonija, Zahodna Dvina, Nova Mehika, Bosna in Hercegovina.
2 IA> IJE 2HA@ =E A =E = L A =JAHEDI =@A I ED LA =DH= E  > E = = LA H=J? FHA@ no ime, vendar z vrstnim poimenovanjem pred seboj: To je vas Pri Treh Hiah; Prihajam iz zaselka Pri Fari; Grem v vas Pri Treh Hiah; Stanujemo v ulici Pod zidom; Preselil se je v ulico Za vodo; >I=  AFHA@ E @A Prihajam od Fare; Grem k Trem Hiam; ?FHA@ EE  AFHA@ E@A  JA =>AIA@= Prihajam iz Podzida/iz Zavode. 568)4 )1 - )

74

75 76 %%

Stvarna imena zaznamujejo posamezne knjige, besedila, kipe in druga umetnostna dela, organizacije, ustanove, podjetja, lokale, nekatera vozila, i @KIJHE I A = AEF@ 2HELA >AIA@ EDE A EDFE A  AFHL >AIA@  LA E  = AJ E? I=  A AI= =F IA>E =IJ E A FH Novi Matajur Novi svet). A@LA >AIA@ E EE A EF IA>A  >H=L =L= FHA@ =C  %"`%$
%& 79 80

2 A I AI KFE AIJL=H EDE A 1. Imena, naslovi stvaritev, in sicer ` EC E  E ED >EH  2 C= E?=, Zgodovina Slovencev, Slovenski biografski leksikon, Enciklopedija Slovenije, Koroki zbornik, Klasje, Sto romanov;

8- 1 - 4 -

15

 =I FEI LE @HKCEDC =IE Delo, Primorski dnevnik,8A AH, Ljubljanski zvon, Novi Matajur,5 =LEIJE =HALE =, Proteus, EL A AE JAD E =, Vaje;  =I FEI EDE @HKCEDHK>HE F C =LE EF@ port in ah, Spremna beseda, 8 A@A  LA AH, Val 202, Zrcalo tedna; Slovenski pravopis, Glasoslovje; umetnostnih in neumetnostnih besedil: Desetica, EL A AE I HJ8A ?= Povikaja, Sonetni venec,*HE E I EIF A E E, Stiki rokopis, Ustava Republike Slovenije, Zakon o raziskovalni dejavnosti,2IED = =L HE =KH>= E =?E A, O glasu in naglasu naega jezika, Majnika deklaracija, Magna charta libertatum, Osimski sporazumi; filmov: Idealist, Na svoji zemlji, Oblaki so H@A E, Zbiralci perja; skladb: Ogrska rapsodija, (Beethovnova) Deveta, Iz novega sveta, =>HA AF A I= ; kipov in slik: Mislec, Piet, = IJ = =JE> =,,A A IFE = , Ilegalec; Sejalec, Doma,)LJ F HJHAJID AH ; arhitekturnih stvaritev: Kristalna dvorana, Kazinska dvorana, Festivalna dvorana, Arkade, Sikstinska kapela; prireditev, festivalov: Sto petdeset let slovenske fotografije, Zlata lisica; E A = HC= E =?E E @HK >A EDJA AI E IE?AH `@HK >A EDE F EJE ED HC= E =?E C IF @=HI ED @HK A  LA IJH= LAHI ED I KF IJEEF@ 4@A E HE 5 LA E A, Unesco, Gospodarska zbornica Slovenije,5F @HK A A H A AJ= KHCE A, Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Poljske, Zeleni Slovenije (ime stranke), Osvobodilna fronta, Slovenska kulturno-gospodarska zveza,5 ?E= EIJE =IJH= = panije, tudentska organizacija Univerze v Ljubljani, K EIJE =F=HJE =)LIJHE A; vojakih organizacij in njihovih enot: Slovenska vojska,4@A ==H =@=, Pohorski bataljon, Beneka AJ=, XIV. (tirinajsta) divizija; skladov: Mednarodni denarni sklad, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odkodninski sklad; `@HK JAL @HK > Drutvo slovenskih pisateljev,5 =LEIJE @HK JL 5 LA E A,5 LA I =H= L =@HK >=, Slovenska matica, Planinska zveza Slovenije; umetnostnih, portnih in podobnih skupin: Slovenski oktet, Neodvisni, A A E =H; 3. imena delovnih skupnosti, in sicer @A L ED HC= E =?E F @ AJE E @A E ED@HK >  Tovarna dekorativnih tkanin, Industrija usnja Vrhnika, Iskra, Ljubljanska banka; = >= > H = =HE> H, Lesnina, Kompas, estica, Perutnina Ptuj; Fiat;6H> LA I =FHA C F =@HK >=, H= I =E @KIJHE I =@HK >=, Evropska banka za obnovo in razvoj, 5F =F L>=2 HJ H , Jedrska elektrarna Krko; zavodov in ustanov: Splona bolninica Celje, Zdravstveni dom Radovljica, E E E?A JAH K> = =, Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojca, Osnovna ola Franceta Bevka,8 C E >H= AL= E?A JAH =CH=@>A E JL , Zvezna gimnazija za Slovence (Celovec), I. (Prva) gimnazija, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Intitut za novejo zgodovino, Slovenski raziskovalni intitut (Trst), Zavod za slepo in slabovidno mladino; Slovenska filharmonija, entjakobskoC A@= E A,5 L= I = E E?=, Mestna galerija, Slovenski olski muzej;
Pomni Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku; torej Gimnazija Franceta Preerna (ne Gimnazija France Preeren).

81 82 83

84 85 86 87 88 89 90

91 92 93 94 95 96

97

98

16

24)8 215

99

100 101 102

4. imena oddelkov ustanov in nesamostojnih enot delovnih organizacij: (Zdravstveni dom ika) Otroki dispanzer; (FF) @@A A  =I L= I A A E AE  E AL IJE; (ZRC) Intitut za slovenski jezik Frana Ramova; (MK) Oddelek za komercialni tisk; (IMV) Sektor za zunanjo trgovino; 5. imena (samo)upravnih enot, in sicer `@HK >A F EJE EDE KFH=L EDI KF IJE  > E =, = A, AIJ = > E = K> = =, Krajevna skupnost Brinje; HC= L@HK >A F EJE EDI KF IJEE KIJ= v, podjetij ipd.: Vlada Republike Slovenije, AIJ EILAJ AIJ A > E A K> = =, > E I EILAJ > E A A@L @A, Svet delavcev,5JH L EILAJ4AFK> E A5 LA E A =IF E >H= AL= A, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, 4= K I I @E A4AFK> Eke Slovenije;
2 E  2HEE A ED AI= IJ ED HC= E =?E I EDA JFE A LA E  = AJ E? I=  ACHA =KH=@ A =I LAC A@A > E A I EDF E A L= EIJA > E AC  "#`"$  AI LJ= ED =I LEDJK@E E A =I= IJ ED HC= E =?E KIJ= LEF@ IA = A =  LA E  = AJ E? Oddelek za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo Biotehnike fakultete v Ljubljani,4= K L @ I EIA J H1 @KIJHE A J H EDL E  L  AIJ . 2. Kadar v govoru in pisanju ne mislE  = =I LE A HC= E =?E = EKIJ= LEF@ JA LA I=  = ED L LHIJ F E A L= =FE A   =  = AJ E? J LA = =LIALHIJAIJL=H ED =IJ ED E A ,A = LJ >= EJ L=H EL K> = E. el je v zdravstveni dom v iki. tudira na univerzi v Mariboru, ne v Ljubljani. Stanuje v hotelu Turist.`0 @E  AL I L  .H= ?AJ=*AL =E  =  2HA ED LAC= 8 H= ?=. Vpisal se bo na pedagoki oddelek filozofske fakultete v Ljubljani. ` 2HEJ E >EIA =L =@ 4AFK> E A5 LA E A. PronjoL EJA = komisijo za delovna razmerja.

103

104

105 106 107

108

$ E A = A@@H =L ED LA Varavski pakt, Evropska zveza, HC= E =?E = @HK A ED =H @ L, Skupina 77, Arabska liga, Organizacija afrike enotnosti; 7. imena posameznih vozil, npr. ladij (Galeb, Primorka, Meteor), LAI I EDE  H= EDF LE Vzhod, Raziskovalec I) ali vlakov (4@A =FK E?=, Modri vlak); & E A L= EFHE =IJ E LHIJ E E A JAD E EDE @A LE JHC LI ED = cigarete Filter 57, otroka soba Botjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont; ' FHE A@ =H @ ED =H=L I L EDF E A L= ED =JE I == EF =JE A =E A = E L= I EDE H=IJ E I EDLHIJEF@ Gyromitra esculenta F =@= I EDH A  Parus major (velika sinica), Campanula zoisii (zois L= L E?=
2 E 1 A = @H=LE E @HKCEDB=H =?ALJI EDE @A LFE A   =  = AJ E?

'



1 H= EF IA> AC=H=

AH == EIF J L= =

111 112

Taki izrazi so: 1. beseda kot simbol ali poudarek pomenskega bistva: LA , Umetnik; 2. osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo v pismih in protokolarnih ogovorih: Ti, Vidva/Vedve, Vi/Ve, Oni (pri onikanju), Tvoj, Vajin, Va; to velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te)  =@ = AI =L A EI E F L=>Eti tudi Tebe, AIA6E A>  @A  = = . / A@A = A = AJ E?ALJ= EDFHE AHEDC  #$

8- 1 - 4 -

17

Pomni  E I A > E A IA> EDE IL E ED =E L =@HKC  IA>  A> FHEF H EL FEI=JE LA E  =@=HCHA =LE = A  = F=J= H=J  =@=H C Larjamo kolektiv, npr. v uradnih pismih odborom, komisijam. 5=  =FH J =H AFHE IJE A A A =F=JK@EJ=  A >LA =H=>=LA E A = AJ E?A = C L=H = A K@E LEI BK ?E  FH Ekscelenca, Visokost, Svetost.

113 114

5L E EFHE@AL E EE >AIA@ FEI= ED LA E

6EFHE@AL E EIAFE A  LA E  = AJ E?  AI E FA = EIFHEF I E E >H= E E ov/ -ev ali -in: Vodnikov, KF= E AL, H A AL, Plemljev,5 LA AL, van Goghov, von Stauffenbergov (pri nekaterih imenih tak predimek opu = van Beethoven Beethovnov); Julijin, Nivesin Gradisov, Tamov, Iskrin, =JE E , Delov; prim. e svojilne zaimke Tvoj, Vajin, Va, kadar se nanaajo na ogovorjeno osebo: Sliim,@=8= A @H=L AL =@ A  =IK ni najbolje (tako tudi Njegov, npr. Njegova Ekscelenca), prim. 112. Z veliko se svojilni pridevniki iz lastnih imen lahko piejo tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Pitagorov izrek, Ludolfovo tevilo, Ohmov zakon (prim. 158). Podobno velja za take zveze s prenesenim pomenom, npr. Ahilova peta (ranljivost), Kolumbovo jajce (domiselna reitev), ,= A AL A CH A = AL=H IJ Sizifovo delo, Tantalove muke; LA @=HJAFHE AHAF C IJ FE A   =  = AJ E? FHE  #'

115

5= ALA E A H A
5= ALA E A H AKF H=> = 1. pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih: KADITI PREPOVEDANO, PADLIM V SVETOVNI VOJNI, 468)  .) 1561 -/) )51 ), 24 ,)  L >E EH= FA , Kupujte pri NAJDIHOJCI; 2. v naslovih besedil, preglednicah ipd.: SLOVENSKO NARODNO VPRAANJE; DESETI BRAT; 3. v kraticah, kemijskih in drugih simbolih: CTK, UKC, IMV, NUK, MGL, SNG; H2O; S, H, C.
Pomni   LA E E E H = EFEI= = H=JE =E A = =D FHAD= =  A@ =L=@ = =IJ == E > =E A = E IAJ= H=JJA KFHE AH E C L=H = E JK@EFE A J  LA E  = AJ E? I=  AI  =IJ a: TAM, UNESCO, SIT Tam, Unesco, sit.  E?A H=JE EDE A FE A =  =  LA = A  AIA H=JE E A K A =I C =I E SPIZ SPIZ-a; tako se piejo tudi podaljave osnov: STA STA-ja, SLO SLO-ja, OZN OZN-ja [oz n ja], BBC BBC-ja; > LA E  =@=HIA JI E  >H=L =L= =@ EI= C =I E  H=JE AC=E A = INA INE INI, UNESCO UNESCA UNESCU. Sicer pa taka imena raji sklanjamo v navadni pisni obliki lastnih imen: Unesco Unesca Unescu ipd.

116

117

118 119

120 121 122

18

24)8 215

 !  "

= A H A
= = = AJ E?=
 =  = AJ E? FE A LIAH= A JEIJAC=  =HIAFE A LA E F FHA  =LA@A ED FH=LE ED 2 IA>A  AJHA>= F HEJE = > =E A =E  ED LA LA A  EIAC =IE A = J =IJ =E A =Vipavec vipavec). 2H=LE = H=>E = A = AJ E?Aso podana po podobnem zapovrstju kakor pravila o rabi velike.

 #

=

E E

E E

JH= F LA@E

=@=HIJ E E?= = ELFH= = LIJ=L K = AIJ LA E?A= EF= KI A@EIFHA EIJ=LA FHA AC=C L H=  = E =FE A   =  = AJ E?  8H>=IHA =@Haga vas ...` ) E IJA@ C  = = E je rekla s tihim glasom.  =  = AJ E? FE A JK@E =JHA EFE = E = EF E = A  =@=H A K A F LA@E  Jaz nimam skrivnosti ... jaz ne! Kam je, reka, tebe volja kam?
 $

2HE@

E EDE F E A

L= ED>EJE

127 128

129 130

131

132

133

 =  = AJ E? FE A  F E A L= = = K@EF LHIJE =IA = IF ED A AFEI ED E E =DEF@ L= = , A = , JH = `DHE> LA?, dolinec, J = ` =D @ = , K = ` A>A = ; @ E =FHA@ IA> E E A  E = = K A @HK >A E= E@HK => EF = F E?  =IJ  = IJLA IJ F EF@ doktor (ali dr.) France Preeren; tako e: gospod (g.), gospa (ga.),C IF @E =(C@ .), tovari (tov.),E A EH(E .), magister (mag.), general, maral, FHA =IJEJE, mati (m.), A (o.), pater (p.), plemeniti (pl.), profesor (prof.), sveti (sv.), vitez; lahko tudi de, von, van ...; A =JAHEFHAL AJE =HA EE H= EJALHIJAIJ E = E A  =?  >= E (stric); v posameznih primerih se van, von EF@  FE A  JK@E LA E  = AJ E?  AJ= @ = H = A E = E  =JAHAC= =IJ E AFHED= =FHE  "$ !  AL= A@ @=J A =E A C A@A =H @ L  =F HA@ A  mlaji (ml.), stareji (st.), A, sin, npr. Plinij st., Dumas sin; "  > =@ E =LIJ= ED LA =D  =IJ E E A om: primorski Slovenec, severni Slovani, stari Grki; lisica Zvitorepka, dedek Mraz; kot prednostna dvojnica H=  =J = , lepa Vida (prim. 48); #  > A>AIA@AE  IA> EDE A H IJ ED  HIJ ED= EFHEE L  =@=H = = K A LHIJ  F =L L  KH Ak (goba), jur JEI =   tefan (steklenica), (> @A =) A =, (mila) jera, K@A  (izdajalec), silvester IE LAIJH L= A  =@ E LA AH L AJK  volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen); 6. vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih in podobnih bitij, npr. bog (bogovi), polbog, duh, svetnik, vila, rojenica, sojenica, vedomec,F L @ E , kurent, muza, erinija  = AL= = furija, gracija, deseti brat, krat; 7. besede kot zemljan ali marsovec, kadar ne gre za poimenovanja ljudi ali umilje A FHA>EL= ?A F = AJ L EF@  JA LA  = I F A  >AIA@A ljudje ali protipomenko besede A>A = E;

) - 4 -

19

8. poimenovanja po rasni ali jezikovni pripadnosti: H A?, belec,H@A A A?, mulat, kreolec; bantujec, kajkavec, indoevropejec; 9. z imeni prebiv= ?AL= E A AFEI ED@= IJEA = L =F E A L= =  =@=H F A E  ALHIJ >EJE = EFHA@ AJ LEF@  FH lah (italijanski okupatorski vojak), francoz (delati se francoza), tajerka (kura), L A = (vlak), francoz (orodje), ementalec (sir), furlanka (sekirica), amerikanka =C= latinec  @ H = =JE E  sibirija (mrzla, neprijazna pokrajina), eldorado; 10. poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, ver, listov, drutev, strank, redov, podjetij ipd.: ilirec, marksist, dekabrist, gvelf, kristjan, jud, budist, vajevec, modernist, perspektivovec, preporodovec, mladoslovenec, protislovenec, socialist, zeleni  = IJH= A BH= E = , novolesovec, apezejevec,J E ALA?, nobelovec.

134 135

136

2HE A

AFEI ED > EDE A ED

137

 =  = AJ E? FEemo: 1. besede mesto, trg, vas, vesca, selo, sela, selce, naselje J AFHLAIAIJ=LE ALA >AIA@ ED =IA >E I EDE A Radohova vas, Novo mesto, Stari trg, Spodnja vesca, Breganje selo, Urna sela, Dolenje selce, Ribiko naselje (prim. 70); 2. AFHLAIAIJ=LE ALLA >AIA@ EDE A ED AIJ ED@A L JHC L K E? ?AIJ F I FE E @HKCEDIJ=L> H= A  AI  AI= A =IJ =E A = Mestni log,4 =@ E =, Preernov trg, Gosposka ulica, Ulica talcev, Vodovodna cesta, Cesta dveh cesarjev, Gospodarsko ra IJ=LE A(vendar Ulica Pohorskega bataljona); !  AFHLAIAIJ=LE ALLA >AIA@ ED A =IA >E I EDE A ED H= A  AI  AI= A =IJ = E A =  @HK A A @H =LA ) AHE A, LA = HAFK> E = A E =, Slovensko primorje, * E EL D @; Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Indijski ocean,6H = E = EL, Otrantska vrata, Mesinska E =, Sueki prekop, Zalivski tok, Brljinski potok, Vzhodna reka; marna gora, Velika planina, Dinarsko gorstvo, Slovenske gorice, Gorika brda, Golansko viavje, Babji zob, Ljubljanski grad (vzpetina), Trnovski gozd, Logarska dolina, Bloka planota, 2= I = E E =, K>E I =FK =L=, Sorko polje, Popovo polje, Ljubljansko barje, ALI EH C,2HEFAJI = LEH =, Kirgika stepa; Dolge njive, Kratki tali, 5KD=@ ALE = E (ledinska imena); Postojnska jama, 2 J = E = =, Malo brezno,0K @E AL F EH= E ; 8A E E J , Balkanski polotok, ,A>A E HJE , 5ALAH E JA =   J J = = A A I EF LH E E Veliki voz, Rimska cesta, K E HE ; 4. besede luna, mesec, sonce,LA AH E?=, gostosevci EF@  =@=H  E E A EI E = A>AI = JA AI=  JA LA  ED F K A  J @A A >@= = A =I FHA@ AJ IJE  1 = > = = AF C A@= = K = 6=   A = I ?A I IAF = = AJK@E LA @A 6E  =@ DHE>  A EC = =LA AH E?=; 5. prvotno zemljepisna lastna imena, kadar zaznamujejo vrsto stvari: (kaditi) moravo, (piti) moslavino (prim. 107).

138

139

140

141

142

2HEIJL=H ED > EDE A ED

 =  = AJ E? FE A 1. vrstna poimenovanja drutev, organizacij, strank, vojakih enot, ustanov, podjetij ipd.: pisateljsko drutvo, nogometni klub, liberalna stranka, @HKC= AJ=FHLAC=>=J= =, opekarna, tovarna traktorjev, ljudska univerza, osnovna ola,E >H= AL= E?A JAH; taka poimenovanja so

143

144 145

20

24)8 215

146

147

148 149

150

151

152

153 154 155

pogosto deloma ali popolnoma enakoglasna z nekaterimE =IJ E A I E E  =@=H FHE FEI= K A EI E  = =IJ E AF I= A AC=@HK JL=  HC= E =?E A IJH= AEF@ JA LA  =A AC== ELA  =IJ F E LLHIJA KF H=> =  =  = AJ E?  ,A = LJ >= E J L=H EL K> = E(L K> = I EJ >= EJ L=H E); prim. 104; organov (odborov, komisij, svetov, delegacij ipd.), kadar ne mislimo na njihova uradna imena: 5A = @> H= =F IFA AL= AI LA E A = AI LA I ED univerzah.` = > A  > HK@HK JL=I izvolili komisijo za sklepe. Predlog slovenske vlade bo priel v javno razpravo. Inpektorji so se seli na ministrstvu za notranje zadeve. V petek bo odpotovala delegacija kulturnih delavcev . Iz glavnega taba so poslali dva kurirja. (prim. 103); take izraze piemo z veliko samo, kadar so miljeni kot povedi, npr. v potnih naslovih, v napisih na pisarnikih vratih, ali kadar gre za enakoglasna imena delovnih skupnosti; industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Piem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). Fotografiram s kodakom. Vozim se s fordom. Zobe si umivam s kalodontom. ` =H AK E K A s pipsom; F K@ = =@ AIJ = I H= = =F E A L= = A@@H =L ED LA renska zveza, sveta aliansa, mala antanta FE A IAJK@E LA E  = AJ E? ); 3. poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov: narodnoosvobodilni boj, =H = revolucija, francoska revolucija, oktobrska revolucija, ilindenska vstaja, tridesetletna vojna, burska vojna, druga svetovna vojna, ljubljanski kongres,LE =HI EJ=> H,@H= C =>EJ =, ALI E > H(zborovanje); 4. imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (Preernov dan ipd.): prvi maj, dan slove I A@H =L IJE, dan mrtvih, vsi sveti,> E , LA E = , binkoti, novo leto, ILA E?=, jurjevo, kres, maren, silvestrovo, AB L , pust, advent; 5. poimenovanja vrste objektov (ne posamezne stavbe), iznajdb in drugih stvaritev: magistrat, mestna hia, H J L ,BH= E = I =?AH AL, litijski most, I @ =F= = =`paskalH= K = E E A E  krpan, rentgen ustava; $ F E A L= = @ E L= E  F HJ EDJH BA  AIA A = A = IIL E E FHE @AL E  E  =IJ AC= E A =  zlati znak generala Maistra, =JE =IJ E =  IL > @A 4AFK> E A5 LA E A, priznanje za hrabrost, donavski pokal, olimpijska zlata medalja, plaketa mesta Ljubljane, kresnik, zlata arena, oskar (vendar =H= H AL= LA @=, Bortnikov prstan, Bloudkova plaketa); tako e imena iger: dama, ali je kaj trden most (prim. e igrati se kavboje in indijance); % I= IJ= E A > E A I AE H= AE FHE@AL E L =-ov/-ev: vilijamovka (hruka), LE AIJH L =(puka), tamovec (tovornjak), = ALA? (vino); 8. (vrstna) imena zdravil: aspirin, fenalgol, apavrin, pronison; ' E A =K AJ IJ ED F EJE EDE @HKCED = H LE CE>= moderna, renesansa, ekspresionizem, peronizem, E A = IJL .

#$

2HE C L H ED =E = EIF J L= =

EDE E H= EDF IA> AC=H=

AH =

6AE H= A =D F  IA> EE >EHEFE A JK@E  =  = AJ E?  A@=>EJ F A E AIF J L= A Draga sestra, zelo te pogream! Ker tvojega pisma tako dolgo ni ... A L= =A I?A A ?= A ELE@AJEFHA@IJ=L > F = A E

) - 4 -

21

2HELHIJ EDFHE@AL E ED = L AL  E E  =IJ EDE A

Pridevniki na -ov/-ev, -in A = = K A  AH= IL E A JA LA JK@ELHIJ  FH EF L = , hrukov kompot, kalcijev karbonat 6K@E AI E FA = EE  =IJ EDE A  ED A FHEF H EL FEI=JE  =  = AJ E? 1. kadar pomenijo vrstnost; to so predvsem imena rastlin, bolezni, delov JA AI= JAD E EDE K L  FH marijini laski, I= LFA =J,> =C= ALL E ; vidov ples, parkinsonova bolezen; adamovo jabolko, ahilova kita, evstahijeva cev; papinov lonec, kaplanova turbina,L J L A , =HJE L=FA (prim. 115); 2. podobno lahko tudi v zvezah s prenesenim pomenom: kolumbovo jajce,@= A AL A (prim. 115).

157

158

159

5= A = A H A
5= A = A H AKF H=> =  JIJE H= E E?  =L=@ AC=FEI= =J FEI= = KF JAL= A FH=LE  LA E E = AJ E?E 6= FEI= AIHA K A LF @ > EDFHE AHED = H I= A LA E A H A  =IJE FH  L HA = =D = E =I LED EC  HA@ A A FHE =FEIED =IJ EDE A  AHA@ A A = = AJ KF LA@E= EIF DLLIA >AIA@E K (npr. v besedilih nekaterih smeri modernega pesnitva): JA AB I = =H E = 24 ur na dan (01) 23-26-95 martin buber princip dialoga 2000 F IA> = JALE = =I E = 1982 france verbinc slovar tujk nazadnje ostanejo samo besede rahlo valovanje morja bela jadra ali trave ki je med njimi veter nemir prebudil svojo samoto

160

22

24)8 215

$

2HAL AJA>AIA@AE >AIA@ A LA A

/ A@A>AIA@E >AIA@ ED LA  >A  A E  EI= =@ IJA 6K@EI LA E = ED FHAL A =E @HKCED A E L  E E A E F= EDF ACJAC=@ >EL= AE  =HA E 6= A >AIA@AE >AIA@ A LA AE A K A FHAL AJA 2HA@A IAFHE > E L= K>AIA@E = @ E  = FHAL A  = A >AIA@A  IA = FHA  LFH= =  = E  IF D F JHA>K A  = E E C AEIJAC=F LA@=JEI =JAH  A = @ = >AIA@ = E  L o@ = JL H A  2HAL AJA>AIA@AE >AIA@ A LA AI = E > == E =IJ =E A =  FH  kultura, avto, vojna, jazz, @ A L=, kolhoz; a priori, propos Tolstoj, Sarajevo, Schiller, Lyon, Novi Pazar, New York, Sierra Madre. 5 LA I E E E A E IE ED lahko prilagaja glede na izgovor in pisavo, glede na oblike ali njih rabo, pa tudi glede posameznih njihovih delov (morfemov). 2HAL AJ= > =E A == E>AIA@ A LA AE  =IJ =E A =F @ = K A LE C L HK > E I L KE I =@A I EH=>E LFEI=LEF= E F F E @A F I LA EJAL 2 F =F I LA A A > AFHAL AJA>AIA@AE A K A E F I A Akultra, mting, vjna,@ L=), J= = =IJ =E A =F=F @ = A =Zvs, Gtsman, md, Petrrka); tako je tudi z besednimi zvezami (npr. a knto, Slavonski Brod [slavnski brd-]* ,A = F I LA A A > A>AIA@A FH  AC L H E = E > E I L E A K A JK Ashow [ va], jazz @  @A =F I LA A = =IJ =E A =Schiller Schillerja, Shakespeare Shakespear/j/a) pa so nam polcitatna; enako je z besednimi zvezami (corpus delicti corpusa delicti, New York New Yorka, Novi Pazar Novega Pazarja). 6K A JK A >AIA@ A LA AJAHF ?EJ=J = =IJ =E A =E = LE A L= E KA@ E AE A = A J E E K AFHACE> A>AIA@AE  LA AF=IF D =D FEIno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, propos), tj. piejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo. =IFH J AFHAL AJED>AIA@E >AIA@ ED LA I @ = A=LJ DJ A>AIA@AE >AIA@ A LA A JAI = E = =@A@E E =E FH=I L= E A= EF=I  =IJ= A ALI LA I A A E KI= A 2 ACFHAL AJEDE @ = EDI  AF @ = AF FHAL AJA>AIA@A JAI LI LA E E =IJ= AE FHAL AJED>AIA@= E ED LED@A LE @ = ED >H= E HA@ A A JK@E =IFH J   nietzschejanec/ E A = A?, LE EIJE A , nibelunki, moralnost, uzurpirati, bojkotirati, nervozen, antidelec, dentistka ipd.

$

2 E V slovenska besedila prihajajo tudi citatne besede in besedne zveze, npr. horoo, Herr, ab urbe condita, first lady. Citatne besede in besedne zveze ali tudi cele povedi (npr. Panta rhei; To be, or not to be: that is the question) niso sestavine slovenskega jezika, zato se piejo,E C L=H = E FHACE>= JAHLA A @HKC= @HKC J=  JLE L H A  A E K

$! $"

2EI= AFHAL AJED>AIA@E >AIA@ ED LA

> A>AIA@A
8A E FHAL AJED > ED>AIA@FHE =I@
E L C =JA 

= E

FEI

E C L H

 >E

I L

E

*8A =  = LA A E  A L >H @= C A JK@E  

AF= K FH  >H @  = = K AE C L HJEF= >H J

24-8 -6-*-5-,-1 *-5-, - 8- -

23

I =@A I F=LIA  = A = EDFE A  AF @ = AJA@=  =@=H EDFHA H K A A =JE E ED H L EDFEI=L= EF= ED H L  =FEIK A E E@A CH= L

E

2 IA> IJE Izvirno pisavo ohranijo le nekatere kategorije prevzetih besed: 1. mednarodni glasbeni izrazi: capriccioso, adagio, allegro; 2. nekateri manj rabljeni strokovni izrazi: hausse, commedia dellarte, curriculum vitae, a conto, cross-country, fin de sicle; 3. posamezni drugi izrazi: faux pas, jazz, disco; " LA E =E A  =L E = FH  ==LJ >E A  AJ= == E = A =JAHAJAD E AFHA@ AJA EF@ volkswagen, peugeot, boeing, caravelle, recorder, pascal. 6K@EJ= A>AIA@AI =I  =L=@ FHAL = A @ = I LA I FEI=L F I LA I A E C L HK  FH  kurikulum, a konto, kros,@ K , folksvagen, karavela, rekorder, disko, paskal. 6HC LI = E  FH E L @ = F @ AJ = E  AH?E= ED H= C L F C IJ  FHAL A =  JK A >AIA@AE  EDJK@EFE A LE LEH E > E EJ= =F E A L= =F=IEJK@EE E =  6  A = E E A E  AFHEF H EL  AF=@ JAC= AFHEde, jih piimo po pravilih za navadne slovenske besede, torej namesto coca-cola, juice, nylon, cocta raji kokakola, @ KI, najlon, kokta.
Pomni > E A I A LA A>AIA@= E HBA L  EIAFHACE>= I= L =@ EIAIJ=LE E FHE@ = A K =L=@ FE emo skupaj, npr. pommes frites pomfrit, bon ton bonton, vade mecum vademekum, ?D= ?D= ?D=` = = =, auto-da-f avtodafe, coca-cola kokakola.

165 166 167 168

169

=IJ =E A =
2HAL AJ= =IJ =E A = >H=L =L= H= E C A@A =J = EI  IA> =  A AFEI = = EIJL=H = F=JK@EC A@A =J = EFHED= = LI LA E E  =JE E ED= E A =JE E ED = E?A E@A CH=BI EDFEI=L =E A = FHAFEI= =E  A =JE E EDFEI=L= EE E@A CH= L LA = FH=LE = = H FHEFHAL AJED > EDE A ED O pisanju tvorjenk iz prevzetih lastnih imen gl. 957963, 980988, 1006, 1013 1019.
1 - )*161

170

171 172

=JE E

AFEI=LA

2EI F @ > FHAL AJED IA> ED =IJ EDE A  = A = DH= = 2 @ = K A F= 1. imena grko-rimskega sveta (Ezop, Evripid Plavt/us/, Horac/ij/) = EE A = FHAL AJ=FHA  =JE E AE CH E ADarej, Elija, Kristus, Jugurta); 2. imena vladarskih (in nekaterih plemikih) rodovin: Burboni,0=>I>KH = E, Jagelonci,*=>A >AH = E; 3. redka druga imena znanih zgodovinskih oseb: Petrarka, Kolumb, Galilej, Luter, Kalvin, Gutsman;

173 174 175

24

24)8 215

176 177

4. navadno svetnika imena: Franc Ksaver,.H= E A )IE E, Don Bosko; # LA E LI LA E FHAL AJEDE A E FHEE L  A(f), Franc, Marija, Karmen Fuks, vajger, tern,2 F LE ,,L H = ; po te  C A@KJK@EE A =L =@=H ALE F=FA AL Elizabeta,.H= ? AB, Viktorija, Janez XXIII., Pij; tako tudi slengovska imena, npr. Majk,, E E;
2 E 2 @ = EJLAI L =IEDI= @A A Schmit, HO = LI E.

%& 179

6. imena pripadnikov narodov ter prebiva ?AL@H =L F H= E E  =IA E  EI FHE =IF @ = A = Francoz, Estonec, Latvijec, Bask, panec, =@ =H, Italijan, Grk,8= E = , Kmer, Hotentot, vicar;2=HE = ,8=H =L = ; Toskanec, Gaskonjec, *E A = .

&

A =JE E

AFEI=LA

2 @ = A FE A E A =LIADLHIJE CH EDE ?EHE E EDFEI=LE A = AIH> I DHL= = = E I EDE A = AJKH = =BHE ED F E A E I EDE @HKCED  Papandreu, Ksirovunu,2KC= L.
&

2HALA@A =E A =
2HAL AJ= =IJ =E A =L =IEDJK@EFHAL= = na reka, A AL?LAJ, Skledoliz, Trlica  = A ki, .HE@AHE 5FH= E  AF . Orlovo pero, Pika NogaLE =, Biser=FHAL= = L @AL A Aleksander Veli-

&

-215 )1 - )

A AFEI = =IJ =E A =LA E = >H=L =L= C A@A =J = EI A = ELA >AIA@ =
&!

J=

J IA> = IE?AHF=H= E

>AIA@ =E A =
= DH= = E LEH

- >AIA@ = A AFEI = =IJ =E A =E  =JE E EDFEI=LLA E F @ > Massachusetts, Caen, Kln, Cagliari.
&"

2 @

= A =E A =E FEI=L=

185

186

2 @ = A FE A E A =  @H =L @ IJE H=JF=JK@E LA ED@H =LE pokrajin: Anglija, Poljska, vica, Koreja, Japonska, Banglade, Rusija, A =, Teksas, ( K =) Karolina, Virginija, (Savdska) Arabija Turingija, Lacij, Provansa, Kampanja, Kastilja, Atika, Tesalija; 2. celin, nekaterih bolj znanih otokov in polotokov: Evropa, Avstralija, Antarktika Havaji, Korzika, Sardinija, Rodos, rilanka, Baleari, Tavrida Arabija, Peloponez, Jukatan;

24-8 -6-*-5-,-1 *-5-, - 8- -

25

!  ?A= L  HE LA EDHA E  A =JAHEDLA ED A AH Atlantik Baltik Donava, ) E =,)@E =, Tibera, Tilment, Pad, Sena, Loara, Mozela, Garona, Rodan/Rona, Ren, Temza, Visla, Nil, Misisipi, Misuri, Amazonka, Bramaputra, Jangcekjang Tanganjika, Titikaka, Inari; " LA EDC H LE E  A =JAHEDC H Pireneji, Ardeni, Vogezi, Kavkaz, Himalaja, Kordiljere, E E = @ =H ; 5. nekaterih bolj znanih krajev, npr. Firence, Pariz, Bruselj, A AL=, Lozana, Lizbona, Praga, Plzen, Varava, Krakov, @ , Jeruzalem, A IJ D L=, Peking, E =C , Edinburg; 6. nekaterih stavb, objektov: Kapitol,0H=@ = E. 6A E A IAFHE@HK K A JEIJ=  EIAFHE =IE C L=H = J=  = HIAFE A Berlin, London, Madrid, Padova.

187

188 189

190

5 LA I =E A = = AIJ  AI LA I ED
Namesto nekaterih tujih imen imamo svoja: Dunaj, Carigrad, Solun, Rim, Benetke, Videm, A@=@, Oglej,/H=@A , Reka, Karlovec, Banjaluka, Pulj; FHE  AE A =@H =L = H A E =, Ogrska.
Pomni  7IJHA =JK =E A =KF H=> = F AC@ = ED =L=@  A =E@A JEBE =?E  =IJEL A@ = H @ A  > AL= K  Dunaj (Wien), Oglej (Aquileia), Gradec (Graz), 6H E  (Monfalcone), Monoter (Szentgotthrd); F @ >  = = EF JED Reka (Rijeka), Dunaj (Wien), Celovec (Klagenfurt). 2. V potnem prometu uporabljamo uradna krajevna imena: Wien, Istanbul, Roma. 3. Na narodnostno meanih ozemljih so v javnih napisih ipd. poleg slovenskih imen v rabi tudi imena v jeziku ustrezne narodnosti: Koper/Capodistria, Lendava/Lendva. Na ozemlju zunaj RS je zaporedje lahko zamenjano (Trieste/Trst), odvisno od jezika, v katerem je napisano preostalo besedilo. 4. Nekatera stareja poimenovanja, npr. Monakovo (Mnchen),,H= @= E(Dresden), Solnograd (Salzburg), Turin (Torino), so danes stilno zaznamovana. 5. Imena kot Viden, Bardo, Ta na Bili I F H= E I = E =HA  >=HL= =

191

192 193 194 195 196

2HALA@A =E A =
6K ED A >AIA@ ED A AFEI ED E A  = A = A FHAL= =  E A = I  L =IED A =JAHEJEFE A Nizozemska, Gosposka ulica, Bodensko jezero (za Nederland, Herrengasse, Bodensee).

197

8A >AIA@ =E A = 2HALA@A =LA >AIA@ =E A =

8A >AIA@ = A AFEI =E A =LA E = L?A JEFHAL= =  AI IAIJ=L A =E FHL J  > EDIAIJ=LE IE?AHF= AJEIJA ED LA@A A  EI  > E Mednje gredo imena  @H =L  @HK A A@H =LA) AHE A, Skupnost A @LEI ED@H =L, Nova Zelandija; E ED@A = JK@EKIJHA = H=JE =F E A L= =ZDA, SND);

198

199

200

26

24)8 215

201 202 203

204

205 206

207

2. pokrajin: Spodnja Saka, * E EL D @, Nova kotska, Nova Anglija, Donski bazen; 3. delov kopnega: Nova Gvineja, Kanarski otoki,8A E E J , Ognjena zemlja, Sv. Helena Rt dobrega upanja, Apeninski polotok; 4. vod: Tihi ocean, Indijski ocean, Severno morje, Beringovo morje Zalivski tok Bengalski zaliv, Rokavski preliv, Otrantska vrata, AIE I = E =, A A =LH=J=` = @  A AH , A ALI  A AH `2HEFAJI = LEH =`4A =IL . Lovrenca Niagarski slapovi, Nilske brzice Sueki prekop; Prekop DonavaTisaDonava; taka enobesedna imena so redka: Rokav (Rokavski preliv), Zaliv (Perzijski ali Arabski zaliv); #  > E  A A I AC=F LH =C H LE L FAJE @ E H=L E F = =L FK =L Srednjerusko viavje, Golanska planota, Bela gora, Skalne gore, Srednjesibirsko viavje, 2= I = E E =, ACALI =FK =L=; 6. nekaterih mest: E E LC H @, Frankfurt na Majni/Odri, Dunajsko Novo mesto, A A*K@ A LE?A, pindlerjev Mlin; 7. cest, ulic, trgov, parkov: 8AH@E AL IFHAD= = E A(Corso Giuseppe Verdi), Goldonijev trg (Piazza Goldoni), Kaluka cesta ( = K I = = doroga), 42. ulica (42nd Street), Ulica Huga Wolfa (Hugo Wolf-Strae), Elizejske poljane (Champs-lyses), Trafalgarski trg (Trafalgar Square), Bulvar sv. Mihaela (Boulevard Saint Michel), Montmartrska ulica (rue Montmartre),4@A EJHC ( H=I = =F = ), ALI  =>HA A( ALI = = = >AHA = =), =>HA A!. novembra (Kej 13 noemvri), Peta avenija (Fifth Avenue), Vaclavski trg (8? =LI  IJ), Luksemburki park (Parc de Luxembourg); 8. objektov: Bela hia (White House), Slavolok zmage (Arc de Triomphe), Eifflov stolp (Tour Eiffel), Zimski dvorec (Zimnij dvorec).

&

AFHALA@A =LA >AIA@ =E A =

8 A =JAHEDLA >AIA@ ED A AFEI EDE A ED > E A I EDIAIJ=LE  =Ladno ne prevajamo: New York, Rio de Janeiro, Boka Kotorska, =HE I  , Downing Street, 3K=E HI=O. ,HKCEDI= L =IED AFHAL= =  =H=@EIJE AC=K E =  na Champs-lyses, na Herrenstrae, East River (lahko tudi Vzhodna reka).

'

568)4 )1 - )

Stvarna lastna imena obravnavamo podobno kot zemljepisna.



2 @

= A =E A =

1 A =CH HE I AC=E L H== EFHAL AJ=IF IHA@ L= A JAD@LAD A E LF @ = KA Odiseja, Metamorfoze. Tako ravnamo tudi z imeni, ki jih prepisujemo iz nelatini EDFEI=L Tretjakovka, Kaba.


AF @

= A =E A =

A =JAH=IJL=H = =IJ =E A = =L=@ FK =  AIFHA A A =  FH E A =C =IE E F @ AJE Elle, Spiegel, News Week, Fiat, General Motors. Po potrebi se nekatera taka imena lahko tudi prevajajo, npr. Ona za Elle.

24-8 -6-*-5-,-  8- -  4 -

27

2HALA@A =E A =
Stvarna lastna imena po potrebi, imena umetnostnih del pa praviloma prevajamo: Kavarna Panteon (Caf Panthon), Pri treh muketirjih (Chez les trois mousquetaires), Blagovnica Printemps (Magasin Printemps), E = =K ELerza (University of Chicago), 4@A = =H =@= (Krasnaja armija), Amerika banka (Bank of America), HC= E =?E = @HK A ED =H @ L(United Nations Organization), Dunajski filharmoniki (Wiener Philharmoniker); Veliki diktator (The Great Dictator), Ogrska rapsodija (Ungarische Rhapsodie),* = I = A@E =(Divina commedia),5A A  E AL IJE(Vanity Fair),/ IF @E =(/ IF E?=), Vojna in mir (Vojna i mir), Figarova svatba (Le mariage de Figaro), Velika opera (Grand Opra).
Pomni  8 A =JAHEDLA >AIA@ EDIJL=H ED =IJ EDE A EDLA @=H A AI LA E  > E A I EDIAIJ= LE J= =E A =I FHAL AJ= JF ?EJ=J =E  ED =H=@EIJE AC=K E =F C IJ  AFHAL= =  Downing Street,/EH  1J= E=, Tour de France, Boljoj teatr, Grand Opra, Htel des Invalides, prim. 212.  A =JAH= H=JE =F E A L= =IA A = = =  =KIJHA =I LA I =F E A L= =I LA I F E A L= AIALA E = AKF H=> = Avnoj, Skoj, Unesco, Efta, BBC, RAI, Fide, Fifa.

212

213

214

= A = = >H=L =L FEI=LFHEFHAL A = K>AIA@

2HAL A = A H  FEI A
J= = E? CH=

215

216

=@=HFHAL AJED>AIA@ A@ = E  DH= =  =JE E AFEI=LAF LIA  A@ A A J FE A E JEI =  ED LIA E AL= E E = A EE L > E E  = H E LIL A  A E KE  AC LEFEI=LE  A =JE E AFEI=LAFHA H K A LI LA I  =JE E@A CH=BI AF= =FEIK A  =F @ =CEKIJHA AC =I L ALHA@ IJEFEI A E@A L

6EF CH=BI AJA =LA

=@=HFEI= E= EIJ=L EIJH  E = =JAHA H AJK EDFEI=L IEF =C=  LFEI L= A  H EF@ LI H= A primeru tudi = AL=  = A A FKIJE , , > a, a, l= EF=JK  H  = A = I H H = =  , , , , H = =  EFHE> E KIJHA =J=C =IK  = = L= A K IJ=  H > , on/om, ue, oe, /oe; > @HK A  H  = A =  KIJHA E =F I= A E = H = =, > oe, ae= E KIJHA @HKC  H = E A H= LA =L  > /oe), AIJA  AF L H E @L K IJE= EIJE A A =C @ IJEBH= ? I E npr. razvezujemo v oe, ne zamenjujemo ga z ali L@= E E pri ne moti niti zamenjava z niti razvezava v oe); c) nemki lahko razvezujemo v ss. 5F @ > E ELFH= = EIAIHA K A JK@ELH= K = E JLK Prim. 1071 in pri vsaki posamezni pisavi.

217

218

219

220

28

24)8 215

2 E 2HELIADFEI=L=DI JK >H=L =L= AI=  H AE  H L =I @ > EDFEI EDIEIJA LF I= A ED A E L  =IJE =IJ =E A =I  =D  =FEI= =JK@E @HKCE E H = E  EF= ED = AFHAC A@ E?AC  % `!" = A = A = A = 2H=LJ= L= A EI  = AJALIAF IA> IJE > E A I AC=>A IA@ = FH E BH= ? E A A = E = C A E A JA LA IA A K A  =JEFA LA F JH@EJL= E

2HAL A = AC =I LE  =C =I=

8I LA I E E E A E FHAL AJA>AIA@AE C L=H =  C =I LEE  =C =I I LA I AC= E AC= A E = 6K AC =I LAJ HA  = A K A   = > E E EI LA I E E E E E  =J  FK = LIALHIJA @EBE =?E  FH FHE = H A EDI= C =I E ED, EF@  FHELIAD I EDI= C =I E ED  AD = EDE  AD EDI C =I E ED F IA> ALHIJA =F H E ED= EJ E  A@ > EDFHEF H E ED  L E vJAH LA A AE  A LA A A A L E AE C L=H =  = HL =L=@ EDI LA I ED>AIA@=D 6K@E =C = K A  = HLI LA E E AFHAL A = JK EDJ A L  FH IH>I DHL= ED= E EJ= I ED= E H@E I ED  =C = A EI= C =I E EI  = A =@ CE  =C = A =e in o pa praviloma ozka, ne glede na to, kako se izgovarjata v izvornem jeziku; vedno pa izgovarjamo npr. iroki e pred j [idja] ali o pred v, npr. Lvov/Lww [ lv]; prim. e e pred r [fr]. Nenaglaeni samoglasniki s LI LA E E A H=J E: torej v slovenskem besedE K FH  A L A A IH>I DHL= ED = E A ED A =C = A ED @ E  J=  A  ,L  E C L HE  =H @LH =  6K AF C =I E A FEI= A e, redkeje z o ali a FH LBH= ? E E  A E E = C A E E IFHA A =  JF C =I E A A  AI LI LA E E A >IJ E  A ACHA = >E = A A A>AIA@= E>AIA@ ED@A Lmed delom, oddati, superrevizija), AHI JK@EL I LA E E EJ E @ CEI C =I E E JK@ELIAJK A@ CAI C =I E AE C L=H =  = L=@ Anna, Schiller, allegro = [na, ler, algro]. Posebni problemi nastajajo pri tvorbi iz prevzetih besed, npr. Comte Comtov, Laplace Laplaceov, Bonn bonski, Sevilla seviljski, Biarritz biariki ipd. (prim. 937, 980982, 985, 987, 992).
!

A =  C A@ L =F I= A A A E A 1. 0 H L = E = ali I H > E = : KLA , AL=F E `@ LA , ALF E ; 2. H K E = : sovet sovjt; 3. E J = E = E = : condottiere, cinquecento, pizza, signora kondotjre, E LA J , pca, sinjra; 4. B H = ? E = : chevreau, refrain, journal, boutique, menu, engagement evr, refrn, KH , butk(a), men,= C= ; 5. F = E = : junta, conquistador, gaucho, doa, mantilla, picador hnta, konkvistadr,CL , dnja, mantlja, pikadr; 6. A E = : Stuka, Reich, Wehrmacht, Fhn, Volksdeutscher tka, rjh, vrmaht, fn, f I@ AH; 7. = C A E = : meeting, weekend, charter, juice, couch, nylon, quiz, hobby, jersey, combine, strip-tease, out, goal, knock-out, show, container mting, vkend, HJAH, @ I, L , njlon, kvz, hbi, @ rsi, kombjn, strptiz, vt, gl, nkavt, v, kontjner.

24-8 -61/ )51  )/ )5

29

/ =I LEL

HBA ED

224

=@=HFHAL AJA>AIA@A =FEIK A F I LA I A  E A E C L HK KF JAL= JK@EJ E  HB = > E C =I =FH=LE = FH=LE =IFHA A = LI LA E  > E E  HAF AC=F = = I C =I E A FH E F = =FHA@I= C =I E I ELA >AIA@A E  H @E E = A@ E A EF@  F I  Krakw Krakowa (poljski izgovor [krkuf krakva]) > slovensko Krakov -a [krko H L= 2HA E = = =C =I=LJK ED A E ED = A = AKF JAL=  =J  Krkov -a), naglas s k E?AFHAIJ=L =  = I L HKI  Moskva [maskv] > slovensko Mskva) ali z enega zloga na drugega (hrvako Hjd k -ka > slovensko Hajdk -a). A =C =ILE A EDFHE AHED IJ= A = A -aI= IJ= E L A I AC=IF = IAJ= EI= IJ= E EI = = F !  A I EI = =JLE FH piet, pri piet.
Pomni   =C =I =F @ = A EDE A ED AIF=@=  >LA EFEI EF @ >E>AIA@A = F=  = = K A I= E C L H 2HE@L E ED =C =IED AJKF @= =I= A =H= E E?=  A A =  AF @ = A  E JADFH=LE FK =  AIFHA A A Paris Pariz). 2. Prim. 1071 in pisave za posamezne jezike.

225

30

24)8 215

E=
E =I A @A == E@L @A = A H L =FEI =CH=BE = = A =  =FHE AH   `U  E F @ > Zaznamujejo nam: 1. tonski potek, premore, vrste stavkov, povedi ipd.; 2. okrajave besed in besedila, vrstilnost tevnikov, kratnost prislovov, zapisanih s tevilkami, ipd. 2HL LHIJ H=>A E E A K A I =@A I @HKC  AI =@A I 5 =@A I IA H=>E FE =  LFH= =    E?=  LA E?=  F @FE A  @L FE A  F E = ` LA =   JHEFE AU H= ALHIJA =HA L= AL  FH    E  AF= AL  FH  EF@ AI =@A I IAH=>E FE =  FK = LA = @A =  E?= LFH= = EJ@  E = pE A LA E =>HA FHAI A@ = > H EKIJHA AI =@A I AA JA= E>AIA@AJ HA I  AL = E @AI IJE = F E =  = A =FE A  = >AIJH= EIFHAI A@  A AIJE A   AF= =@ A =FHA@ C=od in do C=FE A >HA FHAI A@ = AIJE A FHE  !'"  AIJE E LA = IAFHEJEF = KKF H=> = =D JK@E = AIJ  =HA L= =FHE  !&&  >LA F= AIJE ELA = FHE@L EDE A EDC  " % JHEFE AI  AIJE A  AF= = = K A E FKIJ@A =>AIA@A I  AL IJE AC FHEF I= A ED E ED 5 =@A I IA E =H=>E 1. na koncu povedi: pika, klicaj, vpraaj, tri pike, pomiljaj;  = ?K@A =F LA@E LA E?= F @FE A @L FE A JHEFE A F E = !  = = AJ KF LA@E= E A AC=@A =  =HA L= EE  @IJ=L E= E A EF E = E JHEFE A J = A AE FKIJ=FHEJEF = KJ=F E =  =D  =@ A =LA =  "  = = AJ KE  ?KF LA@E= E A AC=@A =  AF= E @L @A EF E = E  =HA L= E AI =@A I IA E =H=>E LA E =IHA@E= E = ?KF LA@E= E>AIA@A, vpraaj ali klicaj pa tudi ob robu besedila.

227 228

229

! ! !

4=>=F I= A ED
2E =
5 ),5 )4)*)

2E  FE A  = ?KI= IJ AFH IJA= E A AFHEF LA@ AF LA@E , C IJ EL A = = AC= A H=J =. Kosilo se je zavleklo, primanjkovalo je posode. Si bil tam? Ne. To se je res zgodilo.8 AH= .2HA@ ELIAD K@E.  A>EE A >E ti dal.
233 2 IA> IJE   = ?KFHEHA@ =E FH IJA LA AIJ=L LJ I HA@ =EIJAF LA@EFE A AFE A  A A A@ FK = =@ E A @LEsni stavek: HA E A@ADJAF @D =@ H I  =LHE AH IA> AIJA IHA@ELA  A AJL =IE =  AJL F I  8 AH=  IA IJ= = =FH=CK  AFHE A  E ` =  EI E  @ 8 AH=  AFHE A  E `F EI E @ 

1 ) 21 )

31

2. Na koncu podredja z vpraalnim, LA A E = E A A E  @LEI E IJ EFE = A  A A C =L EIJ=LA FHEF LA@ E  ALA  = = IA J=  = IJA . Ukazal mu je, naj se spravi od hie.  =H E  A @=F @EJ= @ L. 2E = J  E F LA@E  E A?EJEH= = = ?K = AFHEF LA@ AF LA@E IA E FK =JK@E A AJ= =F LA@?EJEH= = A@ =HA L= E 5D= AIFA=HA A =FEI= LAH  A =  A C E AC=L@A A E,= I E. Podrl je napis Ne hodi po travi. A AJ= =?EJEH= =F LA@ = @L FE A  DH= =IL A E  = H@ >AIA@ E =LA@Ak v premem govoru): 2HE KF= E K = @A J= ALAH 8A F AJ IL @ C ! 8>E> E CH=BI ED =FEIEDIAF I= A E@A E =I L=H= A E A ==LJ H = >H=L =L=  JI= IJ AF LA@E  =J IA E IFE Milko Kos: Srednjeveka Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice . Ljubljana 1955. 2HE?EJEH= KIALJADFHE AHED =D  = AIJ FE A= E@L FE =H=>ELA E?= 5 LA I EFH=L FEI 1 @= =5 LA I == =@A E = = IJEE K AJ IJE ,H =L = = >=5 LA E A  K> = ='$ IJH. 46, 49. (Tudi: Ljubljana, 1962.) 8>E> E CH=BE =DE  E E?=DKF H=> =  A@HKCA > E A =FEI LFHE  !  "  = ?KF LA@E  EI F  > E EFHEF LA@ A F LA@= AF=I KIJLA FHE =@AJ IJ = AIJ FE AFE A  E?=  A =H= JALA LE@AJE Ne bo ji glave meal! =@=H KIJLA A >=HL= IJE E JK@E =LA A E FE A FE Odprite knjigo na str. 37. ,A =H = = EJA = =  EH H= K . 5. Pike na koncu povedi navadno nimajo: naslovi in napisi: Na klancu +LAJ E =H = E = naslovne strani: Ivan Cankar = HE A V Ljubljani 1909 = E  . SchwA J AH podpisi v dopisih: Lepo te pozdravlja France Z lepimi pozdravi France 238 enote v glavi dopisov: Univerza v Mariboru 2A@=C =B= K JAJ= t. 27-23/88 konec abecedno urejenih enot v seznamih: Drnovek, Andrej Drobne, Martina ,H > E  =I = konec enot v stolpcih: Obvestijo se: predsednik podpredsednik tajnik arhiv

234

235

236

237 242

239

243

240

244

napisi pod slikami ipd.: 241 Zemljevid Evrope A AFHE =FEIKLA F LA@E IAFE AJK@E =@ =FE = Zemljevid Evrope. Risal A. Bole. navedba vira: 2 A E A AFH= =FHE H A IJK@A ?

konec citiranega pripovednega stavka v LEHKLFH= = A= EL E AF LA@E EC=L AE HA 8IAJA A A @=LA @=HF =JAE HA 8IAJA A

245

246 (Narodna)

32

24)8 215

247

6. Piko zamenjujemo z vejico v premem govoru na koncu dobesednega navedka pred spremnim stavkom: Danes je miren dan, je rekla Breda. -5 ),5 )4)*)21 -

"&

249

Neskladenjsko piko piemo: 1. za okrajavami posameznih besed: str. (stran), dr. (doktor), l. (leta), gl. (glej), t. i. (tako imenovani), t. m. (tega meseca), M. (Marjan) ipd.; v povedi: Ali si zapisal gl.?; Predaval bo M. Kobal  A =JAHA H= =LA =LA >AIA@FE A >HAz vmesnih pik: ipd. (in podobno), npr. (na primer), tj. (to je), itd. (in tako dalje); prim. 594;
2 E *HA FE AFE A  H=JE?AE  H L AIE > A  FH  = AHA KJA E @A =H  A E AFHLE A IF E A  RS (Republika Slovenija), SIT (slovenski tolar), m (meter), km (kilometer), hl (hektoliter), g (gram), kp (kilopond), S ( LAF ), Fe ( A A ), H2O (voda).

#

251 252

2. za tevilkami, a) kadar zaznamujemo vrstilne tevnike: na 15. (petnajsti) strani; tako e 29. 11. 1989. leta, 12.IA@A L:8. vrsti, ob 8. uri; AB11.; namesto 60. leta naega stoletja raji uporabljamo izpisano estdeseta leta;
2 E Namesto ob 8. uri zjutraj piemo tudi ob 8h (= ob osmih/ob osmi uri) zjutraj.

#! 254 255

b) kadar zaznamujejo prislove tipa FHLE ,@HKCE ; !  A@@A E JALE @= E A JAH= E EDIJ FA  FH KHA @ E KJ J =H A @ IJ JE L  L =IED JK@E JEI E?A @ E ED A J = E J = A A A =  ob 8.15 (ob osem petnajst ali ob osmih in petnajst minut), 8055.- SIT ( IA JEI FAJE FAJdeset slovenskih tolarjev), 132.457 (IJ @L=E JHE@AIAJJEI  JEHEIJ IA@A E FAJ@AIAJ), 3 4 (tri krat tiri), merilo 1 : 30.000.000 (ena proti trideset milijonov FE = A@@A E JALE  A IJE = LF A K\ H=J\F= AIJE =E F IJ=L A =LE A
2 E  2E = A@ JALE  = AL= AKH @ E KJIA =D  FKIJE  JALE  = E KJAF=FE A FHEL @EC A 815. 2E FHEIJH A JEI K JALE  =@@AIAJJEI  =D  =@ A = IFHAI A@ 132 457.

256 257 258

"  =L=@  = AIJ LI= AE FK A A H AL>AIA@E= E JAL AL JALE E  = en d je. Pojdi v r..! Leta 18.. je Lovro Kvas priel na Slemenice;
2 E 1. Pike ne piemo za tevilko, ki zaznamuje glavni tevnik, npr. avto LJ A6-169, poglej zvezek XI, A FAJ = IJ E KJ A = AHE !& +LH E A, pri 75 (petinsedemdesetih) letih je bil e korenjak, L A ED$`&F C @>A; FE IALA@=FE A  A AH=> A =I =@A I Rojen sem bil l. 1976. 2. Dveh zaporednih pik (neskladenjske in skladenjske) navadno ne piemo: Prili so vsi: Jakob, Marija, Mojca, Andrej itd. Pike navadno tudi ne piemo za izpustnimi tremi pikami ali za izpustnim pomiljajem: Grobovi tulijo , Bratu bi povedala, pa

259 260

1 ) 21 ) 824) )

33

#  A@F I= A E EA J= E =I L=A A JH I AF JA  A@@A EA JL@AIAJE E =IEBE =?E E7, E FHE@AIAJE  = = L= ED@A ED>AIA@E = france.kuhar@siol.net; UDK 808.63:80(497.12-1992)+80:930.85 oz. 5.11.1.2 EF@ JAFE AE @HKC= = A = FE A IJE

261

8FH= =
5 ),5 )4)*)

262

263

Vpraaj (?) piemo: 1. na k ?KA IJ=L EDLFH= = EDF LA@EE  =F @HA@ A L =JAHA  AC =L E IJ=LA LFH= = E  Kje si bil? Kje? Tu?  E =  E >AIA@ ) E ALE@E @= E = =I= Zakaj me vprauje, kaj mi je? Vpraal si me (v pomenu ali si me vpraal), kje sem bil IE E  @HKCECH=>E LIA@= A  EH A > H @  E>EL= J @ > L@K E LHIJ ;
Posebnosti 1. Za vpraalnim odvisnikom stoji vpraaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj: Vpraala sva ga, ali je videl nao mater.  ALFH= K  =H =FHA  = I A  AI= ne!   E ?EJEH= AF LA@EE FK =  A>E H= IJ=JEFHA@ E LFH= = A LFH= = AF LA@E  @  AHA A 8IAJA A EC=LAI >AIA@A8A F AJ IL @ C  Kdo je zavpil Dol z njimi? Kd  A =FEI= LAH  =J AD A AI LA IJL=IJA>HEIJ=HE  A A?EJEH= = F LA@ A@ =HA L= E  =D  DH= EIL LFH= = = E E?= Kdo je zavpil Dol z njimi!? A AJ= =?EJEH= =F LA@ =@L FE A  DH= =IL A E  = A =F=IA E  =F LA@ AC= stavka, npr. @  A =FEI= J A - DHE> A >  KFE .

264

265

266

 = ?K FHEHA@ = = E FH IJA LA A IJ=L L EIJA F LA@E  A A =@ E A @LEI E IJ=LA LFH= = E  HA E A@ADJAF @D =@ H I  =LHE AH IA> AIJAIHA@ELA  A A JL =IE =  AJL F nos? 8 AH=  IA IJ= = =FH=CK  AFHE A  E ` =  EI E @  AI= povej, se boji? Ve, poet, svoj dolg? Janez, kam gre? Deklica kam?; 3. za vrinjeno vpraalno povedjo v drugi povedi: Na gregorjevo otec, e ve? IA FJE E Anili so, za olskim vrtom v mejici gostili se, pili so; 4. na koncu vpraalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: =  AJA KLH=>?K  ALFH= = = = E A AL .
Pomni  2HE KIJLA  >=HL= EDLFH= = EDIAF AC vpraaja rabi e klicaj ali celo klicaj sam: ) EIA J= C L HE  AJ  =  Ali mi bo takoj zginil! 2. V naslovih besedil za vpraalnimi povedmi piemo vpraaj navadno le v takih primerih, ko bi se sicer vpraalna poved lahko razumela pripovedno: Kako do strokovnjakov proti EH =* E A L D @K ! 5J F AL= =LFH= = IJ FH FHEF L A A LFH= = KIA =D  = = K A @LA == ELA IJE E ELFH= = E Kam gre? Kam??

267

268 269

270 271 272

34

24)8 215

%!

-5

),-

5 )4)*)824) ) )

Vpraaj se rabi neskladenjI IHA@E>AIA@E =E IE?AHL AF= K= E =H >K>AIA@E =EF@  =E H= = A@L = I EI K FHE AH IJE  =J= IJEE F @ > A @ A AC= E H= == E@A =>AIA@E = Preeren je bil rojen na (?) Vrbi.

%" %# 5

E?=
),5 )4)*)

276

Klicaj (!) piemo:   = ?K KIJLA  >=HL= EDF LA@EJK@E A@ AJ ED  L= E ED IF D AC = C I ED  A A K E FAL?AL FAJE  2=LA  E  K  A  EL A A  K  =  K A A =E  A>  2H  @J @ >= Joj, prejoj! I = A LE  LEF A ELH E Moj Mate, jo, moj Mate! H=I =IE >EIJH=D EF = E 2=LA `IJ=>  A A?6EIE > = A 6EIEIF DLIAC= HEL8I @HK E IEH= >E  Bo tiho! Kako, e tajil bo! 8 AH=  AFHE A  E `F EI E @  =F  Gospe in gospodje!;
2 IA> IJE  8 A A EDE LA A EDF LA@ED  E EI  KIJLA F K@=H A A  E?= = AFE A Daj mi, prosim, knjigo. Glej 3. odstavek na str. 15. Naj kdo pogleda, kaj se dogaja zunaj.  = ?KF @HA@ =IAFE A E?=  A  e ga zahteva glavni stavek, npr. Pii mu vendar, naj se oglasi! proti Ali je res ukazal, da pojdi od hie? A AHA A @=F @EJ= @ L. !  E ?EJEH= AF LA@EE FK =  A>E H= IJ=JEFHA@ E  E?= A L E AF LA@E Zap JA ELA @=H/ @E  A A A A  Dajte, recitirajte mi Ve, poet, svoj dolg!  AD= JA AIJA IL E 6  E = H E@ L A  A A?EJEH= =F LA@ A@ =HA L= E IL  E?= = ELFH= =  =D  DH= E  AD= JA AIJA IL E  6  E = H E@ L A ! Do grla sit sem tega tvojega Kdaj gremo domov?! A AJ= =?EJEH= =F LA@ =@L FE A DH= =IL A E  = A =F=IA E  =F LA@ AC=IJ=L =  =F JA ELA @=HJEIJ FA IA / @E  A A A A . 4. Na koncu priredja ali proste zveze staL LFE A  E?= I=  AC= =DJAL=JK@E A ED L =@ E A @LEI E @A   E? H= JHC=  A LED=H  ED A A >  C= K  E @=H ` I= E FH= K IALA = I= IE @C L HA@= = 

277 278 279

280

281 &

 = ?K KIJLA  >=HL= EDLHE A EDF LA@E Pred leti da bi se A>E  C @E E`IA IF = JAC= LA =;
2 =LA E?=  A F=IA AFEI= JK@E E?= Janez, kam gre? 

E = L= E EIA@= AIH=>EFH=LE 8H>=IHA = @H=C=L=I@ = =U

283

3. za nagovorom v pismih (vendar se namesto klicaja rabi pogosteje vejica): Ljuba mati! Danes je Va god. Jaz vem, kako Vi mislite o meni; "  = ?K L E AC= @ >AIA@ AC= =LA@ = FHA@ IFHA C L H=  2=LA  E  AFH IE  A; E  IJ=L  FHA AC=

284

1 )

1+) 8- 1+)

35

#  = ?K KIJLA F K@=H A EDL E ED vpraalnih povedi se lahko skupaj pieta vpraaj in klicaj: = JK@EJEIEFHE A J= @= A 
Pomni 5J F AL= =L E IJIA = = K A @LA == ELA IJE E E E?= E To je pa od sile!!

285

286

-5

),-

5 )4)*)

1+) )

287

Klicaj se rabi neskladA I IHA@E>AIA@E =E IE?AHL AF= K= E =H >K>AIA@E = AD A  = = F IA>A  F HEJE Prinesel nam je pepk (!) in zimskih hruk (miljeno tepk). Pesem ima agrostih (!).

8A E?=
5 ),5 )4)*)

288

289

Vejico (,) piemo: 1. med ena LHA@ E E @A E FH IJA = E A A F LA@E   A@ =@HA@ E E  @LEI E IJ=L JK@E CHA =FHE AH = E @LEI E Ikot, kakor EF@  !  A@ F IJ=L  E  FHA IJ= E  >AIA@E  F LA@E  "  A@ E F IJ=L A E  IJ=L E A = E@ IJ=L E FHA IJ= E >AIA@E F LA@E #  A@E H= EE IJ=L E  E EI IJ=L E A E= E@A EFHEHA@ = F @HA@ =

A@I =@A I

A =

LHA@ E E@A EFH IJA= E

A AF LA@E

290

6AD@A L ALA LHIJ

AIJ=L

EA =

LHA@ E@A E

291

Ti so: vezalni (natevanje): 2 A LE CH=@ C H=  H A HK@=  KF E =JA>AHA@A. Nai ljudje so padali v Krkem, v Dragi, v Dachauu, v Celju, na Rabu. 8A =I LA I = mesta so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Nova Gorica, Koper. *E = A = >EIJH= > =IJ = A I =. 2IE A  = = D L  D L  D L.  8AH A  L FHAIJ L JHD  IA  > =IJ  L K = JL  AL LFEI =H ALLIAD @H IJ LF >A A EDCH > LILAJ IJ LC K = AL  L @ E L I HEL= ?AL =IJ. 5 LA ?EI IAE IA AL= E@A =L A E @A =L.H= ?E @A =L) Ariko; stopnjevalni: Ne le ti, tudi tvoj brat naj pride. *E  AJ= A JEH= ?A CA E= A K A A?. To ni bilo samo grdo, ampak tudi nepoteno; ` E *E =L  = ; protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala. Fant je malo p =IA  F= = AI EL; ` L H E E  F I A@E E  Neizkuena, kajti mlada, je odla v svet. Mlada, torej neizkuena, je odla v svet. Slab, zato pa poceni izdelek so nam ponujali;

292

293 294 295 296

36

24)8 215

297

pojasnjevalni: Priel je pozno, ele ob treh. V Ljubljani, 9. II. 1973. Trst, dne 11. oktobra 1983. Ivan Cankar, Na klancu. Ivan Grohar, Sejalec. Zbolel je za hudo, nalezljivo boleznijo (tj. za hudo, in sicer nalezljivo). Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek.
2 IA> IJE 1. Kadar leLEFHE@AL E @ =?A FHA IJ= >AIA@  LA  = A = IAIFHE@AL E  = E  AFE A LA E?A dolgi kodrasti lasje, huda nalezljiva bolezen. 2. Zveze kot v nedeljo, 9. maja, (bo) se redkeje piejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9. maja (bo). Tip kot v nedeljo ob 9. uri (bo) IA =L=@ FE A>HA LA E?  AFHLEE @HKCE FHE AH @HK E IA =L=@ FE AJ= A v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo). !  AA = LHA@ A = JAL= AA JA  E EI F LA@E  =L= = LIJ F?ED LI= LF IA> E LHIJE  LA E?A A@ F I= A E E A J= E =D  FK =   = ?K F= JK@E E   FH Pronji je treba dodati: 1.IFHE AL= ". razreda srednje ole 2.E FEIA E H IJ A =JE A ECA 3. zdravni IFHE AL= 4. EL A AFEI 5. potrdilo o opravljeni praksi Obvestijo se: predsednik F @FHA@IA@ E = E H= K L @IJL arhiv

298 299

300

!

2HEIJ=L

E@A E

Vejica je na obeh straneh: 2HE2HA AH K  = LA A I LA I A FAI E K I IAK E E LIE =I A EFAI E EH @ LE. Od mene, svojegaFHE =JA = JAC= AFHE = K A .  = LA E@H= =JE LIAD =I L 5D= AIFA=HA IA AH @E L5JH=JB H@K =) C A A .  A =JAHE FJE E  FH. (ali recimo, denimo) lastovke, torklje in korci, se na jesen selijo. Svetovni slovenski kongres, Konferenca za Slovenijo, prireja posvetovanje o izseljenstvu. 5 LA I  =H @ C A@= E A  FAH=E >= AJ E = =IF HA@KJHE LAFHA@IJ=LA. Podjetju Mavrica, d. d., grozi stavka.
302
Pomni = ?K F LA@E @HKCA LA E?A FHEIJ=L = A FE A  JA LA  I=  KIJHA   povest je napisala Zofka Kveder, por. Jelovek.  C =IE IA A5J= A5KD=@ ? F @ = A O pisanju podobnih primerov brez vejice prim. 316324, 326332, 344, 345, 357. E  To L= AL .

303

Posebnost A A =IJ E A@ E FHA@ E IJ A A>AIA@ A LA A C= @ A E  LA E? kadar domnevamo, da zveza naslovniku tega imena ne napoveduje samoumevno: = LA E I LA I EFAI E .H= ?A2HA AHA IA AH @E L8H>E, sicer pa ne: = LA EI LA I EFAI E .H= ?A2HA AHA IA AH @E L8H>E.

!"

5J=L

EA =

LHA@ E@A E

305

Ti so: vezalni: Pod nebom ptice letajo, ribe v vodi plavajo, v hostah zamira glas sekire, s polja sejalec gre domov. Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo. (In vedela

1 ) 8- 1+)

37

sva,) kje kosi mladijo, kje drozdi  @@EL E D @E  ALE AIAI HEL= LC @E. (In spomnil sem se,) da je davno ni, @=LAJAH E A @= ECH > K E; stopnjevalni: Ni le zabavljal, ampak se je tudi pretepal. Ni se niti =DL= E  = A A@=>E>E F = = ; ` E Zdaj je jokal, zdaj se je smejal; protivni: Vse ima, vendar ni zadovoljen. Mimo mene si el, in (= vendar) se nisi oglasil. Veliko si je prizadeval, ali uspeha ni bilo. 4=@E =@HK >  AH= EF=(ima) knjigo. Trubar je bil prvi, Preeren (je) edini. Danes (si) LA  KJHE (bo) H = A =; `L H E  Ne hodi po progi, je nevarno. Odhiteli so pospravljat seno, kajti pripravljalo se je k nevihti; `F I A@E E  Prosili so me, pa sem jim ustregel (= zato). 8A AHE IA A  =J I C = E HA@A@ L. Bilo nas je devet, in (= zato) eden je moral od doma. Zatri knjigo, in tema se zgrne nad nami   A =  =JHA  EC IAJA = CH A =@ = E pojasnjevalni: Iz samostana je zvon zavabil, to molijo nune; v bibliografskih zapisih med natevanimi enotami: Milko Kos, Srednjeveka Ljubljana, Topografski opis, 1955, 79 strani. (Prim. 235.)
Pomni O pisanju podobnih primerov brez vejice gl. 298300, 316324. LA E? IA E JK@ELHE A EIJ=L E Da A  ALA  A IA A C =IE  LE C. Jure, ne bodi len, je pobral kost in jim namlatil rebra. Preeren je bil, kakor je splono znano, po poklicu odvetnik. Moj prijatelj, zakaj ga ne bi imel tudi jaz, ima novo hio. += =H J LA  A ELA @=  =I= = ,K = K.

306

307 308

309 310

311 312

313 314

AIJ=L

IJ=L

EA =

LHA@ E@A E

315

Pozimi, vendar tudi kadar je mraz, kurimo. Previdno, toda ne da bi se obotavljali, smo li za njimi. Pozimi in kadar je mraz, moramo zakuriti.
Posebnosti Vejice med skladenjsko enakovrednimi deli ne piemo: 1. pred nekaterimi prirednimi vezniki: vezalnimi in, pa, ter  E Eali, oziroma, bodi(si) in pred drugim delom dvodelnih veznikih zvez ne ne, niti niti, tako kakor (vezalne in, pa, terE  E ali spozna po tem, da jih nE C A = A =JE LA E EJEF=vendar, zato, kajti ipd.): a) vezalni: AE  =JEIJ= K A@=L K H =. Ivan in Pavla sta brat pa sestra. Hana prinese steklenico in kozarce ter unko. Poje mi pesem vetra in vej in trave in sonca na travi. Sem dolgo upal in se bal. =LHEI = L AFEILAJE KJHC=  HAI E =H E?LAJE FH=FH J EDIA A  =IJHA EE  = =DF @>K AL A E (Premiljeval je,) = C=E =H=@=E =  KIJHA A. (Rekel je,) da pride in prinese kruha. (Hitro je nataknila rokavice,)IJ A A@LH=JE@ AL AI >AE H= C A@K IA EIA>A. 2 EI =  AL EC= E?AJAHFHE C= ILA .  H = EIA A FH  =IJ F=IAF =IE@LEC E ; b) stopnjevalni: Nisem ne tat ne ubijalec. Drutvo se je ohranilo do dananjega dne pa tudi njegova pravila e veljajo; ? E Stopi ven ali noter. Ali delaj doma ali pojdi v svet. ) E A HA= EF= A. (Prejkone je bila v dvomu,) ali naj me tika ali vika. Bo ali ne bo? Priel bo predsednik oziroma njegov namestnik. 6=F H E =I > @E(si)HAI E => @E(si) zlagana. Prebivalci so se > @EIEF I HE E> @EIEH= >A = E. Na gost tega ni opazil oziroma tega ni pokazal; 316

317

318 319

38

24)8 215

320

321

2 E 1. Pred natevalnim ali, ne oz. niti se vejica lahko pie: Kdo lase JEH= AI=L= = E =JE = EIAIJH= = ELE =E C =L  EIA  EHA A  A LA AH  A@HKCE@=  A ob slovesu.  EJE =JE  EJEIAIJH=  EJE LE =E C =L ( E AH= AI=L= =I). A H=  EIA  AK>E =  AFHA K JL L=  EIJ= A =LAIJ 2 LI @LA  JF @L=LA ika.) 2. Pred vezalnimi in, pa, ter, E Eali, oziroma, bodi(si) ali pred stopnjevalnimi ne ne, niti niti, tako kakor FE A LA E?  A  =DJAL=LHE A E= EL AI EIJ=LA  @ IJ=LA  FHE =JA JK@E = E = FHE =JA = E  AC L= A = ELEJ=L H= K. Da pride, je rekel, in da prinese kruha. 2 LA  E  AIE>E LAIJ= =I E F @EF JA DEJH  =F IJ= . 5J= IA J= E LIALE@A   =IJ E E E. Vejico pred vezalnim in =D FE A JK@EJA@=  AIJ= IA> =FHEHA@ EDIJ=L LI => @HK E L=  =  A =JEI E  E IA A >K@E E @=  A>E .

322

323 324

 =@=HF I= A AE H= A =D JK@E HAF A AF =L =  A@=>E EDLC L HK E E I FHA HE = E  = E  E C L H=  *A E I  >A E A A ?LAJ LE.  ,=  @=  F LA  A A Hat. Perilo je belo belo. Stopi stopi k sosedu in ga prosi za lopato. *A E>A E  @ JE > J LAH A  Priden priden, fantek moj! Joj joj, kako boli! Sultan je zalajal hov hov hov. 0 @E  AD @E ?A  LA @=H E E = HFHE A . Rjuhe so bele prebele. Sam samcat je priel; A I F LEJLE  IJ F K A  = E F K@=H =  EIJE F A  LA E?  FE A  Daj, daj vendar. Sam, samcat je; !  A@FHEHA@ E EIJ= E E>AIA@ E E LA = E E FK A E LA E in, ali, npr. dva tri (dni), (hodi) gor dol, na vrat na nos, HE A  H= A , D A  A ,D A A  H= ; 4. neobvezno med prirednimi istovrstnimi natevanimi prvinami, kjer bi vejice samo motile: # =JE E ED H =>? U E =I CH=BE == EFEI = = A =  FH. .,;!? itd. Kon E?A = A E I  =C = A A= E A =C = A A.

! #

A@ =@HA@ E E  @LEI E IJ=L

Ta vejica se stavi ne glede na to, ali je nadredni stavek pred odvisnim, za njim ali pa ga obdaja: = LA =IHA = = LA = A  A A @H=L. Strana mu je bila misel, da bo tepen. Hitreje govori, kakor misli.  AH A@A AL= I  IJ= E@ =. ,=  K =CA A @=> JK@E LA@A @= AFHLE = . Dejal sem jim, da ga ni doma, in jih odslovil. 5JH=D = E IA EIJL=HF IHA E  E A A = IF= A? . Novica, da>  = KHA A E  =  AL E = LED E. 2HA   A E>E ?AIJA I D @E E A LHJ LA. To vejico piemo tudi, ko gre za primerjalni odvisnik s kot, kakor ipd.: IA IALH E @ L IA IF = @= A LIA = @HKCAC=  A LA IJ E@ =  J e misli na dom. Ni jasno, kaj misli o tem. Radovednost, kdo je v hii, jo je prignala na obisk. 2 LA  E I  > K A E F LA JE  @ IE.  ALA@A >E  = IALIJHKFFHA >H= =LIA =HIH?AIEI =@ AC= >AJ=. Kdor za smolo prime, se osmoli. Koder hodi, mu je s trnjem pot posuta. Poberi se, od koder si priel!  E H A E L = J E  LA = .  A@H = E  E AH=IJ FHE =I IA LE@A F =IA A JED >H= . Vejico piemo tudi tedaj, kadar je povedek (ali vsaj osebna glagolska obli = = AC=IJ=L =E FK A JK AH= L AF= K  A AH=  = @A =  AFH=L(je) AL AJED. Kolikor bo dal on, toliko (bom dal) jaz. 2 A EL=IAFHE =JA I  A (se) ne (bova), takoj odidem. Sosedje niso hodili k nam zato, ker je bila naa hia lepa, ampak (so hodili) zato, ker je babica znala toliko lepega povedati. 2 = = >  =@=H(bo) ti. Odslovil sem ga, kakor (sem to storil) nerad.

1 ) 8- 1+)

39

Pomni 2HA@ A

326
da vejice ne piemo: Ti da tega ne ve? Baje da pije. Iz Blatnega Dola da ste?

Posebnosti   =@=HFHE@AJ=I KF= @LAF @HA@ ELA E E>AIA@E  A@ E =LA E?  FK =  A FE E =JAHE @= A A> @A =H =  A> LA IJ= L= FHE =I. Skusili ste, da kdor se iz prvega prenagli, kmalu odneha 6=  FE A ALA E L EFHEF H EL 8IJ=HA ED>AIA @E EDIA AJKLA E?=F C IJ FEI= =  ELA = LIE =H @E  EDHAFA A@ = =J@= @=  @AH I ?AD @E FHAFEHE ILAJ=> FHAC = . 2. Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, piemo vejico samo pred prvim veznikom: 2HE@A I= E  A>  A C A FHEFA A  A C=. 8 J E = A>E =IKD= E  AH A A@ IA A >A =I=FE?= JK@EJ F =.  A@LA@= AFHE A E  IJA>HK E   AIFAJFHE A @EL E IJ=IAIF FHE A =. Vejico piemo pHA@FHL E FHA@@HKC LA E  >AIA@  =@=H FHEHA@ E LA E  =IJ F= FK A E =@HA@ E IJ=LA  A =  F= L= > K>E  = HA (to obljubim), da kmalu spet pridem. ! 8A E?A AFE A  A@@A ELA >AIA@ AC=LA E =  = AIJ @=>EIAK E  A A =HE . A =HE  A  = AIJ @=>EIAK E .  A IA C=FHLE LE@A IA C=IFHAC A@= . Kljub temu da je bil bolan, je el na delo. 6 I  @ E E  A @= A A =I. Medtem ko ste spali, je bilo hudo neurje. Rad ga imam, zato ker je tako miren. Zelo C @= IA IA @FH=LE  = F J  =J @= E A>E>E JHA>=D @EJELLH E E. Prej ko mine let in dan, od ljubce pride list poslan. Taki vezniki izrazi so e: tako da, toliko da, potem ko, vtem ko, e ko,>H  , ele ko, s tem da, posebno ko, =IJE A 8 A =JAHED FHE AHED H= AH A A@ =@HA@ E  E  @LEI E  IJ=L  =D  E H= E J= @=FHLE@A FHL J LA >AIA@ AC=LA E =FHA AIA L =@HA@ EIJ=LA  = E F= IALA@=FE A LA E?  Utihnil je zato, ker je bil mrtev. Rada ga imam zato, ker je tako miren. Zeblo ga je tako, da se je ves tresel. 4. Pred primerjalnimi kakor, kot, ko in stopnjevalnim tako kakorLA E?A AFE A  A LA E  AKL= = @LEI E = E H= A  IA> C =C I  > E  A = A@HKCAC= = H =JE. Bolje je delati kot govoriti. 8A  AC L HE  J@A = . Bila je bolj pridna kakor nadarjena. Za narod se briga kakor za lanski sneg. Bil je tako evropski kakor svetovni prvak. Vendar: H= >E>E LA @A =JE  = H A. 5. Za vmesnim stavkom pred besedo, ki nad A = FK A E @LEI E A = FHLA K @A KFHEHA@ = FE A LA E? Priel je, sam ni vedel, zakaj (je priel). 8A H=J AJ  C A FEI=JEJK@E>HA LA E?A $ 6K@E A@E H= E  =IJ= E EE IJ=L L  E = = AJ KF LA@E= EFHA@ = E  JH= E IJ=L E H= = H= AH AC L HA AC=@ LIA>E AF LA@= AC= Skratka, uspeh je presegel vsa FHE = L= =. Sicer pa, kaj bi vam e naprej govoril. Najprej, tole mora ostati med nami. Kratko in malo, do konca naslednjega tedna mora biti rokopis pripravljen. 7IFAD AFHAIACA LI=FHE = L= = I H=J = LIEI >E E =@ L E.

327

328

329

330

331

332

A@F IJ=L

E @HKCE @A

F LA@E

333

=@=H A A@H F IJ=L =@A A A @A A E FHE@AL E I= IJ= E A A  E  =D  I IAF I LE E. Prijazno meketaje vrh skale, sta kozi vabili ovce k sebi. 5 A@ E C= A =LH E HA  = F=J JA>E =H  A EI A  =F I A @E?A  ALIAF LA@= . 0 @E  AF I >E F C A@K  =LIAIJH= E. 2HEJAJEIA FHA>E LI= AF EJ E?A  = A E @@HKCA A. Slovenec mile ne ljubi matere, vanj KF= A. Od doma se mi zdi poslanka, AI = C E K>F @H=L. (, AHFJE F @HAL K

40

24)8 215

AJ= )C= A@ LJE E?E =IJ=L A = prijazno k sebi vabi. 1  A =@ IJE LIAF A F E = = IAILAJE JED JL A E. Fant pa se je, velik navihanec, pri tem samo muzal. A AFHE@AL E EF IJ=LA  AL  @ @ I E?A C= A E  LA E? 1  AF E = =F A =@ IJEIAJED ILAJE JL A E. 5= IJ= E ED LA  =IJ= EDE  @LEI E = LA E?  A E  @ = Ob slovesni podA EJLE>H= ED =  I L ?A   I I LAI F @A E E>H= A = A I L ?A je govoril tudi olski ravnatelj.
334 335 336 Posebnosti   =@=H A@A A AC >HA @ F E =  > A LA E? FE A  AC=H= K A  J F IJ=LA @HKC= AF= A B A IA IA A@A E?=FHE> E = =I KFE E =JH=JE ali * A IAIA A @A E?=FHE> E = =I KFE E =JH=JE. ,A A E F  =IJ= K A E  LA E?  @@HKCAC=>AIA@E =  =@=HI FHEI LE Opotekaje se je hodil po sobi.  A A @ A . Skrivi jih je obiskovala.  @ EI  =DK . 2HE FHEI LE @A A E = * A AIA A@A E?=FHE> E = =I KFE E =JH=JE. ! ,A A E EDE FHE@AL E EDF IJ=L L A E  LA E?  @FHA IJ= AC=>AIA@E = A I  =L=@ E  J  ALE FHE =IJ E  2HAJA E FHA  oblak ( = F = K E A @A  H J= ).  2  IHA E DHAFA A A (srce je nemirno). (, AH FJE  F  @HAL K AJ=  C=) L JE E?E =IJ=L A = (jed prijazno k sebi vabi). (Iz moje)LIAC=F E = =F A( =@ IJEIAILAJE JED JL A E).

337

=@=H A@ E EF IJ=LA  =D H= LE A L IA> C =C I  > E C= =D E  LA E? = EF=C=FE A >HA  A 1 A  A A F IJ=JE @H=L E (= 1 A  A A @=>EF IJ=  @H=L E  ` AC L= A = A F IJ=JE @H=L E  in AC L= A = AF IJ=JE @H=L E . 2 IJ=JE @H=L E  A AC L= A =in 2 IJ=JE @H=L E  A AC L= A =. Prim. e Lenariti ves dan, ga je sram (= Da bi lenaril ).  =@ IJ A C L HEJEHAI E? (= ,=C L HE HAI E? U  AF=IA A@ E EF IJ=LA H=>E JF LA@ L @ E = EF LA@ LFHE =IJA IA @I >AIA@E = AI A EJE LA E? Ne more oditi kar tako. Treba je pridno delati.  = A  A I A EJE. 5 E = = AFJE FAJE.

!!& 339

A@E F IJ=L

= E@ IJ=L

E FHA IJ= E @A

F LA@E

340

a) Izpostavek: Sin, ta ti bo ele zagodel! Ali se ga boji, te reve! Torej so ga, lisjaka zvitega, le ujeli! 8FH= = C= LIALA@ A = 8 ED =@ED AJED J= H=J A>E LIA@HKC= A  2 IJ=JE @H=L E J  A AC L= A =; b) dostavek: Prinesi nam tudi krKD=  H AC=. 2HE AIE EIELEF = E H =LE?A. Visoko na vrhovih jamborov zastave veselo plapolajo, kot privid (= in sicer kot privid). Sonce je sijalo kakor v mrzli vodi, veliki mirni reki tam gori. Perje je vrabcu viselo navzdol, nerodno in zmreno.  5J= K A L A E K> = I ED > E  >A ECH= I E.  2HE@E KJHE I= J . Veronika je prila domov, sama, in celo kmalu.

!" 342

A@F=IJ=L EE @HKCE >AIA@E

a) Zvalniki in ogovori: A  @ A@K E@= JAI=JFHA AF. Pojdi, moj sinko, na pot! / IF=  =HF @ = A. Naprej, zastave Slave! Mladosti leta, kmalu ste minila! 6E HAL=JE JE>  A AK E  @ EIA A  AL = AL =IJ=; b) samostojno rabljeni medmeti in medmetne zveze: Joj, kam bi del! 0K@E =LA @=H  = F= orite! Bum bum bum, je zagrmelo po vratih. Lej lej, pa je le priel. Zdravo, Tine, ali me res ne pozna? O, Janez, kam pa ti? , >AH@=  =  =  ELEJA  HE > E  = A F=IE;

343

1 ) 8- 1+) ,8 21

41

Pomni 1. Medmeti (ali medmetne zveze) niso rabljeni samosJ  J  J IJ=L E  L FHE AHED   I IJ=L E A E Mika pa smuk v luknjo. Zunaj hej, znotraj fej. H=L=HA A K. trbunk je reklo. Fej te bodi! Recite da in hajdi z menoj. Poast hodi krab krab krab. Pozdravil je z dober dan. 2  A@ AJIA @ L= E = A E LA E?  =@=HLC L HK E A  @ AC=IFHA H O mati, o domovina!

344 345

?I= IJ E A E ,= LIA A EIJ . Ne, to ni samo povrje. 6=  AHA A da.  2=  A A = HA EJAL A. Nikar, ne bo prav. No, pa vstopite! Na, vse ti zna! Vsekakor, jutri bodo pripravljeni. Je spet pijan, kajpak. =HAI J= AHA E JE . Kako, e tajil bo!  = JK@EJEIEFHE A J= @= A  Le, samo previdno. Seveda, tega ne tajim. Nikakor, tega si ne dam odvzeti. A  AIA?@ EJELH A FH=LC J L . Si bil tam, a? 2 HE E  AB= J= =FHA  A JKC=E =JA.  A = F=L=  > K>E = HA @= = KFHE@A .
Pomni  2EI= A= E FK = ALA E?AFHE A =JAHED A ED A @LEI  @IJE AC=F K@=H =J=kih izrazov: Tega seveda ne tajim. Take stvari se, seveda, ne povedo na glas.  =IJE A AF LA@ =F AJA =E  AL A  ALA LA E? LHE A EIJ=LA = ELA IJ=L L @@HKCAC= @A =F LA@EH= E E IF E = A  =  A =JEI E  E` LA >E EI E @= A E E = A E KJ= `IA A >K@E E IA = A FHEFH=L =JE =F J.

346

347 348

-5

),-

5 )4)*)8- 1+-

349

Neskladenjsko se vejica rabi:  FHEFEI= KE A E LA >AIA@ EDF E A L=   EDE JAD E ED >E> E CH=BI ED E F @ > EDH= ogov piemo za priimkom, npr. v seznamih ali stvarnih kazalih; s tako vejico nakazujemo, da smo pravilno zaporedje sestavin (npr. za abecedni seznam) spremenili: = 1L= 2 J E  =H Novak, Franc HKD  H E HKD >A E sir, bohinjski

350

2. kot znamenje za mejo med celim tevilom in decimalkami: 1,50 ali 1,572; ! L =IED = AIJ FHAI A@ = = = AL= A E E E? AI LEIJA  =FEIKJEI E?A = = L= AIFE  52,500.000.- SIT. Prim. 255.

351 352

,L FE A
5 ),5 )4)*)

353 354

,L FE A FE A  FHA@>AIA@  LA  EF =I K A AFHA IF A AF LA@=  =IJEFHE = JAL= K Imel je)JHEEI HA E A LH= ?= H =L?=E  =H?=. (Vse od kraja) je delal: oral, sejal, kosil, drvaril. (Pomagati moramo) vsi: niti najmlaji med nami ne sme manjkati. Le eno (je potrebno): delo. ( > =E A =I  =D ) konkretna: lipa, kamen, in abstraktna: =@ IJ DHAFA A A J @L FE AIA@= = A =JE LA E? E LA E JEF=

355

42

24)8 215

in sicer, in to, to je, npr., kakor: Le eno je potrebno, to je delo.  > =E A =I  =D HAJ =  FH. lipa, kamen, in abstraktna, npr. mladost, hrepenenje;
356
Pomni  2 =I AL= FHA@@L FE A  A =D E FK A  Prili so (tile): Jakob, Marija, Mojca, Andrej  > =E A = so: EF=  = A  K>A A  H E . =@=HLJ= EDFHE AHEDIJ=L B AJE FHA@ = JAL= E  A @A =  FHA H=  @L FE = A FE A  Prili so Jakob, Marija, Mojca, Andrej > =E A =I  EF=  = A  K>A A  H E . ,L FE = AFE A FHA@ =LA@ , ki je prilastek izraza pred seboj: ,AI?=HJAI LE HA  E I E  J HA  IA  F =  LIE  E I  =HAI E >H= A E.  KF= E AL LAH  8A  F AJ  IL  @ C  A  @ AL= . Za takim navedkom prav tako ne piemo vejice. !  = AIJ  @L FE = IA H=>E JK@E pomiljaj ali vejica, ko gre za navadni pristavek: Le eno je potrebno delo ali Le eno je potrebno, delo.

357 358

359

360

361

362

363

2. po napovednem spremnem stavku pred dobesednim navedkom v premem govoru: A I = ALFH= = =  = >EH=@E  Vsi so odgovorili: Da. PreAHA F A  , C IJ EL A = = AC= A H=J = ali 2HA AHA F A , C IJ EL A = = AC= A H=J =. EI E  IE A  A @HKCE HA  >  =  JK@E  A IFHA E IJ=LA  E FHA@ @ >AIA@ E =LA@ IA = E @L FE A AFE A  A@HKCE HA IE A EI El, bom jaz tudi; 3. pred stavkom, s katerim pojasnjujemo drug stavek: Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil. 2JE  =LA EIAJEI A A  = IA FHA@JA>  =ILAJE. / A J @HAL  = KI @  E  A LFH= =  = LA  IA > HE = IL  = A . Ko sem sA LH E  @ L  IA IF = @= ALIA = @HKCAC=  A LA IJ E@ =  J A EI E =@  A A AJ= krepak, se mu v tujini mora odtujiti. 2HAFH IJ F LA@=  E > A> C IF @=HE E JA LA > E A E; 4. med prorekom in porekom v veliki povedi (periodi): E CK> = AIA E =H=L= IL  AF J  E AL=?LAJE?= =?LAJE? E F=@= EIJ = EIJ JA@= IA =  =>EH=JEF A@E =DE  L E EDFJE = H@A =; 5. neobvezno za besedilom, za katerim se v obrazcih in podobnem zapisujejo ustrezni podatki: Ime: ............................... Va znak: ................................. Priimek: ............................... Na znak: ................................. Rojen: ............................... Datum: ................................. 6. med imenom avtorja in drugimi podatki z naslovne strani kaknega dela ali napisa pod sliko: Milko Kos: Srednjeveka Ljubljana. Topografski opis;
Pomni 8J= EDFHE AHED = AIJ @L FE =KF H=> = Ljubljana, Topografski opis. H= ELA E? = EFE  Milko Kos, Srednjeveka

364

365

7. za skrajano napovedjo: Foto: arhiv Dela (= Fotografija je iz arhiva Dela). 6EI /H=BE =5 =  In zdaj (nastopi): Cvetka Zavrnik. 0 @EJE A E F FH CE A AL=H (prav: A FH C E F  A ).
-5 ),5 )4)*),8 21 )

!$$

367

,L FE AIA AI =@A I FE ALA E = AIJE 1. za pomen proti: 9 : 3 (devet proti tri) Avstrija : Slovenija;

1 ) ,8 21

- 2 ,21

43

2. za pomen deljeno: 9 : 3 (devet deljeno s tri); 3. za pomen v nasprotju z: lepa : lipa : lopa. = = = L= A@ E AC =I LLB AJE ED =FEIED  FH  >H= J=  = AL= A A JL7, FHE   $ LC =I>E =F =L = A @ =  = AL= AKHE  E KJ = @ECEJ= ED JALE E?=DEF@ IA AI =@A I @L FE AFE AIJE

368 369 370

2 @FE A
2 @FE A IAKF H=> =I= I =@A I  EF I= A A@A AF LA@E HAF A A JLA E?=E  E> A A JFE = E IE?AH 1. razmeroma samostojna st=L == E LA EIJ=L LEIJAF LA@EIJ=L == E LA EIJ=L L >F @FE KIJ= EIA LA @=H A?A J=  , AH A LA  =@E  HAF=  ALAI ILAJ AC L  = HF EJHK@ C =L J=  A@ = LIA K AFHE = LIA K @FEH= LH=J= E  IH?A.  2H=L HA E @A  A L = A K >@A =  L KL @K  L I L=H K F= A LI= = @ = =>AIA@= =FEI= =  =C =I J=IALA@= AI @E  A E >LA EFEI= EF @ >E. Vrzel je poskual zamaiti leta 1936 J. / =H  A A E E  5 L=H A  I LA I AC= A E = JK@E5 LA I EFH=L FEI'#E '$  AF IE EH= AHIAC=  A  LEHFHEH E = E IAH= EHE L =IE A I L=H E AC= A E =; IAIJ=L A@A A =IJE =F AJA  A EDFHEHA@E  FH FH JEL ED L H ED= EI A F= ED Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil napisati . Poznal sem vse tiste zvonke in visoke besede, ki jih je ustvarila ljubezen; ali na jezik mi ni hotela nobena, e sama beseda ljubezen ne  2HE FHAFH IJA ED FHEHA@ ED F @FE A F K@=H =  5J=H=?AH LA =I LA E = AEmej svoje pravice; nai zato ne jemljimo njenih;
Pomni 8 =L=@ ED@L IJ=L EDFHEHA@ ED = AIJ F @FE =F C IJ FE A LA E? L@= EDF=F @FE A = A =  I FE  5J=H= ?AH LA = I LA E = A E A  IL A FH=LE?A  = E F= =J  A A E A ED. Poznal sem vse tiste zvonke in visoke besede, ki jih je ustvarila ljubezen. Ali na jezik mi ni hotela nobena, e sama beseda ljubezen ne.  E C=H AC E  @FH=C=U AFHE@AJA`F @H=L A E) F= IEJ IJE A =H= .

371

372

373

374

3. dalje priredne sest=LE A  L F HA@  I =@A I  CH=@>  JK@E I JALE = E H = E= EF E = A  = A A @IJ=L A= E A A = JAL= AA JA Nenaglaeni i se L =HA KH=@E CK>E =L A@ E K delat, nosit; b) v velelniku: AI  I FH I  H ` AI  I FH I  H ?L@A A E K =-l E = EIF  smo (ste, so) delal, prosil. " H= E AA H @ AI KFE A = JAL= AC=LEIJA IJ=L K  1 JHC LE A AFHE AIA I =@ H  I  HA  > F=IJ  E >=JAHE  =H E? E L=H L= A; v JA F = HE K I  I F @FE E A = E A = A@E  @ E A  DECEA I ED F JHA> E  E  JAD E ED E @A L 5. dele proreka v veliki povedi: ) E A K A  =IE AJEIJAFEI=JA A L =JAHEDIA IF LA A EI EE  KJEH= @AL= L AFE > E E  EE = LA =L  = AH  A I=  = IL  =I  E I  LHA@ E  @= IA IJ=LE  = C A@ FHED @ E  I A  F  FH=LE?E 2HA AH =E A L=JE =IE =.

375

376

377

44

24)8 215

!%&

E =

2 E = @= = HJE?= J@A =  LA =  ALA E =A  =D F=JK@E@L @A  E  = A = AIJE  > E L  E  =L=@ EE J= E A L= E@ CEF E = F L CEF= @IJ=L AC= FHA@ AC=  AF= AC=  =HA L= AC=EF@ , CE F E = FE A  =D  A@F LA@ E  E EI @A EEIJAC=>AIA@E =  A AL ED AKF H=> A  =L=@ EF E ljaj.
!%' !& 5 ),5 )4)*)

@A EF

381

=L=@ EF E = FHEFEI= KIIJH A JEI = E EF@ IA = AIJ  AC= =D KF H=> = AIJE ELA = J IFHAI A@  = >ADIJH= AD   = AIJ LA E?AF K@=H A  K A = >AIA@ = E EIA IJ=L == EF= = A = =IFH J AF I= A EDIJ=L LEIJAF LA@E Prijatelj to je beseda vseh besed. Rastel sem in dorastel spoznanja ni bilo.a6E AJ=@ FH=C=`IE JA>A A FH=C. Glej, rojstvo smrt, en pomiljaj je vmes. Labod z labodico je hotel v nebesa => @>HA @HK E?A AF=@A  =J =. 6E A E K ` = JA>E K .
Pomni A AF K@=H = F IA>A  = AIJ F E = =FE A LA E? Prijatelj, to je beseda vseh besed. Rastel sem in dorastel, spoznanja ni bilo. Labod  => @E?  AD JA L A>AI=  => @>HA @HK E?A AF=@A  =J =.

382

383

384

LFA K AF K@=H A FHEIJ=L F =I E  A =FEI= A>AIA@A= E>AIA@ A zveze: Imeli smo ljudi v poljani cvet, imeli smo jih vrhu gore hrast. Le eno je potrebno delo; !  = = K A A@ HA A  EIA  FH J E  =  6= JED  A A` ali Bratu bi povedala, pa ; J= ED AIJE EDF E = AL A =D JK@EF LA  =H A AF  A AF ` LIA@HKCA>AIA@AI  @LA ``;
Pomni Namesto pomiljaja se pri zamolku rabijo tudi tri pike: Bratu bi povedala, pa

385 386

387

!&&

"  = = K A LA  IA> =E F LA@ = >E FK A EC =C I E > E E =IJEL =I LED Mladost norost. Zmagovalec Jesenice? ,H =L EFHL= `2AJA . Milan Kumar osemdesetletnik (za navadno besedno zvezo gre v primerih kot @H =L EFHL= 2AJA ); 5. zaznamuje spremembo skladenjskega naklona v isti povedi: Deklica po strmi poti kam? 8 AH=  IA IJ= = =FH=CK  AFHE A  E ` =  EI E  @  Pavel s tabo je konec! Moj klic raztrgal ALED=H  ED A A> C= K  E @=H`I= E FH= K IALA = I= IE @C L HA@= = ; $  = AIJ  =HA L= ALKL= =@ >AIA@ E =LA@A FHA AC=C L H=J E  =HA L= E F E =  LA @=HI=  = = AJ K @IJ=L =  =@=HFHA@ E  EIFHA AC=IJ=L =

1 ) 2

45

AIE>E LFH= = A. V oli? 5E  @C L HE 8 AIJK E D A @EJE. Zakaj? Moral sem, odgovori sin, klicali so me.
Pomni = AIJ  AIJE AC=F

389
E = =FE A  AIJE ELA = FHE  $' &# &# 

,L @A EF

390

Dvodelni pomi =  E LHE A E IJ=LA  @ @HKCAC= @A = F LA@E  5 FHE =JA A  ` = =  A>EE A FHE =JA =JK@E = `IL= =F =IEF @HAL HA@K. Vse je bilo okoli vrabca, on pa si je nael pot cepet, cepet in A A>E F @F IJA .
Pomni 1. Pomiljaj pE A LJ= EDFHE AHED =L=@  A  AE =F LA@LA IJ=L L  A@IA>  AJ= A ED  LA E?  A A F LA@ FHAFH IJ=  = AF K@=H A E LHE A E IJ=LA  =L=@  =@ IJK A LA E?= Jurko, ne bodi len, je pobral kost in jim namlatil rebra. 2. Kadar je vrinjeni stavek med dvema stavkoma, za drugim pomiljajem lahko piemo vejico: Med nami je bil kako smo bili slepi , vendar ga nismo spoznali.

391 392

-5

),-

5 )4)*)2

) )

393

Pomiljaj se rabi neskladenjsko: 1. namesto predlogov od do (t. i FHA@ EF E =  FE AIAIJE  = >AD IJH= AD proga LjubljanaTrst (= od Ljubljane do Trsta), knjiga bo stala 80100 SIT, str. 125132, v letih 19411945, Odprto 812, prekop RenDonava;  AIJE  = AIJ  @IJ=L A JALE A= E H AJ E  @IJ=L E= E= E A EF E = Lastna imena se delijo na: osebna (ime in priimek, vzdevek), zemljepisna (imena krajev, vod, gor), stvarna (imena ustanov, podjetij) . !  AIJE  A@A J= E>AIA@E =  EI L = A H= AH K F IA> L =IFH J ostnem (npr. v jezikoslovnih spisih): F EJE`F =JE,F = =JE`F = AL=JE, rumeneti rumeniti, AC=JE` A E` A =JE, ne samo ampak tudi, ne ne; prim. e tekma Olimpija Hajduk; 4. AIJE L =JA =JE E =F A \ E KI\ \ = \ 7 3; pri =L= = KHA =JEL ED JALE  FH JA FAH=JKHA F=IJE 23 C. # @ CE AIJE EF E =  A@F LA@ EE H= ED>AIA@E = EE H= ED@A LEIJAC= >AIA@E =FHE  !!!  = JAJE E JF = HE LEIJA  @IJ=L K   =L=@ E A@ @A EEIJAF Ledi, ki so kakor koli raznorodni: Moj Mate, j, moj Mate! 6EI HEL IJ E ?LAJ JEH = C J=U D  E  LAC= EF LA@= . 4=IJ = = = A  A K A LA LHIJ IHA@ A I E E A A EC @E  = E =`C HI AJH=JA  H= EF= E E`IJAF=E K JKH a stepa listnati, meani, iglasti gozd visokogorske trate.

394

395

396

397 398

46

24)8 215

!''

6HEFE A
6HEFE A I  AIJE  E

"

),-

5 )4)*)

401

@A AJHEFE AU

  = = K A  A@ =  EIA Tja bomo nali pot, kjer nje sinovi si prosti , a EE FK A A@A A =LA@ L  5A LE@A U@= AFAJE?=@=E AI LA A. kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave;
Posebnosti   8 H= = E F LA@E > JHAD FE =D F JHA> = E = = E FE A  = E F= ED FK = Grobovi tulijo . . .. Grobovi tulijo  AFHE =L= = KD A F K@=HEJE @= H= = A E=LJ H AL JAFE AF IJ=LE L F AL E= E C =JE AF=  AIJ= > H K U E  A =JAHE@HKCEJ= E H= EI  U @= AI F  CH ELA E EI LA I E . Kos).
Pomni Namesto trADFE  E = = K A  A@ povedala, pa =  EIA FE A JK@E AIJE EF E = Bratu bi

402 403

404

405

406

2. nakazujejo premor pri dodatnih pojasnitvah ali dopolnilih, t. i. dostavkih: 5HA A IA   A J= > KJA  U FHAL A =. Roka gre sama , iz navade Res , iz navade!; !  = = K A IFHA A > I =@A I AC= = =L A EF LA@E  6A>EIA AF= E?AFHEL=@E U  = >E>E =@HKC= AJ=  EH FKIJE =
Pomni Namesto treh pik pogosto piemo pomiljaj.

407

"&

,L @A AFE A
,L @A AFE A E Lrinjeni stavek (zvezo stavkov) od drugega besedila: = =@ AF= A AF C =@E F  E?KIJEIJ H UJ=  E =  = H@=>E IE FHA D =F A IELAH =LE?AUE  AHA A -D AD     Med nami je bil kako smo bili slepi , vendar ga nismo spoznali (vejica neobvezna).

409

Pomni Namesto takih treh pik raji piemo pomiljaj.

"

-5

),-

5 )4)*)64-021

5JE AJHEFE A = = K A E FKIJ@A =>AIA@A O, ta sveta prepr!

1 ) 64121 - 8- )

47

8A =
Vezaj (-) je (v primerjavi s pomiljajem) kratka HJE?=  = A = AIJE A IJE E LA =  HA@ JK@E AIJE A  AIJE ELA =  A AIFHAI A@  A   >ADIJH= E= E A ALA
5 ),5 )1  * 1 5 8 )4)*)

411

412

5JE

ELA =
413

5JE ELA = FE A   A@@A E A A>AIA@A  E>E>E ELFH IJE LA E povezani z in ipd.: poljsko-ruski slovar, H >A =B J CH=BE =, >A @H H@A = =IJ=L=, C IF @=HI F EJE AH= A HA, slovensko-italijanska meja, narodopisno-jezikoslovna literatura, Ljutomersko-Ormoke gorice (= Ljutomerske gorice in Ormoke gorice); V Breznik-Ramovu 1935 (= Slovenskem pravopisu Breznika in Ramova) beremo;
Pomni 1. O pisanju tipa literarnozgodovinski, socialnodemokratski ipd. gl. 512, 521524, 526, 532, 549, 553. 2. Medmeti, katerih sestavine so ali iste ali podobne, IA =D FE A  LA = A  AIAIE?AHFE A JK@EI KF= = E =H= A ha-ha-ha (poleg ha ha ha in hahaha), bim-bam (prim. 592, 593). ! 8A = FE A JK@ELFHEHA@  A ED JALE =D  FH L>= EDH= K EDEF@  50100-620-107-011-71500-1826/64 ali: t. 27-15/72, LJ D7-206, C9-315.

414 415 416

 A@IAIJ=LE = E A  =IJ= EDE F @HA@ A LA A  A AFHLE@A  JAL =LA JAL = E H =LA  H   25-letnica, 4-urna (seja), 48-kilometrska (proga), 12-kratna (FHA ), 100-odstoten; C-vitaminski, B-diplomski (izpit), C-dur, C-vitamin, TV-drama, c-mol; tako tudi 14-krat; !  A@IAIJ=LE = E A =JAHED A  E A L= E FHL IAIJ=LE  FH Slovenija-vino =IJ=HA @= AIJ= A A AFE A I KF= Slovenijavino, Slovenijales, Slovenijaport, pikapolonica, brucmajor  = = E A A A AIJ E E A L= E  E? LFHLA @A KI  =LA@A ALI L=H K J= A A AF=JK@EJEIJA  EIA =D FE A =H= A  FH Slovenija avto) I  = E E A E  = FHE AH A FH mesoizdelki namesto mesni izdelki F F JHA>EI LI L=H K LHIJ E IJE  = A A " FHA@LIA LIJH L A FEI= K = ?KFEI  I= IL A AC=@A = A A = EIAIJ=L A ALFHE AHED J @L E LA A>AIA@A, pred- in poolska izobrazba, pet- ali estdnevni delavnik, bio- in bibliografski podatki, prvo- in drugoolci, severo- in jugovzhod; prim. e: govoriti o strepto- in drugih kokih; primere tipa @HK >A F EJE A E  A I E beremo razvezano, tj. @HK >A F EJE A  E  @HK >A A I E;
Pomni V frazeolokih zvezah vezaja ni: toliko in tolikokrat, sto in stokrat.

417

418

419

420

#  A@ H L = E JAL F @IJ=L = E I L E  K E  = A r-ovo znamenje, a-jevska sklanjatev, AC LE> EI  A =  K@ E, 40-a leta (raji tirideseta leta);

421

48

24)8 215

422

Pomni V manj strokovnem pisanju se tak vezaj lahko opusti: ajevska sklanjatev, AC LA K = K IA F = =HA IJ 2HEE A ED H  EE = LC L HK F H EI= C =I E  =IA>  FH b [b /be]), ta samoglasnik tudi izpisujemo: njegovi beji.

423

424 425 426

6. med kraJE E  E A  FEI= E   LA E E E H = E  E  E?   =D  JK@E I F @=  I LA FEI=   = E E TAM, TAM-a; NOB, v NOB-u ali NOB-ju (glede na to, ali se bere [nbu], kar je redkeje, ali [enobju]); %  = =LA E  A  le- pred kazalnim pridevnikim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom: le-ta, le-tak, le-onega; le-sem, le-tu ipd.; 8. v nekaterih tujih imenih, zvezah ipd.: Aix-en-Provence, rendez-vous; '  =IJELBE BI A  A E K =D F LA K ALA I= IJ ED>AIA@L>AIAdni sklop: biti-tu-in-zdaj (to se pie tudi brez vezajev).

AIJE
427

ELA =

428

AIJE ELA = FE A a) med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta: marje - Sap (marje in Sap), Videm - Dobrepolje, ni pa prav K> = = *A ECH=@, kjer gre za en sam del, J =*A ECH=@L K> = EFHE  "! b) med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom: Josip Murn - Aleksandrov, Karel Destovnik - Kajuh, Zofka Kveder - Jelovek, LH KD=H 2HA ED L8 H= ?. Posebnost pri tujih lastnih imenih: Rimski-Korsakov Rimskega - Korsakova.
Pomni   AIJE ELA = IAFHEFHEE EDL LA A  =IKJK@E FK = 2HA@L @AL E  E =@ A = FHEE A LA =  E C Aleksander Veliki, Rihard AL AIH E, Henrik Osmi, Ivan Brez zemlje. 3. Vezaja ne piemo v primerih kot Cankar umetnik, Preeren pesnik in narodni ideolog, LA =>=, ptica pevka, Ljubljana ika. Kar je prvemu samostalniku dodano, je njegov prilastek.

429 430 431

"!

-5

),-

5 )1  - * 1

8 )4)*)8- ) )

433 434 "!# 436

Neskladenjsko in neoblikoslovno se vezaj rabi:   = AL= A C L de-la, = I K A , vol-ko-vi, po-ko-pa-ti, za-r-deti, pre-/po-/ na-/od-trgati; 2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre-, pri-, pra-  E?-a, -e, -i), priponskih obrazil (-ost, -oba, -ota, =), medpon (-o-, -e-), vpon (-k-, npr. ti-k-ati) ipd.; !  = = = L= A = AL>AIA@ rime na -ova, -ast; 4. vezaja pri decimalkah za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov (pie se brez presledka takoj za vejico): 17 345,-- SIT (uradno 17 345,00 SIT).
Pomni AIA@A A E@A >AIA@A K A LA = A JAC= =D FHA AIA FHE  "% IJA L=HK A LA = FHE HA>EJ A FHAFEI L= K  = = AJA  =I A@ ALHIJE?A

437

1 ) 8- ) 

-2)

49

AF=
AF=  A@L @A  E FHLE@A E A K A K AF= @HKCAC= = AF=  = A F=  AJK@EA @A LA E@A  AI =@A I  E C  "# 8IF EH=>EIJ=FHA@ LIA  H C EE F AL E AF= 2 AL A AF= AKF H=> =  FH  = AF= L A F= K   7F H=> = JK@EJ E F E    =LEJE    C =JE    A E ) oklepaj.
5 ),5 )4)*)

438

439

AF=  E 1. ponazoritve povedanega: @ A  AFEI= L AFA  A E K H=D E EF JA = E C HA E A  = =  alo)./AH = E EL A I HA@ EA  =  AL=  AHAI E?= C=L AJE.`. J CH=BE A  E EDI A =  =FH IJA  = LA H=J = A =  EH LE@ F AF= H= A IHA@ A EH F AI KFE A K@E @A EF I FE IF A E E= EF=I FHE> E = AFHA@ AJom (portreti, nadrobnosti); 2. variacije in dopolnitve povedanega: Nitke podgobja (micelija) so sestavljene iz podolgovatih celic, v njih pod mikroskopom opazimo pratvorivo (protoplazmo), jedro (nukleus) in mrenico (membrano). Svojilne pridevnike n= L  AL  E E  =IJ EDE A  FE A  LA E  = AJ E? . 0 @EJE A E F FH CE A AL=H FH=L  A FH C E F A ; 3. vrinjene stavke ali dele stavkov od glavnega dela povedi: 5FHE =JA A JK@E = E = FHE =JA =IL= =F =IEF @HAvoredu. 2HA AHA &`&"'LA = A@= AI = = LA AC=I LA I AC=FAI E =.  A@ = > A = FE ALAI E ACHA A A EF= =  =IJ=  A = '%. Janez (to je na novi sodelavec) je danes nekam zaskrbljen. Izpeljanke se delajo iz ene polnopomenske besede (pred njo pa je lahko predlog ali /redko/ kaka druga predslonka) z desnim priponskim obrazilom. Takoj po vojni (se spomni tega?) A>E LIA@HKC= A;
Pomni Namesto oklepaja se pri vrinjenem stavku glede na vrsto besedila poudarjalnoH=>EJK@EF E = HA@ A AJHEFE A  AF=F LA@= ELHELA  E =F AJA = JK@ELA E?=  =  A =JEI E  E` LA >E F EI E @= A E E = A E KJ=`IA A >K@E E @=  A>E .  = =@ AF= A AF C =@E F  E?KU J=  E =  = H@=>Enosil preohlapne sive rokavice in je rekel: Eh, eh, no, no, no! Cankar, Izidor, je bil to.

440

441

442

443

4. vsebinsko drugorodne povedi od drugih povedi: / L HE = I  HA>H= E  E E?A FHI AC= = JHA>K =FHAF =  >=HA =F K I=F E?E I=F E CH IF klopcem, stene goltne, ustne in nosne votline, jezik, zobje in ustnice. (Glej sliko.) Svetloba se iri neovirano samo skozi prazen prostor.8JA IA E @ L = I=  AJ=LA =  =IHA@ IJL .) Tvarina pa svetlobo bolj ali manj vpija; 5. dodatke pE AC=L?EJEH= A >AIA@E K  Kritik pravi dobesedno: Glavno je, da ima kajF LA@=JE >AIA@A  > E A> @ I A@E AI= A F @ HJ=  . .). 6 L=H E E = IJ F E  A =I E =H A  =C J LE @=IA> @ =LJ >E EL H=J A F ?A E E = IA @ @L= = IJ @stotkov; $ @A A>AIA@A= E>AIA@ A LA A  EI  =IAIJ=LE =@A =>AIA@A= E>AIA@E = > AF= K  (pravo)pisen, beri: pravopisen ali pisen;K EJA E?=, beri: K EJA  .K EJA E ?=, igrati (na) klavir, beri: igrati klavir ali igrati na klavir;>=D=  @ HIA H=@ >=D=;

444

445

446

50

24)8 215

447

% F @=J A LEHED @ I L AC=>AIA@E =  JE F @=J E I  L LEHK A A F LA@E J LHELA  =D F=I F @= EJK@ELI= IJ EF LA@EJ=  >LA  AIA = = =  = LA F LA@E 5 AJE AIHA AI >E E =FEI= E AJ=&!  E@HE 2HA AHA 11 IJH. 173). 8 I =@K @ E E =L AC=H= FEI=,A ". 11. 1982, str.&IAFHEC = =  = FH=L = A @A E  = CH= K L @ ALL= A F @ AJ K.
Pomni E  > AF= KIAF IJ=L =C A@A =J = E A>AIA@E L AF= KI= mostojna poved ali pa je vrinjeno v drugo poved: Napetost, ki se inducira (npr. 5000 V), transformiramo pri vstopu v daljnovod visoko navzgor (npr. na 110 kV).

448

""'

-5

),-

5 )4)*)

-2) )

Neskladenjsko se rabijo poleg okroglega in poevnega oklepaj=JK@E C =JE  =LEJE A E F E  =IJE FH  L =JA =JE E = E A E I L K  8 A E I L K =L=@ E C =JE AF=  = = K AC =I LA  =L=@ EF AL EF=B A A 5F AL E = E  C =JE AF= A  = = K A JK@EF IACALJK A>AIA@E E IE?AH k  = E FKIJE LJA FHE AHK =FE A LJ=  AF= JHEFE A  = A = = E@ @=  H A= E>AIA@A *HA E K A>E FK> E?EIJE E A E  F IL ELHA@ IJE = E = U LHIJ= A E = .

"#

= AF=
Zaklepaj ( ) ) je osamosvojeni desni del dvodelneg= =L=@  H C AC= AF= = 2E A C= > H =DHA@ A A > JALE =D  E = = K A F I= A A = JAL= AA JA  =IJE =@L FE A   FH Kratice in okrajave so sestavljene: =E I= ED = ED H >E I= EDLA E ED H ?E  = EDE LA E ED rk.

"# "# "#! "#" "##

2 AL E?=
2 AL E?=   = A =IJE  E IAKF H=> = 1. za pomen ali, oziroma: Predpona o-/ob- pomeni okoli ali pri, Koper/Capodistria, Celovec/Klagenfurt; 2. za pomen del enega in drugega: olsko leto 1975/76; 3. za pomen ulomljeno, skozi, na v primerih kot t. 26-32/76; NUK, Ms 580/69; 500 l/min (litrov na minuto); " L A E I L K J = A A = A  A@@A E>AIA@A>HA FHAI A@ = F LA@E= E I L=HI AC=IAIJ=L =IFHAI A@ E  AI @A EH= E AIJ F A KF H=> = JK@E@L F AL E? del/a-m proti H=  A ELAJE AI= IJA AI  = F= JK@EIB= J= E / in premiljevanjem; 5. (s presledkom na obeh straneh) za zaznamovanje verzov, kadar jih pri prepisovanju ne piemo vsakega v svoji vrstici: 5A @ C KF= E IA>=  I L IA KFK IJH=DK @=  IH?A AFH= IHA  E   = = IEKFE IJH=D A E.

"#$

1 )

-2)  )

-2)  )4-

8)

51

Pomni 1. Meja med kiticama se zaznamuje z dvojno poevnico. 8 A =JAHEDFHE AHEDIA =H= A EJAL>AIA@E = AFE AF AL E?= = F= F

457 458
E?=

=HA
5 ),-

L=
5 )4)*)

459

460

Dvodelni narekovaj, npr. dvojni srednji ( ), enojni srednji ( ), dvojni spodaj-zgoraj ( ), enojni spodaj-zgoraj (, ) ali dvojni zgornji (" "), nam zaznamuje: 1. dobesedni navedek premega govora ali navedenega (citiranega) besedila: 1 IJ E IJ C =I LCH E  4A EJA  ABJA =  ELE  Kaj se me dotika? je vzkliknil Jernej. Va sosed, odgovori sodnik, ni kriv. 8 C @ LE EI LA I AC=I LIJL=FE A E@HE = JADJ A AI FH JAIJ= J AF IAC EL K JKH EH= L I LA I ED@A A   E = A I LA E A.; =HA L= IJ E = E  E ?EJEH= AF LA@E  EE =IFHA@= @L FE A Janez mi pie: Jutri popoldne ob treh. FHE@ >AIA@ A  =LA@ KFE A   E  = =HA L= A  A A =LA@A I= @A F LA@E  2  E@HE K A,= =JE L=*E> E = =  FHLE EJAH=H EL HA?JH= ALHA@ IJE   E FE A FHA@ =HA L= A A A =LA@A  = FHA  =@ E@A A AF LA@E JA F LA@EF=I A@E A =JAH=?EJEH= =F ved: V uvodu beremo, da je geslo v slovarju natisnjeno polkrepko. = E I H= LH A A I H @ A>AIA@A J= @=IJ=> AH= LE@ E @HK E AE F A F I= A ED >H= E .;
Pomni 1. Namesto narekovajev se lahko rabi narekovajni pomiljaj; piemo C=I=  = = AJ K @IJ=L =FHA@@ >AIA@ E  =LA@ FHA AC=C L H=  =@=HFHA@ E  EIFHA AC=IJ=L =FHE  !&&  =@=H AJHA>= A@>AIA@E L =HA L= ED =L= =JE A =   =HA L= E KF H=> = @HKC= A =HA L= A  FH A A = EF= ED FK =  A =H=@EJAC= AJHFE =I IJ>AIA@E =  = A FHEF LA @K A  *E IA  =FHE I @ E  A ALFH= = T = LA  J=JLE EFHEI IA@K ^2 LA@= IA  KF FH=LE?E  8E@A IA I= FAJA.  K A  EL EL 6  A ELE [` @= IJ=HA E = A =@E apil.

461

462 463

F IA>A F A F = = ELHA@ IJF I= A A>AIA@A= E>AIA@ A LA A ,EL E FAJA E  = A I HJ=JE  F JA  F E  E  FHALH A  E  = =@ A =>HKIE . 6  A F= K@ = FH=D= . Prijatelj senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije @ AHJE IHA AI ?AIE A. Vsak zakaj ima svoj zato. Kaj je to weekend? Takih call girl se modernemu svetu ne manjka. So kritiki in kritiki;
Pomni =LA@A  =D  =FE A >HA  =HA L= ALL A A A JEI K IF D@HKC= A  ni): Kaj je to weekend? Pri pisanju z roko uporabljamo dvojni narekovaj spodaj-zgoraj. J je osnov-

464

465

!  =I LF @ AJ = KIJ= LA K AJ IJ AC=@A =  =@=HC= =IJE = = AJ KF LA@E >HA  =HA L= AL A>EIF = E J =IJ E A Tovarna tkanin je uspeno podjetje. E  A A  A @E =/HAC H E AL=FAIA . ) EIE ALE@A  6KC AH = ; vendar: Najuspeneje podjetje je Tovarna tkanin. Oda Oljki je

466

52

24)8 215

"$%

-5

),-

5 )4)*) )4-

8) )

Neskladenjsko se za navajanje pomena kakne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj ( ): 6 E E   A@ E IAL =JE E EKF H=> = =C =C E@E?A @E\HA = =\E IA JEA @E\ E A =\.
"$&

FK =
FK = = E=F IJH B\ = = K AE FK A  H = i del tevilke: ,=>\K = A = AE JL \C=ILAJ=IFA = = A>E = C \BEL= = = commedia dellarte s Gravenhage  @ K EE >HEI=J\\ IF E = A @= A@ E Ste si ogledali sejem Moda 93? 8 F C L H EDE  =HA ED>AIA@E ED FK = = AFE A mladga fanta; ne sme odit.

"$'

=L =

Ponavljaj ('' ali - '' -) zaznamuje ponovitev pisne prvine iz vrstice nad seboj: 33,-- SIT 112, -- ''
"%

,A =
,A =    H=J = HJE?= IAKF H=> = = ?KLHIJE?A  A A@A >AIA@AJHA>=FHA A IJEL =I A@ LHIJE? 8A = E @A = IJ= =L=@ A = =  J@A = IAKF H=> = =IJE FHEFEI= K H JK@E = A A F @ > A = = KJ E @L E@A =  FEI= EI C=JK@E F AL  =L C H

471

Pomni A FHE @A A K >AIA@A  LA = A  = E IJE E  F E = A   FH  H >A , Ljubljana-Maribor FHE@ALA = = EF E =  = A?LHIJE?A FHLAC=@A =  @HE A = = AJA  =I A@ ALHIJE?A H >A EBE ), pri pomiljaju pa deljaj odpade (LjubljanaMaribor).

"% "%!

E =FHEFHA A C L HK
 2HA EC L HE = JF IA> = > E =J E F H = AC=C L H=F @L=@A = IFHA E IJ=LA E @ >AIA@ E =LA@A 5FHA EIJ=LA  A @@ >AIA@ AC= =LA@ = A  @L FE A  A AFHA@ E  IE?AHF= LA E? LFH= = A = E E?= A F E = A = EJHA E FE = EEJ@ C A@A =J = E A@ >AIA@ E =LA@A FHA@IFHA E IJ=L FHEF LA@ E  A@ = = EF=LFH= = E L E E , >AIA@ E =LA@A  A =L=@  A@@L E E =HA L= E  E  = ?K@ >AIA@ AC= =LA@ == E AC LAC=@A =IAFE e pred drugim delom narekovaja: Profesor je vpraal: Kdo je izumil ladijski vijak? Kdo je izumil ladijski vijak? je vpraal profesor.  ,A >  AHA =. Jaz ti ne bi bil verjel, je pripomnil. A A IFHA E IJ=LA  IHA@E LFH= = A = E L E A F vedi dobesednega navedka, piemo za prvim delom dobesednega navedka vejico: In kdo, je vpraal profesor, je izumil ladijski vijak? Kako, je vpraal njen stari, ali se podajate drug drugemu

1 )24124- - / 8 47 5 7

56

53

kot opeke?5FHA EIJ=LA  =D LA = =LA F LA@E@ >AIednega navedka: Z njimi bo hodila, sem rekel togotno. e tega je bilo treba! Togotno sem rekel: Z njimi bo hodila! e tega je bilo treba! Z njimi bo hodila! e tega je bilo treba! sem rekel togotno. 5FHA EIJ=LA IAF =L =JK@E =LA  AItih. Tega pa ne! je vpil. Ali nismo e dovolj trpeli? je nato dostavil mirneje. C A AJK@E Tega pa ne, je vpil; ali nismo e dovolj trpeli? je nato dostavil mirneje.  =HA L= EF E =  = AIJ @L @A AC= =HA L= =FE A I=  A A@ >A IA@ E =LA@A FHA@IFHA E IJ=L  = = AJ K @IJ=L =FHE  !&& 3. T. i. nepravi premi govor se pie brez narekovaja: = A  IE A FHE JA  IALA@= EI E *  A = . AJ= LH = KD=IA D =@E.

474 475

1 H= = AI K EDF =L L 
J

EE
A > A E I  FHA HE

476

E = = = K A  JK@E I K A = KIJE A F =LA  = F I EF JA EE J =?E AE HACEIJAH

L EF

EIJ=L

AB

AJE A

477 478

1. Dalje premore = = K A I E E E EFE  E?= A LFH= = A JHA EFE = E F E = A   A =  H= A =L=@  @L FE A = EF @FE A JAH  AF= A IHA@EF LA@E= EF=JK@E  A E EJHA EFE = E= EF E = A   = H= AF= LA E?  AC L HE F =IE @A = JK@EFHA HA  E ED  E E A = = K A 2HE DEJHA C L H A KIA@ E =FHA H L H= = FHA HE =D JK@E@ ?A =E CE A  = FHA  J= E  E >E ED = = L= E  LA E?  L =IED F= JK@E I E E E E  8A @=H A C L H A A>HA FHA H LJA AH= K AJEE  =FEI L=JE  =IF @A = @= AFHA HA e@IAIJ=LE = EFHEHA@ ED LA  H= AF= A@F @HA@ E E@A EIJ=L == EF LA@E LA H=JJK@ELLA = EDFHEHA@ EDE >AIA@ ED LA =D Sorazmerno izrazite premore delamo e pri dostavkih, pristavkih, vrivkih in podobnem, kar zaznamujemo z vejicami. Premore dA = FH=LE = = ?K>AIA@  AF=JK@EIHA@E ED  AFH=L A =JAH= LHIJ=>AIA@ =D FEI= =JK@E =H= A FHE sivozelen ali sivo zelen. 2. Tonske poteke v povedi imenujemo (IJ=L =) intonacija. 2 LA@E = =D A = ELA E J =?E I EDA J - E J =?E I A J E =  =L=@  H= AA IJ=L A= E F @HA@ AF LA@E LA F=FHEHA@ A  EH AF @HA@ AE >  =F AJA AA IJ=L AF LA@E 1 J =?E I AA JA@A E  = H E = = A= E A A AA JAI =@A A= E= JE =@A A Pri k a d e n c i  = ?K@ IA AC =IIF @  A J I AC= >IAC=E  ACA  = E A =F I= A AC= LA =  ALE J =?E I EA JE E E F K@=H A IAJ IFK = @ = AJ =FH JE ?K E H= EJ F= @ =@ AC=E H= EJA A =C = A AC= C= =FHA No barko je zamdlo. 2 H Ana sta bil p t msecev. A ALE J =?E I EA JE = F K@=H A IAJ IFK = @F K@=H A AC= C= =FHA N o barko je zamdlo. A AF K@=H A E C = ?K J I=  = = A @ I AHFH JEIF @ E A E J I AC= >IAga: Prdi sm. Pri a n t i k a d e n c i  A =IFH J J CHA @ =@ AC=E H= EJA A =C = A AC= @F K@=H A AC= C=FH JE C H E A EJ I AC= >IAC== EF=LI=  > A>@EL@ A E LE E E  No barko je zamdlo? No barko je zamdlo? 2 H Ana sta bil p t

479

480

481

54

24)8 215

482

483

msecev? =@A ?AE = JE =@A ?A = = K A I E E E E FE LFH= = A  E ?= A EF@ 2HE A ED E J =?E I ED A J=D E  @LA LHIJE p o l k a d e n c  J  E  H=IJ  =L=@ E F=@= Priel sem domov / in povpraal po materi. Vpraal sem jo: / Kod si hodila? 2 =@A ?A = = K A   A E E E E LA E? @L FE A F @ FE A EF@ 5JE  = = L= A= JE =@A ?AE F =@A ?AI  A@HKC= A 3. Relativna viina intonacijskih enot povedi (t. i. register) se navadno m= = @ ALA =@AI J LI= = =I A@ =E J =?E I =A J= A E = @FHA A 8HE A EIJ=LA E = > KJ  E EHACEIJAH @IL AC= = @A F LA@E = E  A =EIJEJ I ELE E E = H@=>ELHEL =IF D A>E

"&"

5J=L
@ I

AJE

EKIJHA

E E

E
@=F I= A E  EJ E LI =@A I EL CE  C =

/ A@=  @HKCAIJH= E  =D HA A = KIJHA =  = E EJ I EF JA E Pika J  =L @ 

E  = = K A =@A

I EF JA J FHE A CHA

Vpraaj J  E  = E L LHE A A  IJ=L K = = K A @L A  =@A E J I EF JA FHELFH= = ED  EIA = A =  LFH= = E E =E E(kdo , kam , zakaj , A KU, EC=LU), = JE =@A AC=F=FHELFH= = ED>HA LFH= = E?A LA E = LFH= = E? ali (nezborno a). PonoL A =LFH= = =FHLALHIJA= ELFH= = = = K@A = F=E = = JE =@A E J =?E Kje si bil?? Kje si bil?!). Klicaj = = K A KIJLA IJF LA@E E J =?E =LA E = =@A = F=JK@E= JE =@A =F=@== EH=IJADEJHA A= EF =I A A JFHEF LA@ = ali vpraalna, ima pa lahko tudi iri tonski razpon. CHA = = = IJE J E E Etri pike in pomiljaj =L=@  = = K AJ= =@A EJ I EF JA  A  =D  = = K AJ=JK@EF =@A EJ I EF JA   = AJ= = A@ =?E I AA JA

,L FE je in F @FE A =L=@  = = K AJ=F=@= F =@A ? I= IAF @FE A @ IJE H=J@= = A =JE =HIFE   AF=FE A @L FE A A@E A =LJ H =E  AC LE @A  =DJAL=FHA@IA> H=IJ F =@A ?  A A >EJE KIJLA E 8@ CED F LA@EDF @FE je dostikrat zaznamuje tudi kadenco. A A tri pike ali pomiljaj in oklepaj FHELHE A EDIJ=L ED =L=@  = = K A H=IJ EF =@A E A?@A =F LA@E  EIJ EFHA@ E 8JA I J= E =F @ > =LA E?E J= EDLFHAFH IJA ED > E =DF LA@EJK@EHAI = A K A  E E =J E FHA JHEFE AE F E =  =L=@  = = K AJ=F=@= AF =@A AF JA AFHA@IA>  A IJ= L L C=D  E ED FH=L = JK@E LA E?=  LA =  = K EIJ= FH=LE = J = LA E? Vejica ima veliko skladenjskih vlog in tu@E = = K A>  =F AJA AJ I AF JA A 8FHEHA@ ED LA =D = = K A= EH=IJ = EF=@= F =@A ? H=IJ LLA = ED IJ F AL= ED  EDE FH JEL ED LA =DLA @=H AL LA =D LA E =samo in

1 ) 56)8

-61

17564-

1 1

55

le F=@= F=LFH JEL ED LA E =samo ali le LL H ED F =I AL= EDE I AF= ED 8F @HA@ EDLA E?= = A = = = K AH=IJ F =@A ? F @ > FHA@FHEIJ=L 4=IJ =F =@A ?=IA = H=@= = A =IF=@=  A>AHA  KIJLA J  A =IJEF C IJ FHE >H A A >AIA@ A HA@K 2HE L= E ED  A@ AJED I= IJ ED A ED EF@  IA KF H=> = F=@= = F =@A ?=  FHE KIJLA A  >H= K F= IA J  IFAJ =D >H A Oklepaj L =JAHA  = F = =H =  =DJAL=FHA@IA> F=@= F =@A ?  A CHA =L=HE=?E F LA@= AC= F=H=IJ  A AF=  AF=?A AF LA@E IAE J =?E = H=L =F  E KJAF LA@E  AF=I J= AF LA@EL K A AL@HKC F LA@ A = ?K  A FHA@ AF= A  C =E JK@E =L=@ =H=IJ =F =@A ?=  = ?KF=F=@= = 2HE J E  =L= = K?EJEH= KL AF= K a ?K = AF LA@EE =FHA E@A F=@= F =@A ?  ?A  =@A ?

56

24)8 215

"&#

2EI= AI KF= 

 =H= A

486

487

H L AF I= A A>AIA@AFE A FH=LE =I KF=  >A A F=IFHAI A@  A  @ H L =@HKCA>AIA@A  FH  drevo, , = A, kdor, delati, doma, celo, pred, in, oh; staro drevo, AF F =IE, AE  =JE, pred hio 2HE AHE  @A  =JAHA>AIA@AFE A A  @ A AC =L E A I  A A E = A =JAHA =JAC HE A J= EI  FH C =C EJEF= smejati se; pri njih se AH= FE A  A  @C =L AC=@A =>AIA@AF @ > LA = = A A Jangora volna  A ED @ FE A =H= A  8 =IED AJA A@ EJE = ECHA =A = ELA >AIA@E = E ED AJ HA JHA>=FEI=JE I KF= = E =H= A LA E =IALJ= EDFHE AHED@ FK = > FEI= A na hitro, malo kdo, kdor si bodi nahitro, malokdo, kdorsibodi 8 =IED H L CH=@EL >AIA@AFEI K A E D H=JEF LA K A  LA = A  H >A , le-to EF@ L =IEDF=FE A I KF= = E LA = A F @LA>AIA@E  FH  kdorkoli, nisem, Kveder - Jelovek proti kdor koli, ni bil, Kveder Jelovek  A A E = E?=@A @L @A AC=LA E = IALA@= =D  DH= =I= IJ IJ Dal ti je) ne malo, ampak vse, (Bil si) ne LA ampak zver, proti Dal ti ni malo, ampak vse. Merilo za to, ali je del jezikovnega gradiva treb= >H=L =L=JE JA = E JLA >AIA@E C=J HA  = A =FEI=JE= EI KF= = E =H= A   A AH= @HK EL IJE  A = A EL IJ =F HA@ =@A L@= A>AIA@A 6 F A E@L A   AIAL@= >AIA@  A@=LHE EJE@HKC=>AIA@== E A@A JA>AIA@A E C A IFHA A EJE =F HA@ IJE E =  FH=LEJE A J  E  AJHA>=FEI=JEI KF=  neumen, A , Slovenijales.  AJ  =D IJ HE E =  FH=LEJE A J= E  E ED AJHA>== EF= ED A> A FEI=JE =H= A FHE smejem se, ne delam, kdor koli  AH A C AHA EJK@Ese smejem ali se jaz smejem, delam ravno ne, @ H A Eipd. = A =H= @HK EL IJEE  = A EL IJE =F HA@ =F= A HA KF H=>EJE AH= = AHE FEI= =I KF= = E =H= A  @F LA = HA FHE A =JAHEDIJ= ED>AIA@ ih zvezah, npr. sto tri, po malem, pred kratkim; kar se da, bog ve 6KIAH=L = F @ EL IJEI= IJ EDIAIJ=LE  =F @ =CEF A =E  > E I L =  AF I= A E IAIJ=LE = =D FHEFE A  =L=@ EF A stati na poti proti biti napoti) in imajo poleg tega tudi sodobno oblikoslovno podobo (z lepo proti zlepa), jih piemo narazen. Pri tem si lahko pomagamo z dopolnitvami (take zveze bi potem gotovo pisali narazen), npr. pred kratkim ( =I ), po malem (po majhnih obrokih), ali z vzporednostmi: do kod (ker do doma). Pisanje narazen je lahko nakazano tudi z izgovorom konca prve sestavine: bog ve [kv], bogme [gm]. Prim. e pisanje tujih imen kot Lacaze, de La Fontaine, La Guardia. Pisanje skupaj ali narazen je deloma kompromisno in nedosledno tudi zaradi rabe in tujih vplivov. Nekatere besede se po rabi piejo ne le skupaj, ampak tudi narazen, druge pa celo samo narazen, torej poleg navadnih pikapolonica, brucmajor, Josipdol e angoravolna ali volna angora, legokocke ali lego kocke, vikendhiica ali vikend hiica; minigolf ali mini golf, EH H= K ali EH H= K , vendar samo Slovenijaport oz. Slovenija avto 8IAJ= A A A>E>E FHEF H EL FEI=JE AI KF= 2HE  "'!`# #" #% #& # # ' V nadaljevanju je pisanje skupaj ali narazen obravn=L= F F I= A ED>AIA@ ED LHIJ=D >AIA@ ED LA =D  EKIJHA = >AIA@ E LHIJ= 8 LEHKJAD >H=L =L= FEI= A A IAIJ=L A E I F L

215)

-5 72) 

 )4) -

57

>H=L =L=F >AIA@ EDLHIJ=D

5= IJ= E E
-

488

489

490

2 @HA@ A

491 492 493

S k u p a j piemo:

 A A  A@F -o- (za govorjenimi ?    ali @ z -e-) in glagolsko medpono -i-: ELE @H=L E , jugovzhod, pravokotnik, trigonometrija, =LJ C=H= =, elektrotehnika, avtocesta; otorinolaringologija; jajcevod, H@A Arepka, L AHA =, IHA L, K A IA?; = EF J, najdihojca;  A AI E E I E  JALE LFHLA @A K trizob, dveletka, @L=JEI = , stoletje, petletka, tiriglasje, F =I; ! A A E A L= E = E =JAH @HKC  A@F pikapolonica, BEC= ; generalpolkovnik, brucmajor, LE A , FA@A LA ; Hasanaga, multinacionalka, teleobjektiv, veleposestnik, pepot; "  A AFHL=IAIJ=LE = H =  H=JE = LA = H = E JAL = IAFE A LA = A a-kmet, b-razred, C-vitamin, TV-program, 266 I K >=, A4-format, 2. b-razred, c-mol, G-dur; pri obrnjenem zaporedju se pie narazen, brez vezaja: kmet a, vitamin C, program TV, I K >=266, format A 4.
S k u p a j ali n a r a z e n piemo:

494 495

496

497 498

 A A E  J A !  =JAHED IAIJ=LE A IA L =menjanem besednem redu lahko uporabljajo kot besedne zveze: = B= =H E = B= =H E > FHEF H ELAI >AIA@ A LA A =H E= B=; prim. e legokocke/lego kocke, temperabarve/tempera barve, angoravolna/ angora volna, dumdumkrogla/dumdum krogla, avto-motodrutvo/avto-moto drutvo;  A AE  LA AFHE@AL E =  EIA AI = = C =I L E E E?= E  I= IJ= E =  >HKJ JA = >HKJ JA =, minigolf/mini golf  =@=H ACHA = A = F=  = LA JALHIJAFHE@AL E = I= IJ= E = IAJ= A LA AIeveda piejo narazen: lila krilo, poceni blago, = >AIA@=.
Pomni A A  =IJ E E A  JFHL IAIJ=LE  FH Slovenijaport, Slovenija avto, Slovenijavino, Josipdol, se piejo glede na uveljavljenost, vendar jih je bolje pisati skupaj. Tam, AHE E A = =D  =FH=LE FHE@AL E H= E AKF H=> =  A A Knorr juha juha Knorr/knorova juha.

499

500

+EJ=J A LA A
Citatne zveze piemo po pravilih ustreznega jezika: rendez-vous, fin de sicle, East River.

501

58

24)8 215

502

Pomni Primeri tipa LA  =>=, >AIeda, Cankar dramatik, Ljubljana Center EI  >= IAL >AD@A ED  LA = =>A) in se torej piejo brez vezaja.

AFHACE

#!

2HEHA@ A
2HEHA@ A wig-Holstein. A

A
AFE A  LA = A ) C ) AHE = E, Breznik-Ramov, Schles-

504

Pomni IzFA = A E  A  DH= =  =IJ IJE IL A F @IJ=LA  EL @H=L JL , FE =F E?=, nglo-amritvo, Brznik-Ramvev, vendar samo mniglfovski EF@  AH AF @IJ=L=J= ED A F @HA@ =mini golf F @IJ=L=E FA = A AI= = A =minigolf).

##

5-56)8

Sestavljenke piemo samo skupaj: nadkuhar, pododbor, razkralj, prababica, IK FAH LA , superbencin, ekskralj, ultramontanec; tako e nevojak, nekovina, antidelec, amorala, protidelec. O sestavljenkah prim. e 924.
#$ 5 21

Sklope piemo skupaj: nepridiprav, FHE@= E , A = E , bognasvaruj, E EL, nebodigatreba, nebodijetreba (prim. e 508). O sklopih prim. e 925.
507

A = , F IE

508 509

Posebnosti  2HE IJ F I= IJ= A A@A A>AIA@E = =L=@ FE A  =H= A bog si ga vedi kdo (prim. 6L ED @=  E A EH  E A@ L ), individualno pa tudi z vezajem: 6L ED@= E A EH E A@ L .  A =JAHAE H= AFE A I KF= = E =H= A LC =L A C A@A =J = EIA KJE  J I Fnebodigatreba) ali pa kot besedna zveza (ne bodi ga treba). 3. Na sklope spominjajo zveze zadnjih dveh sestavin kitajskih osebnih imen: Sun Jatsen.

# # # #!

2HE@AL E E
-

2 @HA@ A

2 @HA@ A A AFE A I KF=  A A  A@F -o- (za govorjenimi ?    ali @ z -e-): bistroglav, > A@ E

215)

-5 72) 

 )4) -

59

A , vsakoleten, LA E A , K I L= I E, malotevilen, literarnozgodovinski, narodnogospodarski, socialnodemokratski, poljudnoznanstven, peterokrak, starocerkvenoslovanski, temnozelen, sivozelen, licemeren, > A LA E, svojeglav,LH= ALAHA ; velepomemben,E H =JE A , tostranski;  A A  A@F  F  FH=LE ED LA =LA  =IJED AFA , vsegaveden, > = A A ; IA KLH = JK@EFHE AHA Jekvivalenten, resnicoljuben; ! A AE J E E A LA A  =L=@ o s tevnikom: dveleten, tiriperesen, petlitrski,LA @IJ JA , nekajdneven, kolikoodstoten, triinpolodstoten; 50-leten; " A AIFHEI L IAIJ=LE cisalpinski, AL IJE A , novoustanovljen.
Posebnosti 1. Skupaj piemo pridevnike na -ski JL H A AE LA >AIA@ EDE A  =D F LA = ED JK@E LA = E  Van de Velde, Dos Passos, von Essen, Mac Divitt, De Amicis, Ben Gurion, Mao Cetung, Aix-les-Bains > vandeveldejevski, dospassosovski, vonessnovski, macdivittovski, deamicisovski, bengurionski, maocetungovski, aixlesbainski. AE = FHA@E E FK = J= @F=@A ONeill > oneillovski. 2. Pridevniki, katerih prva sestavina pomeni barvo ali njen odtenek, druga sestavina pa je izraz za barvo, se lahko piejo tudi narazen: sivorjav ali sivo rjav, temnomoder ali temno moder,> A@ H@A ali > A@ H@A , modrikastobel ali modrikasto bel. 2 @ > FHE@HKCED KJ ED = =L=D @JA L sladkokisel ali sladko kisel. Samo narazen piemo zveze, ki se dajo razvezati s kot ali da: =@ H =L(rjav kot =@=  HE A AH@A H@A @= HE E mornarsko moder (moder kot mornarska obleka), pariko moder (moder kot pariko nebo). !  @ A IFHEI L LF @IJ=LE AJHA>= EJE =L=@ A LA AFHEI L=E FHE@AL E A>AIA@A splono znan, tako imenovani,C >  > KJA , = L F H A ,F H A  = L . =F A I = =IFH J =IA FEH=H= E FEI= ALFHE AHEDJEF= A LEI AJA A (misli) in besedne zveze LEI  AJA A(jate ptic) proti E LHA@A ( = = ) in E LHA@A (avto). Skupaj se piejo L F H A , novorojen ipd., ker se njihova prva sestavina rabi preneseno (oboje v pomenu nedavno). " A A J =IJE = A J  A H @E E IAIJ=LE LFHLA @A K AJHA>= EJE @>AIA@ ED LA  J = A  =IJE, ki jih piemo narazen: =IJE = A  LA proti LA = A  =IJE; tako e npr. > = A A ,K = A A , hvalevreden. # A A I JALE = E J FHL  IAIJ=LE  FE A   LA = A  20-tonski, 30-basna (harmonika), 100-leten, 100-odstoten. Samostalnike izpeljanke izFHE@AL E ED A I JALE  JFHL IAIJ=LE FH=LJ= FE A  LA = A  100-letnica kot 100-leten, B-durovstvo kot B-dur. AFHL IAIJ=LE E FEIK A F E C L HK IAJ= = A =FE AI KF= dvajsettonski, stoleten, cevitaminski. A E AI  A AJEF=dr. Preernove (Poezije), J. Stritarjevi (Dunajski soneti). $  =@=HIEL>AIA@E K =IJEIJH L A  AF IHA@ I A@E  A A EIJ IAIJ=LE FHL  = E @HKC  A  =D  H= =  J=  @= F =L =  IAIJ=LE  E FEIK A  A FHE adnji (prim. 419) oz. prvi: EJAH=H E F EJE C @ LE I E; bio- in bibliografski; vzhodno-, =D @ E  K I L= I Eoz. literarnozgodovinski in -teoretski.

514 515 516

517

518

519

520

521

522

2HEHA@ A

523

2HEHA@ A A A = E E FA = A E  FHEHA@  A AC= I= IJ= E = FE A  LA ajem: H >A ,>A @H H@A , pedagoko-znanstven,L C E >H= AL= A ,@A =LI A E, rusko-japonski; anglo-ameriki; Breznik-Ramovev, avstro-ogrski, sladko-kisel.

60

24)8 215

524

Pomni 1 FA = AE  A  DH= =  =IJ IJEF @IJ=LA  ELE wig-holsteinski, B-durovski, C-vitaminski, H >A IJ.

@H=L E E, Breznik-Ramovev, schles-

# #

5-56)8

Sestavljenke piemo skupaj: =@F LFHA A , AH =LA , negotov, prastar, paobel, FHA LH , preddiplomski, podiplomski, sokriv, najlepi, protirevolucionaren, amoralen, anorganski, = JEB= EIJE A , ilegalen, E BH=H@A , superprevoden, hipermoderen.
526
Pomni Pri sestavljenkah z isto drugo sestavino (npr. =@F LFHA A E F @F LFHA A ) J  =D A@HKCE  =@ E F @F LFHA A . E FE A

# % # &

=E
-

E
-

A A = A = FE A  I KF=  redkokdo, malokdo; redkokateri, malokateri, mnogokateri; redkokam, malokam, malokdaj; marsikdo, marsikateri, marsikam; vsakdo, vsakteri.
529
Pomni A =JAHA =E A I A A A  A@F  o- so notranje manj trdno p LA = A  =J  EDFE A JK@E =H= A  AH =D HA A  redko s kom, redko s katerim, potem piemo narazen tudi redko kdo, redko kateri. Tako lahko piemo narazen tudi ustrezne prislovne zaimke oz. zaimenske prislove: redko kam.

#!

5-56)8

Sestavljenke piemo skupaj: nekdo, nekaj, nekaken, nikakren, nekako.

#! 532 533 5 21

1. Sklope z leFE A  LA = A  A Ale spredaj (le-ta, le-tu), sicer pa skupaj (tale, tule). 2. Na imenovalnik je omejen sklop tipa mdva, mdve itd. (dvojina osebnih zaimkov). Podobno e tadva, tedve ob navadnih ta dva, te dve.
Posebnosti V pisavi obravnavamo kot sklope tudi izraze, ki so v resnici besedne zveze, piejo pa se ali narazen ali skupaj. 1. Sklope s koli lahko piemo ali narazen (bolj pHEF H EL = EI KF=  kdor koli ali kdorkoli, kakren koli ali kakrenkoli, EC=H E ali EC=H E, kjer koli ali kjerkoli (prim. = H A E).

534

535

215)

-5 72) 

 )4) -

61

2. Frazeoloke zaimke, npr. kdor si bodi, kar se da, bog ve kdo, bog ve kateri, bog ve kam, kdo ve kam, je najbolje pisati narazen. Samo narazen piemo zveze z glagolom vedeti: kaj vem kdo/kateri/kam, vrag si ga vedi kdo/kateri/kam.
Pomni Nekatere take zveze se lahko piejo tudi skupaj: bogve, karseda, seve(da). Prim. 560.

536

537

3. Zveze enoz AC=FHA@ C=E  =LA A > E A IA> AC= =E =FE A =I KF=  ACHA =LA =L LJ E E KE KIJHA  H=J  =LA  > E  IA> A C= =E =E  A A =C =I =FHA@ CK nme, nte, nnj/nnjo/nnj; nnje; nnju; tako e vme, ndme, ndenj, prdse ipd.; > =H= A  A =C =I E =FHA@ CK na mne/na m, v tbe/v t, pred sbe/pred s, na njh/na nj, poleg tipa nanj pa rabimo tudi na njga. Oblike tipa na m so redke in stilno zaznamovane.
Pomni Samo skupaj piemo zveze s prA@ nnj, prdenj).  >E  va- (vme, vte) in vse zveze z obliko -nj (vnj,

538 539

540

541

JAL E E
5 21

542

543 544

1. Glavne tevnike do 100 in stotice piemo skupaj: enajst, petindvajset, sedeminsedemdeset; dvesto, devetnajststo. Druge glavne tevnike piemo narazen: sto enajst,@L= JEI , sedem milijonov,JHEIJ JEI IJ  (300.100), JHEIJ A JEI IJ (301.100), devetnajststo estindvajset (1926).
Pomni  1 JAD E EDE F @ > EDH= C LLIAC =L A JAL E AFE A JK@EI KF=  FH  =F E?=D A = IJJEI IA@A IJ JHE.  =IJELIJH L ED>AIA@E EDC =L A JAL E A =FEIK A I JAL = EE  EDJ HA  AE FEIK A I H = E

545 546

8HIJE A  E AE  E A JAL E AFE A I KF= JK@EJ=  AHC =L AFE A  =H= A   enaindvajseti; stoenajsti,@L=JEI E, sedemmilijonti; stodvajseter,@AIAJJE I AH(@AIAJJEI AHA ). 3. Skupaj piemo tudi vse druge tvorjenke iz tevnikov: @AIAJJEI E(ljudi), =@AIAJ JEI A(ljudi je bilo),IJ JEI E(umirajo od lakote), IA JEI = , stoJEI E?=,@LAIJ JEI E (k)a, stomilijonin(k)a; estmilijonski, petmilijarden;FAJJEI H=J, stomilijonkrat,JHE IJ JEI H=J, E E H=J, nekajkrat,LA H=J, stotikrat;IJ FAJ = IJE ,@L=JEI @HKCE , FAJ E E JE .
Pomni Glede pisanja tevnikov s tevkami (npr. 100-letnica, 5-tonski) gl. 521.

547

548

549

62

24)8 215

## ##

/ =C E
-

FA =
##

A AFE A I KF= @ C =IEJE, A AF = EJE, svetohliniti; J= AE  A trmoglaviti, skoporititi (iz trmoglav, skoporit).
-

IALA@=JK@EE

5-56)8

Sestavljenke piemo samo skupaj: ntedatrati, pstdatrati, pr@ =H JE, prdgrvati.

553
Pomni V priredni zvezi sestavljenke z isto podstavo lahko krajamo: ante- in postdatirati namesto ntedatrati in pstdatrati. Pri glagolskih izpeljankah E C =C LIFHA@ E E HBA EJAC= A HA IJ HEJE FE A E C L HE J HA I=  prinsti in odnsti (ne tudi pri- in odnsti). / A@ALA =C =I IJEC  !! !$ !%

##" ###

2HEI LE F LA@
-

L E EE  LA A  E E

Glede zaimenskih prislovov tipa malo kdaj/malokdaj, redko kam/redkokam gl. 528, 529.
##$ 557 5 21

 5 KF= FE A LIAIAIJ=LE AFHEI L EDI F L  =JAHEDLI= A =IA AKF H=> = LA  JI= IJ =>AIA@== EF=IAF A I F= A@=E FA =JEE F A ov njegovih sestavin: A@= A, E = , malodane, obakraj, >AH , ondan, onkraj, onstran, pravkar, LA E@A , vsaksebi, vsepovsod, vseskozi.
Posebnosti 1. Narazen piemo stalne prislovne zveze z veznikom ali predlogom in proste ponovitve prislovovE  A L bolj in bolj, gor in dol, kratko (in) malo, E @= , okoli in okoli, sem in tja, sem ter tja, zdaj pa zdaj, prej ali slej, bolj ali manj, slej ko prej dan na dan, na vrat na nos, samo po sebi `>H >H , tako tako. 8 =I L A F A KIA A ateri izrazi piejo tudi skupaj: semtertja, tupatam, tuintam, LA @=H A> FHEF H EL FEI= A =H= A  =H= A FE A JK@E LA A@LADI= IJ EDFHEI L L= E A =E FHEI L=EF@ = LA , E  E , E  = `FH=LJ= , prav tam, prav tod, ravno tako, ravno tam, toliko da ne, E > , E @= , E >H , E FHA , E LA . 3. Narazen ali skupaj se piejo: bog ve, kdo ve bogve, kdove.

558

559

560 561

6K@EFHEI LEE FHL J AC=FHA@ C== ELA FHA@ C L I=

IJ= E A FHE@AL

215)

-5 72) 

 )4) -

63

E A>AIA@A= EFHEI L=IAFE A I KF=  AIAF AC LEDIAIJ=LE

A I

F= A@=E FA =JEE F

L
562

Nekaj zgledov: dodokaj nanadalje, naravnost, narazen, nared, nato potem, navrh dodatno, navsezadnje, navsezgodaj nadnadvse ododkar popolahko,F = LA , ponekod, popred, poprej, poredko, posihdob, poev, povprek,F L A (i) vvbogajme,L =IED, venomer, vkraj \FH \ vkup, vnaprej, vprek,LFHE , vstran \FH \ @= A zazagotovo, = , zamalo\F @ =IJ \ zatrdno zagotovo, zategadelj, = =I= zgodaj, zares, zakaj, zato
Pomni Nekatere istoglasne enote besedila se piejo narazen glede na drug pomen. Take zveze so na primer: nanatanko\ =J= \` na tanko (narezati), nadrobno podrobno na drobno (nasekljati), napol deloma na pol na polovico ododspodaj ( = =) od spodaj (prihaja); odspredaj (je bel) od spredaj/od odspredaj (IALH= = ); odzadaj (stoji) od zadaj/od odzadaj (naprej); odzunaj (je mraz) (priti) od zunaj

563

1 2-

564

1 FA =

A = A

=FE A

I KF=  =

= E A EI KFE EIJ=

565

1 FHE@AL E A>AIA@A
566

Priponska obrazila: E =@ E ,F I A@ E ,IJ FHLE ,F I= E -krat enkrat, nekajkrat prvikrat, kolikokrat, zadnjikrat, tokrat -daj kdaj, zdaj/sedaj, tedaj -o pogosto, nadrobno (prim. nadroben)

1 FHA@

A LA A
567

Priponska obrazila: -a docela,@ EIJ=,E EIJ=, iznenada, oddavna, scela, shuda, zgrda, zlepa, zmlada, zarana; skraja, zdoma -ema skrajema, @H A = -oma nanagloma, naskrivoma, ponevedoma,I =I =, zvikoma, zvrhoma E L LE ,L@HKCE -e dopoldne, opoldne, popoldne; narobe, nazadnje

64

24)8 215

-i -aj -lej -orej A -im -om --

hkrati; F E, poleti,F E, pozimi; naokoli, poceni,F =IE, pokonci, postrani; nasproti, sproti odspodaj spodaj, odzgoraj zgoraj, spodaj, zdavnaj, zdolaj, zgoraj, zgodaj doklej, doslej, dotlej, odklej, odslej, odtlej dosorej, obkorej, obsorej, zatorej = HE A , obenem, pojutrinjem; medtem tedaj, takrat; potem nato, povsem, vtem \LJA  =IK\ zatem nato predlanskim,FHA@FHA@L AH= E ,FHA@IE E ,FHA@L AH= E zbogom, zmerom dopoldan, = = , naokrog, naposled, naspol, nasploh, navkljub, navzdol, navzgor, =L HE , navkreber, navzven, opoldan; popoldan, povprek, vkreber
- 8- -

#$& 569

24-,

Narazen piemo zveze predlog + beseda v sodobni obliki (npr. do malega proti domala): @ iz k na ob od F pod pred pri I v z = EIJAC=, dobrega, malega, sitega; konca, kraja; kdaj, kod, koder, sem, tja, tod celega, novega, prvega,LA AC= letu mah, , pamet, videz; EIJ , debelo, dolgo, suho, iroko, tesno, veliko; lepem, skrivnem, tesnem, tihem; znotraj, zunaj kratkem, svojem malega; doma, konca, kraja, rok; blizu, danes, davnaj, kdaj, kod, nekdaj, A , nekod, tedaj, tod,L AH= , zdavnaj AIHA E,F E, pravici, resnici, zlu; A , dolgem, krivem, malem, pravem, tihem,LA A , vsem tem kraj, ,LA AH kratkim, nedavnim tem, kraju, FHE E =I , hudo napoto, nedogled, E (devati), pustiv (iti) grdo, lepo K@ , naprej, zdaj

570 571

Pomni   AJ= = zveza dobi predponsko obrazilo pre- ali naj-, se pie skupaj: na dolgo prenadolgo, na samem prenasamem, na skrivnem najnaskrivnem, po tihem prepotihem.  =H= A FE A JK@EFHE AHA  E = A LA EF A I EFHA E = EE = L F HA@ E?AI po(pogosto) ali na -oma (LA E =), kot so na glas, na posodo, na prodaj, na gosto, na redko, na tiho, po navadi,F LA E E. Tako piemo e primere: na hitro, na lahko, na naglo, na novo, na rahlo. Redko take zveze piemo tudi skupaj, npr. na posodo in naposodo (vzeti).

215)

-5 72) 

 )4) -

65

8A E E
5 21

572

573

5 KF= FE A @ FKIJ ALA E A  EI I F A EE  =L=@ AC=LA E == EFHEI L=  = AC= A =EF@ akoravno, bodisi, AFH=L, AH=L , AJK@E, dasi, dasiravno, dasitudi, najsi.
Pomni Sestavine nekaterih izmed teh veznikov (npr. AFH=L, AJK@E) I L>AIA@E KJK@EH= @HK ELA  A AFH=L> C=J, vljuden bi moral biti vseeno. `6K@E A A @= > C=J , poznal bi me vendar lahko e zmeraj.

574

=H= A FE A LA >AIA@ ALA E A a) dvodelne: ne ampak/JA LA / =HLA , ne ne, niti niti, E `JA , tako kakor; ne samo/le ampak/JA LA / =HLA JK@E, bolj ko bolj, dalj ko dalj; >LA >AIA@ AA @A AE FHEI L=FHEI L A LA A LA E =  manj ko,>H  , medtem ko, potem ko, vtem ko; kljub temu da, zato ker.

575 576

2HA@ CE
1. Navadni predlogi se piejo samostojno pred besedo ali besedno zvezo, na katero se nanaajo: pred olo, za nao hio, s seboj, v vas, @L AH= . 2. Tudi besednozvezni predlogi se piejo narazen, npr. glede na, v zvezi z, z ozirom na, IF .
Pomni  EFHA@ CEIJ E E LA =L IAFE A I KF=   =LA  > E  IA> ED =E L JE FHA@ CEI  =C = A E nme, nte, nnj/nnjo/nnj; nnju; nnje prdme, prdte, prdenj/prdnjo/ prdenj; prdnju; prdnje; prdse; v- ima v taki zvezi obliko va-, npr. vme. Kdaj se take zveze piejo narazen (npr. na m), gl. 540, 873. 2. O pisanju prvotnega predloga v prislovnih sklopih (npr. potem, zakaj, dokaj) gl. 562, 567.

577 578 579

580

581

582 583 584

1. Skupaj piemo: >H =I,>H A, kajne, kajneda, kajpada, = >H , nemara, pravzaprav, resda, seve, seveda, skorajda, vseeno, vsekakor, = = = .  A A neFE A  A  @ IA> AC =C I A > E A @A A =JAH @ A@ E = E  = A E ika: E C= A FH=LE K A. Ne bo se reil.` ALA@  = IA@ C= =  AU(= Ne da bi vedela, kaj se dogaja, je ) Ne oziraje se na to, kaj si misli  A> A IA E C=H I U A>E A A povedati. Ne govoriti takih stvari! Ne e spat. Prim. e: Tone je ne delal, (ampak) garal.
Posebnosti 1. Skupaj se piejo premenjene oblike v zvezah nisem, nimam, imel, ne bo imel, ni hotel, ne bo hotel; ne biti, ne imeti, ne hoteti itd. A  proti ni bil, ni

585

66

24)8 215

586

587

2. V dvodelnem vezniku ne samo/le ampak/JA LA / =HLA  JK@E se ne seveda pie narazen, kadar ne zanika sedanjike oblike glagolov imam,D A , sem proti (Priel bo) A A = F= IE . 3. Predponski ne- se pie skupaj s samostalnikom, pridevnikom, prislovom ali povedkovnikom, ki ga zanika: A , AH =LA , nemalo, nerad.
Pomni Predpono ne-FHEFHE@AL E ED FHEI LEDEF@  AJHA>=H= E L=JE @I= IJ AC= A =ne: neumen nespameten proti ne umen ki ni umen, nemalo veliko proti ne malo \ AI=H E = \

588

589 590

3. Zveze A

LIAFE A  =H= A  A A, A A, e e.

EDle-, ..le in koli gl. 532, 535.

Pomni  > E I L ED A

#' 592 593

A@ AJE
1. Medmeti se navadno piejo skupaj: hopla, jojme, jojmene, juhej, tralala, brrr, adijo, zbogom, bogdaj. 2. Narazen se piejo: podvojeni (joj joj, hov hov) ali stopnjevani (joj prejoj) A@ AJE  LA A H= E ED A@ AJ L oh jejna), premenilni figurativni (likovni) medmeti ( HE  H= , bim bam). Nekateri piejo te ( HE H= , bim-bam) in ponavljalne (ha-ha-ha) medmete z vezajem ali tudi samostojno (ha, ha, ha C A@A =J  = IAE C L=H = 2 @H=LAE LA >AIA@FE A  = A = =H= A na svidenje, bog @= IHA .

#'" 595

H= =LA
1. Okrajave besednih zvez piemo s presledkom za vsako okrajano besedo: n. m. (navedeno mesto), red. prof. (redni profesor), dr. F. Preeren (doktor France Preeren), t. i. (tako imenovani), t. l. (tega leta), d. d. (@A E =@HK >=).  A A H= = J= @= H= = A@A AFE A >HA  @ E = LA @=HJK@E LA = A  A AJ= FEI= = A H= = =>AIA@=  FH  l.r. ( =IJ H ), lit.zg. (literarnozgodovinski), rim.kat. ( rimskokatoliki ); c.-kr. (cesarsko-kraljevi), rus.-slov. ( rusko-slovenski). 3. Skupaj piemo okrajave kot itd., ipd., npr., tj.
Pomni *HA L AI AFE AFE A  H= =LAA AI= A>AIA@A E  =JAHA A A  = E A H A =>AIA@ H= AL= A sle. (slovenski), jsl. ( K I L= I E), plpf. (pluskvamperfekt), ide. (indoevropski). 2 JA  = A K A FH sh. (srbohrvaki), ki sicer zaznamujA = AJ A@A L A A Prim. 249, 10201025.

596

597 598

215)

-5 72) 

 )4) -

,-

67

,A A A
*AIA@A@A E  = ?KLHIJAJK@EIJ F A   ELA FH IJ H= @=>E EDE FEI= EL ?A JELEIJELHIJE 2H=LE =LA =  =@ = AE FHAL AJA>AIA@A AIJH A =?EJ=J =>AIA @E =Jujih jezikov se delijo po pravilih za deljenje ustreznih jezikov).   8 >AD @A ED @A A A >AIA@A H= >EJE LI=  F  A  C J= A =D  JK@E I= FEIA   IJ A =L=@  = = = =I H  =I= C =I E F=JK@E  r, kadar ta ni ob samoglasniku (ali je za predpono na samoglasnik, sicer pa pred soglasnikom): ma-ti, otro-ci, ko-vati, tr-den, Descar-tes, Shakespea-re, = HI E, = H I E samo-upraven, po-oblastilo, stadi-on pol-obla, FHA H@A . 8 A@ AJ ED E  FHAL AJED >AIA@=D IJ= L J= A F = K kot r ne ob samoglasniku lahko tudi m in l: hm-kniti, film-ski, Vl-tava; zloga brez pisnega samoglasnika pred m in l ne prenaamo v naslednjo vrstico (ne delimo torej fi-lm, Pre-gl EF@  / =I L EI FE @LA =F C =I E =  EIA >@LAD L E ED AFE AJ= IA A@JA = L E = A HA @A EJE  trn (za govorjeno [t r n]), H , ve-trn, sre-brn, H A . 2. Soglasnik med dvema samoglasnikoma (namesto samoglasnika je lahko pisni dvoglasnik) prenaamo v naslednjo vrstico: de-lovati, domo-vina, no-coj, Poe-ja. 5 C =I E  A =D FEI= JK@EI H  =I= C =I E Pisto-ia, Dacha-ua 2HE  AJ # ! 5 C =I E EI F A@@LA =I= C =I E =  E AE C L H ELJK@E = = AJ K >AIA@A  =D FHA = = L =I A@ LHIJE? L?A JE= Epa le njegov del: do-sti ali dosti,F =ali F =, pra-ksa ali prak-sa, te-mna ali tem-na, po-lje ali pol-je, so-ljo ali sol-jo, ko-nja ali kon-ja, kore-nje ali koren-je, ze-mlja ali zem-lja, EL A I E ali EL A I E, mev-lja ali me-vlja, ko-alicija ali koa-licija, stati-stka ali statis-tka ali statistka, se-stra ali ses-tra ali sest-ra. " 5 C =I E EI F A@@LA =I= C =I E =  E = = AJ K>AIA@A A>E>E E C L H EL  >LA @A E a) V naslednjo vrstico prenesemo izgovorljivi del, in sicer v celoti ali le delno: maj-hen, nocoj-en, kr-tina, vetr-nica, br-skati ali brs-kati, Pl-zen, jer-bas, L= =IJ, konj-ski; var-stvo (pa tudi vars-tvo in varst-vo), stol-ni, son-ce, dlan-mi, sfin-ga, = A (pa tudi = A ), prav-da, bol-ha,I =L AL, pol-zeti; kmet-stvo, sosed-ski, trpotca, korit-ce,>KJ A , grob-ka; tudi prvi del deljene besede (ne samo drugi) mora biti izgovorljiv, zato ne moremo deliti npr. kmets-tvo, soseds-ki, trpo-tca, gro-bka. b) Sklope iz dveh ena EDI C =I E LJK@E AF IJ= A A = E =H=@EFHE E L= = @A E  od-dati, @ J EJE, post-diplomski, iz-zvati, iz-srkati, Rob-bov, Schil-ler, Rousseau, Scot-tov, Boc-caccio, Cor-regio; prim. e Hac-quet. # 5AIJ=L A A  A AE I FA =L=dno delimo na mejah sestavin: od-preti, A AHA , po-vzeti, po-drezati, pod-rezati, pod-orati, Josip-dol,FA@A LA , pe-pot, pred-me (vendar samo po-denj ipd.). $  H L EI FE  E = = K A F A C =I  IA A @A E  E A = I  @L E I C =Iniki in samo pisni zlogi): D= @ =H, = @ =H, Coo-per, Bour-geois, Goe-the, Haas, Aa-chen; Au-schwitz, Hei-ne, Hey-se; Mar-shall, Ma-cha, Fou-ch, Ri-chard, Fi-scher, To-gliatti, Smi-thov, Ko-rzenowski. 6= = A =LA = JK@E =IJ=HAI LA I AFEI=LA Blashe, Juri-zhizh, (oba) Kzmi-csa.

599

600

601

602

603 604

605

606

607

68

24)8 215 / )5 5

8 -

608 609 610

%  A>AIA@  EIAFE A LA = A @A E H=L J=  AH AL A LA = C= =D FHA AIA  = = AJA @HKCALHIJE?A  = ?KFHLAF=FE A @A = le- -ta, H  >A . &  JALE E  H L= ED H=JE? Adelimo: 169.531, AGRFT. tevilke, sestavljene z vezaji, delimo ob vezaju: 50100-60- -107. ' 8 =I A@ LHIJE?  AFHA = = F I= A EDIE > L = AHA KJA EEF@  = JALE = E 5 m, 10 kg.
Posebnosti  E I ?=LHIJE?A FH LA E?A pike) ne prenaamo v novo vrstico; delne izjeme so pomiljaj, vezaj in tri pike. 2 A A H A =L=@  AFK =  = ?KLHIJE?AE  A E E AFHA = = L =I A@  A  =JAHEDFHL=IAIJ=LE = A H == E JAL =  >LA = K =L=@  A@A Emo: c-linija, 8-milimetrski. !  AFHE@A = A?LHIJE?A AI =@A I =IJE =F AL E?=  = @A = = AFE A "  AFHE@A = A?LHIJE?AIJE EF E = C=> @EIEI EIA E FE A  >AIA@  FH v letih 19181935 > v letih od 1918 do 1935 (do =FE A  =D  = A?FHLA= E = = AJA @HKCALHIJE?A  AF=C= AK>AIA@E  = E LA = = AFE A  FH  LjubljanaMaribor.

611 612

613 614

69

GLASOSLOVJE / =I LEI LA I AC= E AC= A E =

615

616

5 LA I E E E A E E = 'F A I H= AL= EDC =I L EDA JJ E B A L  FH piti biti. ,A E IA =I= C =I E AE I C =I E A I C =I E EF= = L E AE  A L E A 1. samoglasniki: i; ozki in iroki e; a; ozki in iroki o; u; polglasnik [ ]; 2. soglasniki: = L E E m, n; r, l; v, j; > A L E E p b, f; t d, s z, c;  , @ in k g, h. 4= AH AC =I` H = AFHE = = L % H= AH A H =`C =IF=L $'

5=
. AJE

C =I E E
E FEI

617

618

5= C =I E EI C =I LE = LA A @FHJ IJ AIJ F A / A@A =@LEC A E AF I LA E J I IJI LEI EE H= FH A Ei in u), sredinski (obe vrsti e-ja in o-ja ter polglasnik) ali nizki (a); ozka e in o sta srednje visoka, iroka e in o pa srednje nizka. / A@A =J  =JAHA K@A K A>=IA A E =F I AL = > FHE> E = I I= C =I E EIFHA@ Ei in oba e-ja), srednji (a in polglasnik) in zadnji (u in oba o-ja). V spodnji preglednici sta ozka e in o zaznamovana z e in o, iroka z oziroma <, polglasnik pa z . Sprednji Visoki Sredinski Nizki i e Nesprednji Srednji Zadnji u o < a

5= C =I E EI  = A = =D @ CE= E H=J E @ CEI  AH=  =C = A E  H=J E F== E =C = A E= E A =C = A E 6A =IJ IJEI FHEI= C =I E EDH= LH A AJakole: 1. ozka e in o sta zmeraj dolga in naglaena; 2. i, a, u in iroka e in o so lahko dolgi ali kratki, kot kratki pa lahko naglaeni ali nenaglaeni; 3. polglasnik je zmeraj kratek, sicer pa naglaen ali nenaglaen. Glede na naglaenost oz. nenaglae IJE C A@A =@ C IJ= E H=J IJ E L I LA I A  E A  A E KJHEI= C =I E AIAIJ=LA  =C =I ED = A EDC  $ $` $!!

70

/ )5 5

8 -

Naglaeni Dolgi
$'

Nenaglaeni Kratki i e a o u

8=HE= JA
Ozki e ima pred r (npr. v besedi LA H) navadno i KFHE> E = E C L H Namesto irokega (oz. starinskega ozkega) e pred j se na koncu besede ali pred soglasnikom lahko izgovarja tudi srednji (nevtralni) e (to je e med ozkim in irokim). Isto pravilo velja za iroki (oz. starinski ozki) o pred v: mj [mFj]* mjni [mFjni] jj [j8j] vj [vFj] vjni [vFjni] Tnej [tnFj] sv [s ] svji [s ji] nv [n ] sinv [sin ] sinvski [sin ski] brtov [brt ] Srednja e in o v navadni pisavi nista posebej zaznamovana. Namesto tipa vj, vjni in sinv, sinvski v nadaljnjem piemo in . Stareji ozki izgovor takega e-ja oz. o = A =FEI=  FH L5 L=H KI LA I AC= E AC= A E = 2HE  A $ &  A H=J = =C = A = i in u EIJ= EIJ  = = AJ K= E = ?K>AIA@A IA =L=@ E C L=H =J= A E  E AE  =J  LA EJ= Ere, kratki aF=LA = A F = K A E I kp/kp, U brt/brt]. LE A st, kp, brt [st/st,

$ 

=FEI L= A
Samoglasniki i, u in aE = LI= IL F IA>  H  FHE AHED  IAC =Iu FE A JK@EI H = =v ali l= EJK@EI H = Eza samoglasnik + v ali l, prim. 643645, 651652, 700, 727). Ozki in iroki eJAHF C =I E  =FEIK A I H  eF C =I E L@ A ED F = ED J  =IJEFHA@r A >I= C =I E KL HBA K  AII= E E H = E = L E A  FH trn; prim. 727729, 734, 737, 742, 744). Ozki in iroki o =FEIK A I H o. Kakor osnovne oblike glasov zapisujemo tudi njihove variante.

$ 

2 E Mesto naglasa (sad sdi), kolikost (brt brt) in kakovost (pti pti) naglaenih samoglasnikov ter tonemskost (vle v le) F F JHA>E = = K A   AL= E E = A E

=C =I
5 LA I E E E A E E =@LALHIJE =C = AL= =  = IJ E J A I 2HE = IJ A IAE H= EJ IJ =C = A AC=I= C =I E =@ IAC= LA E E @ED  H= = FHEJ A I A F= LEI E = E E E J  >ALHIJE =C = AL= =IJ=A = LHA@ E LA
* HJE?= =@ H  = = K A@ E IJHA E?=F @ F=IHA@ E ALJH= EE C L H

/ )5 81

-/) - 1 ) 5)

/ )5 1 1

71

@=HLA E =F H= E I LA = E 6 A I  =C = AL= A A = E  =IJE = IHA@ = =HA =@ A I C HA I  H  8I L=HI A @A K2H=L FEI= A =C =I  A IJ  = = L=   =menji za kolikost in kakovost naglaenega samoglasnika, tonemsko pa je navedeno v okroglem oklepaju na koncu oglavja slovarskega sestavka.

2
=

= HEJALI=
IJ

C =I E EDIAIJ=L L

623 624

 =C = AL= A

pti pti pti pti pti

pti st

kp izti

umku

zt

ks

tp

temntev jezke koslo pazta

pti

brt

Prim. e J J=[ r], stebr [ r], smrdokvrski [ r].

6 A I  =C = AL= A

625

lpo/l po v=ro/v>ro

mlo/mlo l ko/l ko

tmo/t mo pto/p to ngo/n go krvo/kr vo Prim. e L > /v bo. ) KJEH= = > E =L C H EDFHE AHED AJ E E ?EH K B A JEH= =F= H @ E A@ E AI= IJ= E = A I AC=IF =

AL= =
= IJ

= A =

626 627

 =C = AL= A

Znamenje  

Ime ostrivec streica krativec mesto naglasa mesto naglasa mesto naglasa

Zaznamuje @ @ E E H= E ozkost e-ja in o-ja irokost e-ja in o-ja irokost e-ja in o-ja

72

/ )5 5

8 -

628

629

Posebnosti  8 A =JAHEDI L=H EDE I L E?=D IJHELA? = H =De in o = = K AJK@E EH IJ  A e-ju sledi j, o-ju pa v (sja sinvi), JK@EIHA@ IJ  AIJ=j in v na koncu besede ali pred soglasnikom (sj, sjni sinv, sinvski). Izgovor ozkih e in o ALJADFHE AHEDIJ=HA EE C= JK =FHA  A >H=L =L= LA  =FEI=  A FH L5 L=H KI LA I AC= E AC= A E = 2. Naglaeni polglasnik + r ne na koncu besede pred soglasnikom istega morfema zaznamujemo z ostrivcem: J ,* A,* E [b rij]. (Pred neobstojnim i se zveza + r ohranja.)
Pomni Raba streice ali krativca na a, i, u in ozkem e in o = E H=JEL?= = @ CA  I= =F= = dn en/ A =, morj (prav dn, A , morj). C =I E K A

630

$!

6 A I

 =C = AL= A

Znamenje X

Ime akut cirkumfleks gravis dvojni gravis mesto naglasa mesto naglasa mesto naglasa mesto naglasa

Zaznamuje @ @ E E H= E H= E nizki ton visoki ton nizki ton visoki ton

A A L >AIA@E = E >AIA@ E LA E = =C = A E  C  A A =C = A E  A J= = = KJEH= E  C FH=LE =LE E  =?EH K B A JEH= E F= E E ,L ECH=LEIL =@ A = EA@E A  CK = = K AI=  AIJ  =C =I=
632 633
Pomni 1. Pri tonemskem naglaevanju zaznamujemo ozkost e-ja in o =IFE F @ H  EH IJF= E F IA>A  = = L= = p>t p=ti, p t p t, l ki l ki proti pta p t, vda v d. 2. Glede zapisovanja samoglasnikov v tujkah in polcitatnih besedah gl. 215225 in za posamezne jezike 10711134.

$!"

5 C =I E E
5 C =I E EI C =I LE  =  @FHJ IJ IJ F  = HI= C =I E E 8 =L=@ A >AIA@ K EI  C JL H E 2  @FHJ IJ EIJ F E ED@A E  = L E AE  A L E A F JA = E ED =D  L A A = E A F= =JH= E e in netrajnike.

$!# $!$

1 1

AJE

E FEI

L E E`C =I LEIHA@ A @FHJ IJ AIJ F A`I  I E =m in n  A E E =r in l ter drsnika v in j  @ =@ ED@LAD AFHLEKIJ E E @HKCEF=IHA@ A A E E Pri m delamo ustno zaporo z obema ustnicama, pri nF=  A E E LA ?A  = C H E EIA = ?E  H= EJ IAKI AH =I E I L J E

/ )5 81

-/) - 1 ) 5)

/ )5 1 1  8

1 1

73

Pri r A E ELA A? =FH=LE H=J  =F H JK@E = C H E EIA = ?E  H= EJ E F K  F=  > A E E E?E DEJH  @FH=LE  =L=@  IA > A C @E samo enkrat pri vsakem r  A E LKLK =H E= E =JAHE@HKCr = AIJ  > A E AC= E E A  L E l@A =   =F H  A E A E?A = C H E EIA = ?E  >H > LED A E AF I LAF= AFH IJFHAD @ E C L=H = C= AH= A =  A FH JH@ J i. trdi l). L E vJL HE J= @=IF @ KIJ E? FHE> E = H >K C H EDIA = ?AL j F= J= @= A E F I ALFHE> E = IHA@ A K A>KFHEE C L HK@HI E =j A E AF I LA AI A FHALA FHE> E =JE A>K  AH>EIE?AH =IJ= J E  K Ej). L E E ALF EL=  = LA A IJFHA@ E EIJ A ED A L E L FHE nitmi podme, tnalo dno, treti dreti, tlaka dlaka, satje sadje, tvoj dvoj; JK@E E = KIJHA ED A LA A EDF=H EDC =I L 1 A = A L E  v  EE =L@ A A C =I L A  K A LA A F = L=HE= J FHE  $" `$"" $'FHE v in 1070 pri .)

8=HE= JA /m/
= AIJ KIJ E KIJ E AC=@L KIJ E AC=m pred f in vC L HE E El sam, sama, samka, mama simfonija, sem vedel.  > > KIJ

637 638

639

/n/
 AD = AIJ  > LA AC= > AC= n pred k, g in hC L HE A> E : Ana, on,IE A , Nina Anka, Angela, Anhovo.  AD A> A E E
640

/v/
> KIJ E E v izgovarjamo samo pred samoglasnikom iste besede (vino, Sava, vas, vulkan, vrt [v HJ  8@HKCEDF = EDB A  L E C L=H = F JAD AFH=LE ED a) Dvoglasniki  C L HE LF = K =I= C =I E E  >A A  = ?K >AIA@A= EFHA@I C =I E   siv, sivka, bral, bralca [s, ska, br, brca]. Tak  izgovarjamo JK@E = ?KFHLAIAIJ=LE A A A  AIA A =@HKC=IAIJ=LE = = A = II= C =I E polizdelek [p izdl k]. Dvoglasniki [ IAE C L=H =JK@EL>AIA@ E LA E  IAFHL=>AIA@= K A =I= C =I E @HKC=F=IA = A =  L E v, ki stoji pred soglasnikom: bi vsak, bi vzela [bi sk, bi  = 1IJ LA = =>AIA@A  EIA = A = IFEI= E FHA@F I E u-: bi ubila, bi uklonila [bi bla, bi klonla].  =@=H L Ek >7IJ E KIJ E E K Ew LA A E  A LA A EC L HE /v/ ni ob samoglasniku; wIJ EFHA@ LA A E I C =I E E  = ?K = L E F=FHA@ A LA A E I C =I E vzeti, vdeti, vnuk, vrana, vlak; barv vsak, v tebi [wzti, wdti, wnk, wrna, wlk; brw sk, t4bi] odvzeti, od vnuka,F @LHA E, krvjo; v deblu predvsem @M JE  @M = F @MH E  HM M@4blu pret s2m]
Posebnosti 1. Namesto wE  =IJEFHEF =I A C L H A KC L HE JK@Eu:

641

642

643

74

/ )5 5

8 -

[wzti/uzti, wdti/udti, wnk/unk; brw/bru sk/usk] [odwzti/oduzti, od wnka/od unka prets2m/predus2m; tbi/u tbi; w drmi/u drmi] vendar navadno le [wrna, wlk] (samo pred korenskim r ali l) 644 2HE>AIA@=D  EIA = A = IFEI= E FHA@F w oz. : ubiti, ukloniti [ubti/wbti uklonti/klonti] bo ubila, bo uklonila > K> = > M> =`> K 645 = >  I E u-, se ta izgovarja kot u ali pa kot

3. Pred samoglasniki se predlog v  AIA ALA A = EI= C =I E FHA A>AIA@A, izgovarja ali kot w ali kot u (odvisno od hitrosti govora, v pesnitvu pa tudi od ritma): v igri [w gri/u gri], vendar je v igri [je  gri].

$"$

=FEI L= A
1IJE L E  =FEIK A  AH=  EIJ  H E IE?AHIJEIJ  E FE A C =I E E A AI  AFHE A =JAHED L E ED FHA@I=

647

/v/
L E =L=HE= J=  FE A   I H  v (sivka, siv), 2. I H  l (blkast, bl, plotrk), 3. I H  u (nauk, Daneu)  AH=  I=  = I= C =I E  E  D H=JE FHA@ I C =I E = ELF = K = ?K>AIA@A FHLAC=@A = A A  2HE AH LI H v ni treba posebej razlagati. 5 H l piemo L =I A@ EDFHE AHEDE C L H A H= A FHE@A A E K = -l, v slovarju zmeraj zapisan): a) zmeraj v obliki za moki spol ednine@A A E = =-l in pridevnika ali samostalnika na polglasnik + l: bral usahel, mrzel kotel, misel [br ush , m rz  kt , ms ];
Pomni 1. Primere kot trl, drv izgovarjamo [t rw, d rw] ali [t ru, d ru]. 2. O izgovoru [nsu, vdu, nsu; t ru, ushu, m rzu] gl. 700.

648 649 650

651 652 653

>LA E =L LA E o med soglasnikoma iste besede: poln, , volna, =JE [p   n, v na, mo JE  HA EIJ= E E C L H I  =IJEL>AIA@=D dolg1, dolg2, C =JE, golk, golt, jabolko, kolcati se, , kolk, kolnem, molk, =JE, molsti, polh, poln, polt,F A E,F , solza,J E, tolst,J =, volk, volna, , = ,  J;
Pomni O izgovoru tipa [pun] gl. 727.

654

? = A

=LLIADE C =C I EDE FA =

=DIFHEF

I E E >H=zili -lc-, -lk-, -lsk-,

/ )5 81

-/) - 1 )  8

1 1

75

-lstv- JAH L =@= ED E FA = =D E  ED   IA = = =  = ELAC= LH E ?= @A = = bralca, bralka, bralski, bralstvo [brca, brka, brski, brstvo];
Pomni Poleg izgovora z  AL55 FHE A =JAHED>AIA@=D C F= =L=@  = FHEF H ELJK@E E C L H l (kopalka -e [k in lk]); v tem pravopisnem slovarju je pri takih dvojnicah zapisan samo izgovor [k].

655

656

@ IJE H=JLE A L= E KE A = IAC =IA A J E E KA@ E AI= IJ= E L E FHE@AL E L  stol, Eval, sol; bel, gol [st   EL, s, b, g ]; taki primeri so e: BE , kol, vol, drhal,FE = , zibel; cel, debel, gnil, vesel, zrel in vsi pridevniki in samostalniki z neobstojnim polglasnikom (mrzel, topel,FE A  kotel, misel);
Pomni Nekatere besede imajo lahko tudi  ali l: del [d/dl].

657

658

d) v drugih posameznih besedah (v nekaterih primerih tudi neobvezno): pol, = [p , ] proti tal [t/tl].
Pomni 8 A =DJEF=polizdelek se namesto l govori  tudi pred samoglasnikom.

659 660

! 5 H uFE A  L E L=HE= J LHA@ ED@ = EDFHE AHEDnauk, poudariti) in v polcitatnih besedah (Dachau), poleg tega na meji dveh besed v primerih tipa bo ula  =@=HIAIALA@= H =u ne izgovarja samoglasniko): nauk, bo ula [nk, bo l] poleg [bo ul].
Pomni 5 H uFE A [klonti]. JK@E L E EL=HE= JEw  =@=HE H= =J=FHA@F  u-: ubiti [wbti], ukloniti

661

662

/j/
2E A C=I H j (jama, joj), v nekaterih polprevzetih besedah (in seveda v tujk=D JK@EI H i, npr. celuloid ?A K @ = EF=C=IF D A =FEIK A  AFH=LC=E C L=H =  FH pacient, diluvialen [pacij2nt, diluvijl n]. / A@A LA AI= C =I E  = ?KFHA@F A= EFHLAC=@A = A A= EI F= I= C =I E  = = AJ K@HKCAC=@A =IAIJ=L A A  A A= EI F=C  % %

663

/l/ in /n/
L E =l in n piemo z l in n; z lj in nj KFE A  =@=HIJ= = F @= = == E AD = = J  = ?K>AIA@A= EFHA@I C =I E LJA FHE AHK E =FHA@I= C = I E KItrezata glasovna sklopa lj in nj. polj, poljski [pl, plski oz. pl, plski oz. p , p ski] konj, konjski [kn, knski oz. k , k ski oz. k , k ski] polja [plja]

664

konja [k nja]

76

/ )5 5

8 -

665 666

Pomni   L E n pred pripo  EIA = A =  b, zamenjujemo z m: braniti obramba, obramben; pomeniti pomembnost; pri prevzetih besedah prim. e simfonija in bombon. 2. V polcitatnih in citatnih besedah piemo glasovni zvezi l + j ali n + j tudi po pravilih jezika, kateremu pripadajo (prim. Ventimiglia, Sevilla); JA C LA LFHAC A@ E?=DFHEF I= A ED A E ED FH FHE= >= E E  =@ =H E E EJ= E = E E BH= ? E E  F= E E F HJKC= E E E L>AIA@ JL H K FHEFHEF E-ski ( 980).

$$% $$&

- 8

1 1

AJE

E FEI

669 670 671

A L E E`C =I LE = = A @FHJ IJ AIJ F A`I F=H EF  = A K LA A IJE >HA KIJHA AC= LA A AC=B A I AC=F=H=I I= f, c in hJEE =  LA A AI= L=HE= JA 2HA@ A LA A E  A L E IJ ELC L HK =D  A A LA A E A L E FHA@ LA A E F= A LA A E 2HE A L E EDCHA =JHELHIJAE C L H ED = E L  / L H =?ALIAF F = =FHAE  =J F @ A A  =IKIK LEJ  @FHA JE C =I LEI z a p o r n i k i: p b, t d, k g; 2. spodnja ploskev govorne cALE IA FHE> E = KIJHA A K @A K C H A F I LA  JE C =I LEI p r i p o r n i k i: f, s z, , h; ! C L H =?ALIAIE?AHF F = =FHA LA @=HIA A =IF @ =F I AL = K =J  = A @ C H AF =IE @ E =JE JEC =I LEI z l i t n i k i: c, @ . Zaporniki in zlitniki so netrajniki, priporniki pa trajniki. 2  AIJKFHE> E = =C L H EDF I ALLC L H E?ALEI  A L E EKIJ E Ep b, f), zobni (t d, s z, c @ AI E A> E , @ ) in mehkonebni (k g, h / A@A = = E E K IA s, z in cE A K A IE E E , , in @ pa umevci.

$%

8=HE= JA
7IJ E = =F H E =FE > =8F = KFHA@m ju zamenjujeta t. i. favkalna P in B; pri teh se odpora ne dela z ustnicami, ampak z mehkim nebom v nosno votlino: papa, baba snop mi daj, obme [ppa, bba sn P mi dj, Bme] >8F = KFHA@f in v = AIJ @L KIJ E EDp in bC L HE  > KIJ E =2 in B: papa, baba ob figi, ob vodi [ppa, bba oP fgi, oB vdi] > = =F H E =JE @

673

674

675

a) Pred n ju zamenjujeta favkalna T in D, pri njiju se odpora dela z mehkim nebom v nosno votlino: tat, deda tnalo, dno [tt, dda Tnlo, Dn ] >8F = KFHA@l se dela odpora ob robovih jezika (t. i. obstranska t in d): tat, deda tla, dleto [tt, dda tl, dlto]

$%$

/ )5 81

-/) - 1 )  - 8

1 1

77

2HA A AF  LA A

IJE

677 678

  A LA A A A L E AE C L=H = LLA F = ED = H LA A A I=  EDE =  A AFHA@I= C =I E EE  L E E JA LA  A = ?K>AIA@AFHA@FHA H F= JK@E = ?KA A>AIA@AFHA@@HKC  EIA = A =II= C =I E = E L E  = FHE AH A L E =t d): /t/ satu, satje, sat sad [sat, stje, st st] sat ostane, sat je dober sad ostane, sad je dober [st ostne, st je db r st ostne, st je db r] /d/ sadu, sadje [sad, sdje]
Pomni 2H=LAFHA@ CAE = LC L HK =@A >AIA@A FHA@ =JAH IJ E  =J IA ED LE A L E ELFHA@ E LA EE C L=H =  = H@=>EIJ= EIHA@E>AIA@A @ H= =, odorati; od jutra, odjezditi [ @ H =  @ HJE  @ JH=  @ @EJE E LA A E

679

2HA@ A LA A E  A L E IJ ELC L HKI= LA A E F=I=  LA A E =FHE AH A L E = ): // moki, pe pojdi JA E,>H F @E [m ki, p pjdi t4ki, b r pjdi] izvrba, pe dohiti J >=,>H @ DEJE [izv H >= F @ DJE`J >= > H @ DJE

 A LA A E A L

E FHA@

680

=FEI L= A LA A
A L FHA@I= E AFE A C =I E

IJ EDF=H L
H EDFE A

681

LLIAD > E =D>AIA@A= E>AIA@ A@HK E AJ=  = = E L E LEIJE>AIA@E= E>AIA@ E@HK E E

/t/ svata, svatna svat, svatka, svatba /d/ slada, sladna slad, sladka (sodba)
Posebnosti  8 A@ E KE  = A E E KIAFHEF H E z pred obraziloma -ti oz. -t izgovarja in pie po izgovoru kot s: grizem, grizla gristi, grist. (Tako tudi bodem, grebem bosti, grebsti; v besedotvorju poved-ati poves-t.) 2. Predlog in predpona z/z-E =J=FHA@FEI= E  A LA A E  A L E C L H E FEI L=HE= J  s/s-. Taki obliki imajo e: predlog in predpona iz/iz- (tudi v sklopu izpod-, izpred-), kadar izgubita i, ter predponi vz- in raz-, kadar izgubita v- oz. ra-: z oreha/mize/drevesa deljeno z 8 [z sem] z 38 [z osemintrdeset] (i)zmed (v)zleteti (ra)zmigati zlesti/zbiti s hie deljeno s 3 [s tr] s 6 [s st] spod, spred shajati (o testu) sparati stresti 682

683

78

/ )5 5

8 -

Primeri kot z Zoisom, s Hugojem, s SDK se berejo [s cjzom, z igjem, z esdekjem]. 684
Pomni Predpona s- (I A E) ima pred korenskim I   C oblike se- [s ]: sestati se, sezidati, seiti,IA C=JE, segnati poleg zgnati. Prim. e varianto sn: sniti se.

685

686

!  A L E =z in s na koncu podstave in s = = AJ KFHEF I ED >H= E -ski ali -stvo se zlijeta v : vitez viteki, vitetvo; nebesa nebeki; prim. e  moki, motvo; Log loki. Tako se piejo tudi izpeljanke iz takih podstav (npr. mokost, motven). O posebnostih, kot so Francoz francoski ali Rus ruski, gl. 986. 4. Po izgovoru pi A  A L E A AL A =JAHEDE FA = =DE  =JE E AFHAL AJED >AIA@ resorbirati, inskribirati resorpcija, inskripcija. , L A AI JK@E EIJ F I LA A A > E A  LA A E E A L E E  JI L A@ E K resorbcija, inskribcija, vendar samo akcija agirati.
Pomni  =FEI L= K > EDE  =@ AI E ED A L E LL LA E  EJ E E  K AL?EC  $&'`$'#

687

2 5-* -/ )5 8 - 8- -

79

2 IA> AC =I L A LA A
2 IA> AC =I L A LA AI JEIJA  EI  C A A = A E@LAD HBA L= E>AIA@ 5  I C =I E A, samoglasnike in samoglasniko-soglasnike. Na posebne glasove in glasovne zveze naletimo tudi pri prevzemanju besed (prim. 222, 701, 937938).

688

8A A = EDI C =I E

689

Kadar bi v govorni verigi morala priti drug ob drugega dva enaka soglasnika HA@ JK@ELA  IA E AJ=LA AC=@= AC=  AIJ= =F H E == E EJ E = IA =D E C L=H =J= JK@ELI= F IA>A sam misli,  A, siv vzorec [smsli, A I H c] brezzobi, brez skrbi, s sinom [brezbi, breskrb, snom] jaz s sinom, jaz z zetom [jsnom, jztom] gledal v vzorec, gleda v vzorec [gldazr c, gldazr c] oddati, Preddvor, stric Cene, F=  LA = [odti, prdvr, strcne, pa vek] ali [oddti, prddvr, strccne,F= LA
Pomni  8DEJHA C L HKIA = AIJ @ CAC=I C =I E == E@LADA = EDC L HEJK@EA I=  =L=@A =@=HJ= E C L H AF L H =@L K IJE J HA  I I E IJH?Ane]. 2. Varianti fonema v, tj. w/, se za  lahko ohranjata: siv vzorec, siv vsakdanjik [szr c, ssagdnjik] ali [swzr c, s sagdnjik]

690 691

> E =F H E   EJ E
Kadar bi v govorni verigi morala priti drug ob drugega zobni zapornik, za njim pa zlitnik (tj. t ali d + c ali ali @ ), izgovarjamo ali oba glasova ali pa samo ustrezni dolgi zlitnik: F @?A =H F J? =H F ? =H @ A>K A, @@ KI= J A> A  @@ I= = E A> A  @ I=
IJE

692

Pomni V hitrem govoru se izgovarja tudi navadni zlitnik, kadar tak izgovor ne poL H =@L K J HA  F ? =H  A> A  @ I=

693

LA AJ @= E?  @  I   

Kadar bi v govorni verigi morala priti drug ob drugega te vrste netrajnik + trajnik, izgovarjamo ali oba glasova ali pa samo ustrezni dolgi zliti glas: podse, pod zobe stric Samo [ptse/pce, pod zbe/podzbe] [strc smo/strcmo]

694

80

/ )5 5

8 -

pod ibo,F @ =C stric eko

695

F J > F > F @ C F @ C IJH? IJH IJH 

E  =@=HJ= E C L H

Pomni V hitrem govoru se namesto@ CAC= EJAC=C =IKC L HEJK@E =L=@ EA AF L H =@L K IJE J HA  F?A F > IJH

$'$

5E

E FHA@ K AL?A
L s ali z oz. zlitnika c pred umevcem navadno izgoI I  I I I = I [is le/ile] IJH? F= IJH F= IJH F= IJH@  IJH@ IJH@ IJH@ @ IJH@ IJH@ @ =

= AIJ IE E EDFHEF H E varjamo umevce , oz. : I =I ,I =I iz ole stric epa IJHE? = IJHE?, =
697 698

Pomni   8 DEJHA  C L HK = AIJ  @ CED = E @L ED EJ E LC L HE IJH@ 2. Pred priponskimi obrazili A  in E  IA = AIJ IE E = = drevesca, zvezka @HALA =, LA =, LA E =.

JK@E =L=@ AA

A  FH

?KF @IJ=LAFE A K ALA?

$''

8=HE= J=DFHA@ C=

Predlog kE =FHA@>AIA@= E  EIA = A =  =k in g, pisno varianto h (D L= K, h godu). Prim. e h v besedi hkrati.

%

1 C L H K = AIJ 

E A 

Namesto nenaglaenih +  (oziroma i ali e +  pri glagolih na -im  =IJEL@A A E K =-l IA E E C L=H =JK@E-u =F=  ALJADFHE AHED = AIJ F C =I E = E C L=H =JEe): nesel, mrzel, usahel, bukev nosil, videl, gorel [ns , m rz , ush , bk  n si, vde, g re] [nsu, m rzu, ushu, bku n su, vdu, g ru]
%

LA =E I=

C =I E  =IJELCH

= I ED>AIA@=D

Izgovarja se kot i + j + samoglasnik: pacient, sociala [pacij2nt, socijla]. O pisanju takega j gl. 935, 937938, 1069. V nekaterih primerih se tak i bere kot j: premier, Cronia.
702
Pomni Kadar je i = ?KFHLAC=@A = [plietiln, ntialkohl n]. A A= EIAIJ=L A A IAj ne vriva: polietilen, antialkoholen

2 5-* -/ )5 8 - 8- -

81

LA = AE ALI EI=

C =I E  I=

C =I E

703

Samoglasnik ob samoglasniku se ohranja: naokoli, Rafael, Haiti, Seul; dva enaka samoglaI E =IA =L=@ E C L=H =J= AFHAJHC= LA @=H  = IJ E KF=@ LIHA@E E  AF= A@HKCEI= C =I E  A =C = A E i oz. u (u zlasti kot predpona), se namesto njiju lahko izgovarjata j ali : F JH EJE, poenotiti F JH EJE F A JEJE bo imela, bo ula [bo imla, bo ul ali bo jmla, bo l]
Pomni LA AI= C =I E LIAE C L=H = A FHEIE A  Vse zarje vanjo omakajo perot A o AJ=, mater svojo. Rodnega o AJ=I LH= E E 

704
 AJ=  =DJAL=FAI E EHEJA J L =IED LA E E  oo). Do srca veliko ima oblast. Prosi A E@ ALAI LH= E .

A >IJ
= I

EI=

C =I E E

705

706

A >IJ AE A K A I= C =I E A  EL =JAHE @>AIA@= EL>AIA@=DEIJA>AIA@ A@HK E AE CE = = EF=IA =H=@E@HKC= AC=C =I L AC= == E =H=@E@HKC= A > E I L A =JAC HE AF =L = IHA@EI C =I E AC=I F= A >IJ EI= C =I E EI LA I AC= E AC= A E =I  i a o in (v tujih imenih) e. Osnovni slovenski neobstojni samoglasnik je polglasnik, drugi so njegove variante, in sicer: 1. Namesto polglasnika se izgovarja in pie i pred j (pa tudi pri nekaterih priimkih v priponi -c- v imenovalniku ednine): delovodja, ladja, gorovje delovodij, ladij, gorovij Primca Primic 2. Namesto polglasnika se v meanem naglasnem tipu v imenovalniku pojavlja (prim. e tl tlL E A  =C =I A JEFK dn,JA /JA A , temn/temen, vogl/vogel proti dne,JA AC=, temnega, vogla ovc, tl proti ovca, tla 3. Namesto polglasnika imamo o in e ali nenaglaeni a =IJEL A =JAHEDE A ED JK AC== E =HA AC=E L H=o tudi v besedi blagor); angleki govorjeni polglasnik za pisani o v besedah kot Washington, Stevenson L E E I LA E E =@ A =  >IJ E C L H A E o: Washingtona [vi ktona], Stevensona [stvensona]. V imenih iz nordijskih jezikov se pri polglasni K@H E EIJEDFH=LE  JFHEI LA I ED>AIA@=D 2HE AHE blagor, Dudok, Jakubec, Havrnek, Bergen, Jakac, Zadar, nikaragovski blagra, Dudka, Jakubca, Havrnka, Bergna, Jakca, Zadra, Nikaragva

707

708

709

AIAF =L =
 8E A L= E KJ E Eku) ednine: kosec kosca, Kastelic Kastelca,JA = JA AC=, blagor blagra, Jakubec Jakubca;

710 711

82

/ )5 5

8 -

712 713

LH @E E K E A metla metel, vodja vodij, ovca ovc (navadno ovc); 3. v izpeljankah: dekla dekelski, ladja ladijski, vetra vetrnat [vt rnat], jedro jedrski [jd rski], Bosna bsenski/bosnski, grzen groznski, Litva litovski.
Posebnosti 1. Sicer prav tako neobstojni polglasnik se ne pie pred r, ki je pred soglasnikom: veter vetra vetrnat, vetrn [vt r vtra vt rnat, vt rn/vt r n].  AJK A>AIA@AFHAL = A IF C =I E   E EFH=LE =H=L =  JLI LA E E Basel Basla, Luter Lutra, Remagen Remagna, Hannover Hannovra, Antwerpen Antwerpna, Bergen Bergna, Dalen Dalna, Leeuwarden Leeuwardna, vendar Derendingen Derendingena. 3. Nordijski priimki na -sen se navadno izgovarjajo z obstojnim e: Andersen Andersena, Ibsen Ibsena  = FHEF H EL Ibsna).

714 715

716

%%

*AIA@AE  > E A  A >IJ

E I=

C =I E

Neobstojne samoglasnike a i imamo v imenova E KE A = IAC =IA A J E E K A@ E A  ipek ipka, Jakac Jakca, Lajovic Lajovca, pesem pesmi, hrbet hrbta, grozen groznega; LH @E E K E AI= IJ= E L  A I AE IHA@ AJAH A I = =JLA  dekla dekel, okno oken, vodja vodij; v izpeljankah: dekla dekelski, pismo pisemski; L@A A E K =-l: nesel nesla, usahel usahla.
%& 719

8E A

L= E KE A = A J E E KA@ E A

1. Besede s samostalnikima priponama -c- in -k- ali s pridevnikima -k- in -n-: stolpec strmec sinek fantek stolpca strmca sinka fantka gorek/gork nizek temen/temn viden gorka nizka temna vidna

720

721

722

Posebnosti 1. Namesto pripone -c-, -k- se uporablja pripona -ec- [ c] oz. -ek- [ k]  AE =F @IJ=L= =JAHEIA@ @= =J=  = ?K =F AJA I C =I E EI F  E>EIAFHA@FHEF -c-, -k-LE C L HK IFHA A E = E>E JA AE C L H EL jezdec jezdeca, mrtvec mrtveca, Lutrek Lutreka (sicer bi nastalo [*jsca, *m rt ca/*m rtuca, *lt rka]) I A?A, mestece, gnezdece IE?AH>E =IJ=  I ?A  I?A  C I?A  2. Namesto pridevnikega priponskega obrazila - n izgovarjamo tudi -en  A AFHA@ E I F A L E   A L E b= EF=JH @A EI C =I E EI F  L nikom na koncu: pogodben pogodbena, bistven bistvena. 3. Pred priponskim -c- in -n- neobstojnega samoglasnika ne piemo (in ga pred c E E A C L HE   A AFHA@ E  LA =F C =I E   L E  L E =l in n pa lahko sledi e j): vetrc, K@ H? (poleg K@ AHA?), kaveljc, korenjc, imenc [vt rc ] smotrn, smiseln [smt rn/smt r n, sms ln/sms l n] (Izjemoma obstaja e oblika modrec v pomenu modrijan.)

2 5-* -/ )5 8 - 8- -

83

Pomni 5 H eFEI= EF C =I E E J

723
  ! ALI L=H KF IA>A  apisan v oglatem oklepaju.

*AIA@AII kosem boben veter posel lagev IA A trcelj !  = sejem imen Maver Pavel imelj semenj

 A L

E   L

E  =

?K I

LA sedem majhen isker topel plitev sedmih majhna iskra topla plitva

724

kosma bobna vetra posla lagva `IA = trclja ?K I LALI sejma imna Mavra Pavla imlja semnja
E L =

pesem pesmi plesen plesni deber debri misel misli bukev bukve =CAL ` =CLA FK@LAD L temen E L L temna E

=l ali n pa lahko sledi e j):

725

1. kadaHCHA = L E E LA Elj in nj: konj konja, molj molja;  A AFHA@@HKCE  L E = EFHA@lj oz. nj A L E  EE =FHA@IA> F C = I E = E =@=HCHA = L E EI Fn za  An iz tega sklopa ni pripona: grm grma, drn drna, HL` HL=, H ` H =, ` = strm strma, H ` H =, poln polna 6AI FA L E L =D E C L=H =  =@L== EE A = =JHE = E A  A >LA IF C =I E FHA@@HKCE  L E E L AJ A JFHLE L E  HA@  u namesto : H , H H r  H r l] HL HM r  ru] poln, [p F K   K favn [fan/faun] 3. v nekaterih, zlasti mlajih prevzetih besedah: film [flm/fl m], sejm [sjm/sj m] = H r], favl [fl/ful]
Pomni 8 =IJ ED E A ED A =FEI =D tarkl, Sneberje, Peterka.  JK@E @HKC= A  FE A  ED L KH=@ @ A E > E E  Kmecl,

I E

Posebnosti 5 F=@LAD L

?K I

LALFEI=LE AH= >E =

  A >IJ

E I=

C= 726 727

728

729

" LI

FK@LAD AJH= E

L

 A>E>E = I

L=IE?AH>HA I=

C =I E =

730

hrbet hrbta valpet valpta ocet octa

ves vsega pes psa

84

/ )5 5

8 -

%!

8H @E E K
IJ

E A

732

8H @E E K E AFHLA A I A FHLAIHA@ AE @HKCA AI = =JLAIA A > EI= C =I E LHEL= A@ A AI C =I E AC=I F=  LI FK A L E   L E FHA@FHLE  A =D  A = A I C =I E  L E =l in n pa lahko sledi e j): tekma Vesna vidra metla bukve ladja godlja pronja tekem Vesen vider metel bukev ladij godelj proenj E povesmo okno vedro reklo dejstvo kopje groblje Bitnje povesem oken veder rekel dejstev kopij grobelj Bitenj

vodja vodij

733

LI

FK L

Lm n l r ali v + r ali lj nj:

kamra, mavra kamer, maver A = 5=L A ` A A , Savelj sumnja, marnja, glavnja sumenj, marenj, glavenj
734

3. neobvezno v sklopu m n l ali r + m n l ali v (oz. namesto  kar u): himna Vilma sarma gostilna tovarna Karla barva gumno grlo zrno himn Vilm sarm gostiln tovarn Karl barv [hmn/hm n] [vlm/vl m] [srm/sr m] [gostln/gostl n] [tovrn/tovr n] [Krl/Kr l] [brv/bru/br ] [gmn/gm n] [g rl/g r l] [z rn/z r n]
E AE C L=H = ali (redko) u  AF= Aj, ni dvojnice: vojna vojn [vjn] Postojna Postojn [postjn]

gumn grl zrn

735

Pomni A AFHLE L E v IALH @E E K savna savn [sn/sun] govno govn [gn/gun]

%!$

" LI

FK L

E   osramje ostenje naselje obzorje gorovje osramij ostenij naselij obzorij gorovij

zarja zarij

737

Pomni 1. V lastnih imenih na soglasnik + -rje IALH @E E K E AFHA@j vriva i, pred r pa polglasnik, ki se izjemoma tudi pie: Sneberje [snb rje] Sneberij [snb rij], * A [b rje] ` * E  [b HE  2HE

2 5-* -/ )5 8 - 8- -

85

> EDE A ED = -rje oz. -ja takih izjem ni: nedrje [nd rje] nedrij [nd rij], = [ rja] E [ rij].  A@ L E =LI FED lj ali nj se vriva neobstojni samoglasnik samo v primerih, ko se zavedamo izpeljave iz samostalnike podstave na l ali n, in sicer s priponskim obrazilom -je: ostenje ostenij, okolje okolij (primeri brez vrivanja: zelje zelj, povelje povelj, korenje korenj; tako sploh pri glagolnikih na -(n)je: EL A A` EL A , hrepenenje hrepenenj); H @E E A > E AI = E-nij, -lij I LI L=H K =FEI= A @HKCA E I AH @E E A > E AF=E =  =FEI= I= E C L H

738

2HE FEI A @A A

E K =

739

Za ta neobstojni samoglasnik veljajo ista pravila kot v imenovalniku ednine (prim. pregibanje po spolu oz. tevilu): Spol tevilo tresel tresla treslo tresel tresla tresli trl trla trlo trl trla trli
740

2HEE FA =LE>AIA@
IJ Pri izpeljavi besed s priponskE E >H= E E  EIA = A = II C =I E IA A > EI= C =I E ELHEL= F EIJED = A ED = HLE A L= E KA@ E A= EH @E E K E A   = ?KF @IJ=LA A L E   L E = EJK@E@L= L E = Imenovalnik ednine (pri glavnih teL E EDF= E A Videm kosem ?A himen > >AH Maver Basel =HA vogel HA =CAL JH?A ALA ILA A IA A Vidma kosma ` ? = himna `> >H= Mavra Basla ` =H = vogla ` H = ` =CL= ` JH? = ` AL = `ILA = `IA = videmski kosemski ` ?A A himenski `> >H A mavrski baselski ` =HA A vogelni ` HA A ` =CAL A ` JH?A A ` ALA A `ILA A A `IA A A sedem sedmih kisel kisla sedemka kiselkast

741

Posebnost je mrtev mrtva mrtvec = AIJ FHE = L= AC=*mrtevc. Tako e modrec. 4 @E E @L E AE  E A tekma Rakitna dekla Lokve ladja tekem Rakiten dekel Lokev ladij tekemski rakitenski dekelski lokevski ladijski povesmo okno sedlo posestvo bitje povesem oken sedel posestev bitij povesemski okenski sedelni posestevce bitijce

86

/ )5 5

8 - * 1

8 -

zemlja

zemelj

zemeljski

naselje naselij naselijski Grosuplje Grosupelj grosupeljski

Vendar primerjaj bukve bukev bukovski Nikaragva Nikaragev nikaragovski

Pomni 1. Polglasnika pred r nA = = K A IF IA>  H  Ar-u sledi soglasnik: botra boter botrski meter metra metrski, AJH A 2AJH= `2AJAH `2AJH?= 2AJAH `2AJH= ` 2AJH A jedro jeder jedrski, jedrce magister magistra magistrski jetra jeter jetrn zoper zoprn zoprvati 2. V nekaterih prevzetih podstavah z neobstojnim polglasnikom se namesto polglasnika v izpeljankah s prevzeto pripono izgovarja tudi e: Lutra Luter lutrski, vendar luteran, luteranstvo; prim. e Hegla Hegel heglovski, hegeljanec.

742

743

744

2. na koncu podstave z nepisanim polglasnikom: film KH = H B=L sejm faun Imenovalnik ednine filmski ` KH A ` = HI E `B=L A sejmski (poljski parlament) favnski E A gumno *H grlo Livno Bugojno gumn `*H grl Livn Bugojn gumnski `>H I i grlni livnski bugojnski

4 @E E @L E AE  himna = = Mirna birma savna Postojna himn ` = Mirn birm savn Postojn himnski ` = I E mirnski birmski savnski postojnski

Posebnost je izpridevniki tip H ` H A?FH JEFHE =

745

L= A K H ?).

3. pri posameznih oziralnih, nikalnih in celostnih zaimkih iz vpraalnih:  AH  E AH o vsakomer s kom ` I AH  E AH z vsakomer  `  A I E `  A AH  E A AH ` I E AH  E E AH = A ` = H A [ r] E = H A vsakren

87

OBLIKOSLOVJE
Tu je zajeto le oblikoslovje samostalnikih besed (samostalnikov in samostalnikih zaimkov), pridevnikih besed (pridevnikov, tevnikov, pridevnikih zaimkov) in glagolov. Najprej so obdelane oblike, nato njihov naglas.

746

>E A
5=
5= IJ= E

747

IJ= E =>AIA@=

748

749

8HIJAI = =JAL
=FEIE E A L= E A E  H @E E A > E A A@ E A FHE E I ED I= IJ= E ED E ALI L=H K = A  =H= AI = =JLA AL H?A  E?E-e oziroma -iLH @E E KA@ E A = AJ= = a-jevsko) oz. 2. (i ALI I = =JAL A I AC=IF =  E?= -aLH @E E KA@ E A = A = = EIHA@ o ALI I = =JAL  E?= * = A =I = =JAL>HA C =I L ED E? EF@ 5F  ALI L=H K = = L= JK@E m (moki spol),  A I EIF  s (srednji spol).
Pomni 1. Ali je sklanjatev a-jevska, o ALI =EJ@  = F LAI= C =I E FHA@ E E mL@= = E K@L E A= E E A lipa-ma, lipa-m proti brato-ma, brato-m.  H A I =JAHE EIALFHAL AJED>AIA@=DFE A C =I LE?    @ , se ohranjajo v vsej sklanjatvi: adagio adagia or. adagiem im. mn. adagii itd., Lesage Lesagea or. Lesageem im. mn. Lesagei itd.

750

751 752

)68-

753

5 = =JLAI F IF KH= @A A ALJHELA E AI KFE A 

A  A I AE IHA@ A
754

=FEILI L=H K
*AIA@AFH=LE =I = = J= @=A@ E I A= E E I AE A L= E A E?A = A K A I E?= E =@HKCAI A  FH korak -a itd. = korak koraka itd., jezik -ika itd. = jezik jezika itd., lovec -vca itd. = lovec lovca itd., gozdar -ja itd. = gozdar gozdarja itd., lipa -e itd. = lipa lipe itd., bukev -kve itd. = bukev bukve itd., mati
*6=  = = KA  AC =I L A E?A

88

* 1

8 -

755

756

-ere itd. = mati matere itd., mesto -a itd. = mesto mesta itd., tle -ta itd. = tele teleta itd., mami --* itd. = mami mami itd. Pri tem se lahko premenjuje tudi konec osnove. Posebnosti, ki se iz splono znanih sklanjatvenih vzorcev ne dajo predvideti, so zapisane v slovarju (npr. otrci, stolh, knj, dn ). V slovarju so izpisani tudi primeri posebnega sklanjanja, npr. mati, gospa,D E. Podrobneje:   =@=HIAE A L= E =FHL= > E = K A =I C =I E IA E =FEIH @E E A @HKCA > E A@ @= =korak -a, car-ja  A AFHA A =>  =F AJA = IA =FEI@HKCA > E A = A =  =@ E H= LE@ E I KF E C =I H lovec -vca, Damas -manta, jzik -ka); prim. e *HA E?A E?;  AIAFHL= > E = K A =I= C =I E C= = AJ EI= C =I E @HKCA =FE I= A > E AE LH A mesto -a, mati matere, slovo -esa,@A KH E AC=  AF=IA@HKC= > E = = A =II C =I E IA =FEI@HKCA > E A =H@ @= =vime -na), A E = EDF IA> IJEtle -ta, Franc -ta); druga oblika se izpisuje cela, kadar bi njen skrajani zapis povzH =  A =I IJEkri krvi, tla tal, pes psa).

%#%

AI = =JLA

758

759

760

761

5 = =JLA AC=IF =I  JEHE IF =  EDF H @E E E E?E  8FHL I = =JALCHA@ I= IJ= E E  EE = LH @E E KA@ E A E?A -a, -, - (kork korka, ps ps,  , Dachau Dachaua, mst most, dn dn); I= E I EI= IJ= E EE = LE A L= E K E?  -i, v rodilniku pa -ov/-ev, npr. C= E; IA CHA@ JK@E H=JE EI= IJ= E E  EIA A K A  = A =C = A E-a, npr. Tam -a; 2. v@HKC I = =JALCHA@ I= IJ= E E  EE = LH @E E KA@ E A E?  -e (izvzet je dn dn), npr. slga slge; ti samostalniki se lahko sklanjajo tudi po prvi sklanjatvi; ! LJHAJ I = =JALCHA@ I= IJ= E E  EI L AE H= =  C =I L E E E?= E  FH visoki) c (visokega) c; J= EDFHE AH L A =  FH E A = H   =L=@  ED I = = F FHLEI = =JLE  FH visoki) c (visokega) c-ja; "  L AJHJ  I = =JAL CHA@  I= IJ= E E  E IA I = =  J FHE@AL E A >AIA@A @A KH E@A KH AC=  A@=E = LA@ E I A E A L= E K = A = E? -i  A =JAH= = =IJ = HA@ A A > =E A =E FHE@AL E = =I C =I E HA@ JK@E =-i) se sklanjajo po 1. sklanjatvi: Meden -a, Raztresen -a, Traven -vna, Velik -a, Mali -ja ipd.
Pomni 1. Samostalniki z nepopolnim ali meanim sklanjatvenim vzorcem so obravnavani v 839842. 6K = =IJ =E A = = I E EF@ E  AI L= I ED A E LIALA E =I = = F FHLE E I = =JLE  A =JAH=II L= I F @IJ=L F=JK@EF  AJHJE Tedeschi -ja, McClosky -ja, Kreisky -ja ali -ega proti Vranitzky -ega, Hradetzky -ega, Chomsky -ega, Neweklowsky -ega.

762 763

*,HKC= HJE?= = = K A AC =I L

E?

5)

56)

)*-5-,)

89

2 IA>
-@ E =
1 A

IJE 

A

ALI AI = =JLA

764

765

L= E

766 767

Nekateri samostalniki, ki gredo po glavnem sklanjatvenem vzorcu korak  E = @HKCAE A L= E A E?A  FH  -a, -o, -e, -u: sluga, Marko, Leo, finale, Milentije, Enescu; L>AIA@=D FHAL AJEDE  =JE E A= ECH E A  =IJ F=  A-as, -es, -is, -os, -us, -um: Leonidas, Avgias, Aristoteles, Juvenalis, Arhilohos, Tacitus, Tarentum. E?A -as, -es, -is, -os, -us, -um IA =D JK@E FK =  FH Aristotel, Tacit, osnove na samoglasnik pa se pri tem daljajo z j: Avgias, Menelaos, Livius, Lacium Avgij, Menelaj, Livij, Lacij.
Pomni A =JAHA IJ=H CH A E  =JE I A E?A L I LA E E > KJE  J@A  I LA  Rodos -a = Rodos Rodosa. 8 A =JAHED@HKCEDJ= EDFHE AHEDF=LI LA E ECH AE  =JE I A E?A >H=L = L= = E J E?A= E J@A  I LA obolos -la in -a = obolos obola in obolosa, alpinetum -ta in -a = alpinetum alpineta in alpinetuma ipd.; prim. e maksimum, minimum, ciklus, famulus. Pri novogrkih imenih je osnova vsa imenovalnika oblika: Makarios -a = Makarios Makariosa, Papandoniu -ja = Papandoniu Papandoniuja. Podobno: Beatles Beatlesa ali Beatle Beatla.

768

4 @E E
2HA A =A AC=I C =I E =

769 770

Pri besedah grkega in latinskega izvora se od rodilnika naprej osnova lahko neobvezno premenjuje (Nepos Nepota). Pri mnoCEDI= IJ= E EDIA @H @E E = =FHA H= A LJ E E K  =@=H AA = E A L= E K I L= =H=@E A >IJ AC=I= C =I E =I H= = posel posla, veter vetra, Zwitter -ttra. Krajanje je treh vrst: samo pisno, samo glasovno ter pisno in glasovno hkrati.   2HE I=  FEI A  H= = K = ?K I LA E CE = A E I= C =I E  E A @ = E C L HKFHA@ E IJ A ED H  =C =I LA   @  in s (pisanega s c): Wilde Wilda, Corneille Corneilla, Laforgue Laforgua (prim. e Kaye Kaya) proti Wallace Wallacea, George Georgea (e za c oz. g = HA L=HK AE C L H H Ac kot s oz. g kot @ ).
Pomni   I LAFEI  H= = JK@ELFHE AHK   A EI= C =I E FHAFHA K A I EE C L H LA A I= C =I E  n ali m: Lamartine Lamartina.  AJ= A Knememu samoglasniku (lahko tudi sklopu nemih samoglasnikov) sledi e kaken soglasnik, osnove pri sklanjanju ne krajamo, najsi ta soglasnik izgovarjamo ali ne: James Jamesa, Holmes Holmesa, Hobbes Hobbesa, Jacques Jacquesa .

H= = A I

LA

771

772

773 774

2. Samo glasovno krajanje imamo v primerih, ko polglasnika ne piemo, ga pa v

775

90

* 1

8 -

776

imenovalniku izgovarjamo ( = H = H=) ali lahko izgovarjamo film filma [fl m flma] (prim. 727729). 3. Pisno in glasovno krajanje osnove imamo v primerih tipa posel posla ali sejem sejma (prim. 717719, 724725, 730); prim. e 777 in 778.
Pomni 1. Slovanski neo>IJ EI= C =I E E IJ= A  A >IJ EJK@ELI LA E E  AJA K A =IFH JK AE C L H EL IJ Muromec Muromca, Dudok Dudka, Zgorzelec Zgorzelca, =FA  =F =, Kragujevac Kragujevca, Zadar Zadra, = LA? = L?= (ne pa npr. Lev *Lva, JA LA Lev Leva).  AI L= I EF C =I E FHA@ E I C =I E = EI C =I E E I F F C IJ  >H=L =L=  JF C =I E L =L=@ EDI LA I ED>AIA@=D Mnster Mnstra, Mnchen Mnchna, Basel Basla, Webster Webstra, Russell Russlla, raster rastraEF@ 8 =IEDF=C= =L=@  =H=@E = AE C L H EL IJE = A =   e ali o in je kot tak obstojen: Herder Herderja, Walter Walterja. Oblike z govorjenim polglasnikom za pisani o (npr. Nixon, Milton = [nks U EI FHEF H ELAFHE  %' J LA =JK@E =F @ >ne nordijske primere na -sen in -son (npr. Andersen, Olafsson; prim. 716).

777

778

%%'

Osnova se dalja z j, t ali nH= A LA = A J E E KA@ E A F @= = = I LA =JK@E =@L E E  E 

,=

= A I

LA

L=F=

780 781

1. Daljanje z j a) Z j@= =  I L E IE?AHLFEI=LEE C L HK I= IJ= E E  =JAHED I L=IAL C L HK K A =-r, -i/- ali -u/-, - ali - in na -e/-  AIA I L= AF @= K AItE AIALA@=-e E E?= kolar -ja taksi -ja rolo -ja Zola -ja Sever -ja debi -ja Rousseau -ja Arne -ja Mostar -ja Galilei -ja Poe -ja komite -ja Schiller -ja Nehru -ja Crusoe -ja gliser -ja intervj -ja Curie -ja Vendar pa Enescuja in Enesca, = K A =in = K = glede na to, ali sta nam -u ali -e @A  I LA= EF= E?=> = A@HKC= IJ Podaljave z j ne poznajo naslednje skupine samostalnikov z osnovo na -r: `A E?A mir, dar (izjeme car -ja, far -ja ); `E C =C I AE FA = AE  A A govor, vir, prodor, pomor, samomor, ?LAJ AH; ` I LA  EIA K A  = A >IJ EI= C =I E  + r: veter -tra, blagor -gra, Zadar -dra; nekaj drugih besed: =@ =H,) EH, sever; `IAIJ=L A AE  A AE FHA EDJ pravir, pododbor, dvogovor. Nekateri samostalniki glede daljanja osnove z j A =DK A HA@ IF A I E H= AL= A okvir -a in -ja  =IJ E A I A A AJEF=Vladimir, HJ EH A@= A F C IJA AFHACE>= IF @= =  I L  Vladimirja, HJ EH =. Tudi nekateri samostalniki na r + nemi e, posebno francoski, glede daljanja osnove omahujejo: Tesnire Tesnirja/Tesnira, Shakespeare Shakespearja/Shakespeara.

782

Pomni AFEI E@L C =I E  = = K AA I= C L H A EI= C =I E IA =J= E i ali y pie govorjeni j: Disney [dzni] Disneyja, Swansea -ja, Quai dOrsay [k dors] Quai dOrsayja proti Broadway

5)

56)

)*-5-,)

91

[brdvej] Broadwaya, Lendvai [lndvaj] Lendvaia. H =u v zvezi au zmeraj zaznamuje  oz. v: Dachau [dha] Dachaua [dhava].

b) Z j@= =  I L JK@EE CH E AE  =JE E AFHAL AJA>AIA@A  EE =  E ?A as, -es, -os, -us, -um, A AFHA@ E EI= C =I E Eneas, Hosroes, Menelaos, Ovidius, Sirmium Eneja, Hosroja, Menelaja, Ovidija (poleg Ovida), Sirmija. AE A L= E  E F @ = E  K I L F @= =   j: Enej -a. c) Samo v izgovoru svojo osnovo podaljujejo z j samostalniki na govorjeni samoglasnik ali r in z nemim soglasnikom za seboj: Dumas -a, Diderot -a, Macquart -a, Andrew -a [dim dimja, didr didrja, makr makr(j)a, ndru ndruja]. 2. Daljanje s t S tIAF @= K A I= IJ= E E  =JAHED I L=IA K A = -e AJ= -eE H= = K> L= IJ  = D IJ= E@ = A =IJ E A Tne -ta; enako Nce, Stne, Tne; fant, Franc, Petr, Perm itd.; tako e A J=  A E IAIt podaljujejo tudi osnove na -o, npr. Marko -ta, sinko -ta; A E = K@I = AF @= =L=It pri imenih na -a (Miha -ta) ipd.) S t se podaljujejo tudi nekatera grka imena z imenovalnikom na soglasnik: Ksenofon -ta, Ajas -anta 2HEJADE A ED A@= = I L=F C IJ = AL imenovalniku (Ksenofont, Ajant). 3. Daljanje z n Z n se podaljujejo nekatere osnove s pripono - lj LA H=JIJE  = = L=  LA E = A AC=E L H= F=JK@E =JE I =E A = =-o: nagelj -na, Francelj -na, Kato -na. Morebitna stilna vrednost ALI L=H K =FEI= =FHEF I= A E>AIA@E FHEE A ED FHAL AJEDE  =JE E A  A@= = I L= C = ALE A L= E KKaton). E?=- ali - (in -, samo pri dn dn) =L=@  = A =F IA> I = =JALL E EE @L E E JEFtatovi tatov tatovom ipd. oz. zobj zb zobm EJ@ J= = E = ALI L=H K = = = =  =FEI E A L= E = E A FH tt -, mn. -vi oz. zb -, mn. -j). ,= = E E  AIJ E 5J=HE I AFAI E AL=HE= J A > E AE =  AJE  E LA IA EIJ= videla na sveti. 6 E E 8FHE AHED   AJ E E A = H @E E K  AJ LI L=H K = = L=   EL : Hajduk -a  EL premagati Hajduka; golf -a JK@E EL kupiti golfa; robot -a  EL narediti robota. Nasprotno so v slovarju zaznamovani z A EL redki primeri, npr. AH =L A EL \ =FH=L=\  A >E E F J = =D FHEFEI L= E =JAC HE  EL IJE
Pomni   =JAC HE  EL IJEE =  =I A@ ALHIJA EDI= IJ= E L imena bitij: LA , rak, tefan, Francoz, duh; imena, ki so prvotno pomenila ali lahko pomenijo bitja, pa (zdaj) zaznamujejo npr. vina, naprave, klube, bolezni, zemljepisne oblike ipd.: vipavec, francoz, =HE> H = , rak, Dedec;

783

784

785

786

787

E?  -i: Domov je Bogomila la k

788

789

92

* 1

8 -

790

nekatera druga imena, npr. kart, avtomobilov, gob ipd.: as, pik, golf, goban; beseda duh v pomenu duevnost; tudi drugi samostalniki v otrokem govorjenju, prim. L A EIJ =.  1 A = A>AI ED JA AI  E I  FHL J  F A E = > = IJL= AC= IF =  L IJH L E H=>E >H=L =L= JK@E J A EL= raketa je dosegla Merkur poleg 8A AH= AIHA = = Merkurja.

%'

H @ E Za govorjenim ?    @  se namesto -o-L E?E -om rabi -e-: s stricem, pred bojem, >E A ,  A , s koem, >HE@ A ; FHE  A@HKC= A =FEIAJ= EDC =I L  s Franzem, s Fritzem, z Nestroyem, z Goyem, z Bartschem, z Boccacciem,I2=L LE A , za Garmischem, z Bushem, s Fochem, z Eanesem, z Lajosem, za Clujem, z Lesageem, z Georgeem, z Nagyem,  H A , z adagiemEJ@ 2HE>AIA@=DI = A -io (rdio [rdijo]) piemo navadno -em: z radiem. 6 FH=LE LA = A =H @E E @L E AE  E A  =@= = E H @ E @L E AE  = @= = E  E A stricev, stricema, stricem.

792

793 794

Pomni  E?AFHEE A ED = A EI C =I E E J HA L @LEI EDI ED  I L  =C L H A E j) imajo v pisavi obliko -em ali -om, govorjeno pa le -em: z Maratem/Maratom (v >ADFHE AHEDE C L HE  =H A  2 @ > LA = =>AIA@A  EIA K A  =r + nemi soglasnik: Macquartem/Macquartom [makrjem].  = H c  A = = K AC =Ik  A nica -om: z Balzacom. ! 8 A E A F C L H A  A E KIA = ?    @  H=>EJK@E E?= -om, npr. z brucom; E  Abrucem.

%'#

,L E =
Nekateri samostalniki osnovo podaljujejo z -ov- LH @E E KF= E = C =I L A E?A grob grobova grobov grobovoma EJ@ LI L=H K AJ= =@L E = = = = = =FEI E A L= E = E A-ovi. ,L E I EH @E E E  AIJ E IJ=A = = E I E =  =J  = KLA = @ E= JFHE E E / A@A E?A-ema namesto -oma za govorjenimi ?    @ veljajo pravila kakor za orodnik ednine (stricema ). Prim. 791794.

%'$ %'%

E =
1 A L= E

A =JAHEA EI= IJ= E EL E E I L F @= K A  -ov- LH @E E K F= E = C =I L A E?A  FH grob grobovi grobov grobovom itd. 2HE I= IJ= E ED  E E =  F IA> A E?A  I  JA =FEI= A L I L=H K  kmt kmtje, zb zobj.

5)

56)

)*-5-,)

93

4 @E E E @= = E = AIJ  E?A -ov E =  A =JAHE I= IJ= E E A E J  E?   , zb, ls @HKCEF=JK@E E J vozv, vz). G A@A E? -ev, -em namesto -ov oz. -om za govorjenimi ?     @  veljajo pravila kakor za orodnik ednine. Prim. 791794.

798

2 IA>
-@ E =
1 A 2 IA> 6 E E

IJE 

A= ALI AI = =JLA

799

800

L= E IJ A E?=-e = AIJ  E?A-a: kamikaze.

801

802

6E I= IJ= E E E =  IE?AH J E E  @HKC= A  @ H @E E =  LA @=H IA =JAC HE = EL IJE = ALKIJHA A FHE =IJ KJ= AC=I= IJ= E = F E EJA = ega delovodjo/poljite delovodjo raznaalca; videti delovodjo zadovoljnega.

,L E =E 

E =

803

Samostalniki z j = ?KI C =I E AC=I F=@ >E LH @E E K@L E AE  E A A >IJ Ei: delovodje delovodij (prim. 732).

2 IA>

IJE! 

AI = =JLA
=H= EI = = po 1. moki sklanjatvi (npr. s

804

5= IJ= E EJAI = =JLAIALA E irokim e ali s irokim e-jem).

2 IA>

IJE" 

AE A ALI AI = =JLA

805

I L E EJA =JE EI= C =I E e se pojavlja pri nekaterih zaimenskih in tevnikih besedah: ne govorite o tem, obema je dal, I K EJE @Lema, smo v treh (= trije, pokrajinsko). 5= IJ= E E  EE H= =  A EL E = J E E A = E A L= E K  iti v Imotski. Primeri kot kupiti Nedeljskega E = J E  =LA L= EJ E E A = H @E E K

94

* 1

8 -

&$

 A I AI = =JLA

5 = =JLA A I AC=IF =I  JEHE IF =  EDF H @E E E E?E  8FHL CHA@ I= IJ= E E  EE = LH @E E KA@ E A E? -e: lipa -e E L AJEI I= IJ= E EE FHE@AL E L  EE = H @E E  E A = -ih FHE J " A =F @JEF=I I= IJ= E E a - v (bukev) ter samostalnika mati in D E; I= E I EI= IJ= E EJAI = =JLAE = LH @E E K AC =I L  E? vile vil; L@HKC I = =JALCHA@ I= IJ= E E  EE = LH @E E K E? -i > @EIEL A@ E E> @EIEL E E perut -i, prsi -i; ! LJHAJ I = =JALCHA@ I= IJ= E E  EI L AE H= =  C =I L E E E?= E IA CHA@ = A I EFHEE E FHL J  AC=IF =  Irena Srebotnjak, Ana Kopriva, Marta Zver Irene Srebotnjak, Ane Kopriva poleg Ane Koprive, Marte Zver; > A I =E A =  ELE A L= E KA@ E A E =  E?A-a ali -eH= A LA E A CH EDE  =JE I EDE A   FH Karmen, Kiti; ? H=JE?A  E DH= E IF F @IJ=L A LA AE IA A K A  = A =C = A E a, npr. SAZU, ZDA (SAZU gre tudi po 1. moki sklanjatvi);  A A =JAHA@HKCA>AIA@A  FH mami, = E, species; "  L AJHJ  I = =JAL CHA@  I= IJ= E E  E IA I = =  J FHE@AL E A >AIA@A @A KH =@A KH A); v slovarju jim je v zaglavju dodana rodilnik=@L E I =  E I = E?=-ih.
Pomni Samostalniki z nepopolnim ali meanim sklanjatvenim vzorcem so obdelani posebej (gl. 839 842).

807

808 809 810 811 812 813 814

815

&$ &% &&

2 IA>
-@ E =
1 A

IJE  A I A= ALI AI = =JLA

L= E

= AIJ  E?A-a so C AJK@E@HKC= A C =I L A-o -e: Klio, Melpomene) ali neglasovne (Artemis, Ruth); k neglasovnim gredo tudi primeri z nemim e: Marguerite (rod. Marguerite, daj. Margueriti). > ED =L=@  >IJ= = F @ = A == E@ = =E A = = a: Melpomena, Artemida, Ruta, Margerita. 2HEFHAL AJEDE A EDE CH E AE  =JE E AIA I L= @H @E E = =FHA  =D = E F @= =Juno Junone) ali pa prvotni s premeni z d (Artemis Artemide) ali n (Salamis Salamine) ali r (Ceres Cerere); navadneja je stalna osnova iz rodilnika: Junona, Artemida, Salamina, Cerera. Samostalniki na -ev [- ] se v ednini sklanjajo po vzorcu bukev: bukev bukve -i bukev bukvi -ijo. Podobno se v ednini sklanjata tudi besedi mati in D E: mati matere -i mater -i -jo 8@L E EE  E ELIAJA>AIA@AL E?=D E = F IA> IJE

5)

56)

)*-5-,)

95

,L E =
> E =I E? -LE A L= E K AF AC =L=@ A A > E AI E?  -iL H=>E AFHEI= IJ= E ED  EE = LA@ E I A H @E E K =C = A  E?  FH dve vod, v dve gub). 4 @E E = nica - ali - A L I L=H K =FEI= = D H=JE I F IA>  E I  FH dveh vod, dveh besed). Isto velja za premene tipa metli metel ipd.

819

E =
5= IJ= E E  EE = LH @E E K E AJK@E E? - ali -, imajo to obliko zapisano v slovarju (npr. vod, besed). 5= IJ= E E  E IA K A  = @ A A I C =I E A I FA  FHA@ L E  FHA@FEI= Elj in nj =L=@ LHEL=  A >IJ EI= C =I E LE C L HKE FEI=LE L@ A A C =I L A  KF= ALE C L HK  dekel, ladij, kamer, zemelj, sumenj; himn, sarm, tovarn, Karl (podrobneje gl. 732737). Samostalniki tipa oboa, Lea, LiviaE = H @E E @L E AE  E AE FEI= LI L=H K Lea // Lej.

820

2 IA>

IJE  A I AE ALI AI = =JLA

821

A@ A L E E  L E IALE A L= E K J E E KA@ E ALHEL=F C =I E misel misli), FHA@ E?= E jo, -ma in -mi pa imajo -i-: mislijo, mislima, mislimi; prim. e svisli, svislimi. A AH @E E = E?= =C = A = E = J= EI= IJ= E E = AIJ  E?-ih, -ma, -im (perutih, perutma, perutim) E?A h, -ma, -m (stvarh, stvarma, stvarm).

2 IA>

IJE!  A I AI = =JLA

822

A =JAH= A I =E A =IA =D I = = JK@EF   A I EI = =JLE  Ruth Ruth Ruth ali Ruth Ruthe Ruthi, Marguerite Marguerite Marguerite [margert] ali Marguerite [margert] Marguerite [margerte] Margueriti [margerti].

2 IA>

IJE"  A I AE A ALI AI = =JLA

823

Vse posebnosti (prim. 841) te sklanjatve so izpisane v slovarju.

5HA@ AI = =JLA

Sklanjatve srednjega sp =I  JEHE IF =  EDF H @E E E 1. V prvo (o ALI I = =JALKLH =  = A =LIAI= IJ= H @E E KA@ E A E?  -a (mesto -aE I= E I AI= IJ= E C =I L H @E E  E? vrata vrat); L@HKC I = =JALIAKLH =  IA> A =E A I A>AIA@A = E jaz, mene -i ...; E?E E A  EE = L A  EE =  A   IA>  FH

824

825

826

96

* 1

8 -

827

828

! LJHAJ I = =JALKLH = I= IJ= E A  EI L AE H= =  C =I L E E E?= E J= EI= IJ= E EI HA@ E LE A L= E KA@ E AF= E =  = =-o ali -e: doma v ljubo doma; prim. e Novo vremja Novega vremja v Novem vremja, tri (v zvezah kot tri deljeno s pet); " L AJHJ i-/e ALI I = =JALKLH = I= IJ= E A  EIAI = =  JFHE @AL E E Krko -ega, Dovje -ega; o zaimenskem kar prim. 745.
Pomni Samostalniki z nepopolnim ali meanim sklanjatvenim vzorcem so obdelani v 839842.

829

&! 831 832

2 IA>

IJE IHA@ A

ALI AI = =JLA

833 834 835 836 837

838

1. Za govorjenimi ?    I  = AIJ  E?-o, -oma ali -om LH=>E E?A e, -ema ali -em: polje, poljema, poljem. 5= IJ= E E  E @H @E E = =FHA H= A LE A L= E KE J E E K I L F @= K A II C =I E LE A L= E KE J E E K E = C =I L A E?Atle -ta, vrme -na, tel -sa). 3. Kakovost naglaenega e in o v dajalniku in mestniku meanega naglasnega tipa je zapisana v slovarju: srebr srbru, mes v msu/msu. " 5J=HE I FAI E = A E?=-i: k morji, po morji. 5. Rodilnik in mestnik dvo E AIJ=A = = E I E = 6. Redki samostalniki s irokim o in eLA@ E EE = L E E =D JK@E =o in e: kno kna/kna, rbro rbra/rbra. %  2HE I= IJ= E ED  =JAHED I L= IA K A = A L E   L E  = E = L E  + r, lj ali nj), se ta sklop premenjuje z neobstojnim samoglasnikom (prim. 731738, 740742, 744), npr. okna oken, poslopja poslopij, ozemlje ozemelj. & ,HKCAFHA A A I LE  E?I  =FEI= ALI L=H KFHE  tl, tlh, tlmi). Za posebnosti 2. in 4. sklanjatve prim. e 745 in 841.

&!' 840

4=

IF I AE  AF F

AI = =JLA

841

842

  A =JAHEI= IJ= E E AC=IF = FHAL AJEE  =JE E A IFHL J  E? umEF@ IAL E EL =IEDIJE  = = L= I = = JK@EF  IHAdnji sklanjatvi: frikativi -ov -om -e -ih -i in frikativa -tiv -om -a -ih -i. 6= AHA@ A E I A > E AI LI L=H K AH= F IA>A  = = L= A 2. Pri nekaterih zemljepisnih imenih na -sko ali -ko (Dolenjsko, Norveko) se med oblike srednjega sF = A =  > E A   A I A I = =JLA Norveka iz Norveke IHA@ EIF FHAL =@K A =IJEL AIJ E KE J E E Kna Dolenjskem, na Norvekem, na Dolenjsko, na Norveko). Nemeane oblike imajo npr. Kozjansko, Koprsko,6H = . 3. V nekaterih H= AL EDE A ED AFHEI= IJ= E ED AC=IF =E A L= E = E I = E?=-e namesto -i (prim. Vrh Vrhv Vrhm).

5)

56)

)*-5-,)

*-5-, ) 8- )

97

8A >AIA@ =F E A
=IJ =E A =
,A EF E A

L= =

843

844

L= IAK A =

845 846

  A =IJ E AIAIJ EE >AIA@  EIAI L E K A = IAI = =L >ADLIAD @A ED E A =LI=  = K = I FHEE E > A I A E A K AFHEE EI E?  -aIA JK@ELJA FHE AHK =D I = =  C =I L E E E?= E
EIF

847

Ivan Cankar, Ivana Cankarja; Karel Veliki, Karla Velikega; mile Zola, mila Zolaja; Karel Destovnik - Kajuh, Karla Destovnika - Kajuha; Fran Ksaver Meko, Frana Ksaverja Meka; Rainer Maria Rilke, Rainerja Marie/Maria Rilkeja; Bob Dylan, Boba Dylana; Henry Moore, Henryja Moora Novi Pazar, Novega Pazarja; Novi Vinodolski, Novega Vinodolskega; Sremski Karlovci, Sremskih Karlovcev Primorski dnevnik, Primorskega dnevnika;8A AH E EIJ,8A AH AC= lista; Smelt Olimpija, Smelta Olimpije.
Pomni Pridevnikih tipov Slovenj ... =L=@  AI = =  C =I L E E E?= E Slovenj Gradec, Slovenj Gradca; 4KFAH  8HD, 4KFAH  8HD=. Slovenj Gradec se vendarle sklanja tudi z g =I L E E E?= E Slovenjega Gradca.

848

A I EIF

849

Majda Vrhovnik, Majde Vrhovnik; Ana Kopriva, Ane Kopriva/Ane Koprive; Zofka Kveder - Jelovek, Zofke Kveder - Jelovek, manj navadno Zofka Kveder - Jelovkova, Zofke Kveder - Jelovkove; Melita Pivec - Stele, Melite Pivec - Stele; Union Olimpija, K> = =*A ECH=@ kofja Loka, kofje Loke; Kamnike/Savinjske Alpe, Kamnikih/ Savinjskih Alp; Fruka gora, Fruke gore; Spodnje Danje, Spodnjih Danj; Sierra Nevada,5EAHHA AL=@A` = = A =, = A A A; Literaturna gazeta, Literaturne gazete.
Pomni Namesto tipa Melita Pivec - Stele se pie tudi Melita Pivec Stele.

850

5HA@ EIF

851

Mokro Polje, Mokrega Polja; Bijelo Polje, Bijelega Polja; Urna sela, Urnih sel Slovensko pismo, Slovenskega pisma; Narodno sobranje, Narodnega sobranja. 2. Dvojna imena tipa marje - Sap, Kal - Koritnica sklanjamo v obeh sestavinah: marje - Sap, marja - Sapa; Videm - Dobrepolje, Vidma - Dobrepolja; Gozd - Martuljek, Gozda - Martuljka (prim. 35, 69, 427).
852

,A EF E A

L= IA AK A =

853 854

  AIA@A  =IJ AC=E A = AK A = IAJ=IAIJ=LE = AI = =  FH  Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze hotel z imenom Turist. Podob-

98

* 1

8 -

no e Zlatarne Celje, Zlatarn Celje; Univerza v Mariboru, Univerze v Mariboru; Gimnazija Ivana Cankarja, Gimnazije Ivana Cankarja; marje pri Jelah, marja pri Jelah; Nov ves nad Nisou, Nove vesi nad Nisou; Lago di Como, Laga di Como; via Giuseppe Verdi, vie Giuseppe Verdi.
Pomni 1. V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. = >= Lipa, = >A EF=/Lipe. 2. Skladenjsko neprimerna so poimenovanja tipa Gimnazija Ivan Cankar (prav: ... Ivana Cankarja).

855 856

857

 AFHEFHAL AJED =IJ EDE A EDFHL IAIJ=LE  > KJE  JFHE@AL E  EIA A I = = C =I L E E E?= E = E A A > KJE I= IJ IJEIAIJ=LE I = = I= A IAIJ=LE Downing Street, Downing Streeta; Kon Tiki, Kon Tikija; Quai dOrsay, Quai dOrsayja; Monte Carlo, Monte Carla; U Tant, U Tanta; Mao Cetung, Mao Cetunga. A = AIJ ?A AC=E A =KF Habimo samo en del, ga sklanjamo: Mao Maa ipd.; prim. Rio Ria namesto Rio de Janeira.
Pomni A =JAH=LA >AIA@ =F E A ED > KJA @=I IAIJ=LE AE A L= =I = = F J E= E E IE?AHC A@A =J = EE = FHE L= E A= E A Rio de Janeiro, Ria de Janeira/Rio de Janeira.

858

859

860

!  C =I L E E E?= E AI = =  A =JAHEDJK EDLA >AIA@ EDF E A L=  AHE =  =@ A IF = E JALE  AJEFE A = A Pickwick Papers, cole des Hautes tudes Pickwick Papers (so zanimivi), (s slavnimi) Pickwick Papers, (pri znani) cole des Hautes tudes. 4. Ne sklanjamo tudi nekaterih delov lastnih imen (t. i. predimkov): fra Bartolo, fra Bartola; Dos Passos, Dos Passosa; van Wijk, van Wijka; von Essen, von Essna; de Martino, de Martina; Don Carlos, Don Carlosa. Taki izrazi so e di, O, Las, Los, La, M... (prim. 46).

&$

,A EF E A

L= IAK A = 

 AK A =

=@=HE = > E A >IA>E JFHE =IJA  =IJ E A IAJ L A =JAHEDFHE AHED I = = L@HKCEDF= A  mesto Ljubljana, mesta Ljubljane; kraj Mostec, kraja Mostec; reka 5 =,HA A5 A; podjetje Iskra, podjetja Iskra; profesor Koren, profesorja Korena; FH BAI HE?=4A = H = ,FH BAI HE?A4A A H = ; doktorica Angela Piskernik, doktorice Angele Piskernik; lady Macbeth, z lady Macbeth; gostilna Gorjanc, v gostilni Gorjanc. V tem tipu zvez se pojavljajo tudi dvojnice: podjetje Iskra, podjetja Iskre/Iskra.
862
Pomni Izrazov doktor, profesor EF@ FHA@ =IJ E E A  A E L =IED AI = =  C =I L E E E?= E  AFHACE>= IFHEF = E  z doktor Veselkom z doktorjem Veselkom; s profesor Korenom s profesorjem Korenom; A E = AJ HA JK@E = > E =I= IJ= E = = AIJ  A I AL LA =D Jdoktor Marja Bornik ali doktor Bornikova (prav je doktorica Marja Bornik, doktorica Bornikova). A E  AJK@EJ=  AI = = AFHE@LAD > EDE A ED  gospod profesorja, C IF @E A EH =(prav je gospoda profesorja,C IF @=E A EH =).

5)

56)

)*-5-, ) 8- )

99

2HEHA@ A LA A@LADE A E FHEE

863

A A FHEE A  > A  E A K  IA I = =  C =I L E E E?= E  A F= > A I A   AC =I L E E  Pia in Pino Mlakar, Pie in Pina Mlakarja proti Pino in Pia Mlakar, Pina in Pie Mlakar.

>
I =

=F E A

L= =
L= =IAI = = F EIJEDFH=LE ED = H =IJ E A

864

8A >AIA@ = > =F E A

= =E F @

= A =F E A

L= =

865

Primeri: H  =J , H AC= zlata; LA  =>=, LA = =>A ( K@ A =>A, K@E =>); ptica pevka, ptice pevke (ptice pevke, ptic pevk); epiteton ornans, epitetona ornansa.
Pomni V primerih kot vikend hia ali EH H= K gre le za narazen pisane dele besed, zato se njihov prvi del ne sklanja; take primere je bolje pisati skupaj (torej vikendhia, EH H= K ).

866

2 ?EJ=J =F E A

L= =

867

2 ?EJ=J A>AIA@ A LA A AC=IF = =L=@ I = = L >AD@A ED FHE A I ED F E A L= ED C =I L  I = =  I=  JEIJE @A  E IA L E A L= E K A@ E A K A = -a, pri mokih pa tisti z uIJHA E  = A  nervus sympathicus, nervusa sympathicusa; opera buffa, opere buffe alma mater, alme mater; Smilax aspera, Smilax aspere (bot.) curriculum vitae, curriculuma vitae.

+EJ=J =F E A

L= =

868

Citatna poimenovanja sklanjamo in sploh pregibamo kakor v ustreznih tujih jezikih: alma mater, almae matris; curriculum vitae, curriculi vitae (rod.); first lady (ed.), first ladies (mn.). Tako pregibanje je izobrazbeno stilno zaznamovano.

5=

IJ= E E =E

869

Samostalniki zaimki so: osebni, osebni povratni, vpraalni, F K> IJ E  A@ E  EH= E  E = E ?A IJ EE@H 2 I= IJ= A ED =E L A ALA LHIJ  FH JK@E = = Eta ta to) ipd. Sklanjatev osebnih zaimkov je obdelana v slovarju pri posameznih zaimkih (jaz, ti, on). Pri teh so posebnost t. i. naslonske > E ALH @E E K @= = E KE J E E KLIAD JALE  FH  mne me, nju naju, ns nas). Preostale zaimke sklanjamo samo po dveh sklanjatvah: po tipu kdo J  A =E A  = LA  kaj  =E A  = A LA 

100

* 1

8 -

2 I= IJ= A AFHE@AL E A =E A sklanjamo po pridevniki sklanjatvi: Katerega se boji, tega ne ljubi. IA> E =E A  A =D  AC=  A I AC=E IHA@ AC=IF = FH on ona ono; FHE  AE A L= E @L E AE  E A  AHIA = > E =H= E K A @ A I AE IHA@ A  EIJ=A = E, npr. midva, medve in mi, me); le zaimka za 1. in 2. osebo ednine imata za vse spole enake oblike (jaz, ti). Osebni povratni zaimek je za vse spole, tevila in osebe enak, imenovalnika pa nima; v slovarju je obdelan pod se(be). Zaimki tipa kdo so mokega, tipa kaj pa srednjega spola, npr. nekdo, vsakdo, kdor, ED A... oz. nekaj, marsikaj, kar, E ...
&%

IA> E =E
IA> E =E F C L H=

E
EE H= = jaz C L HA AC= ti ogovorjenega, on ona ono AK@A A A ?=

&%

1 A

L= E

Imenovalnik osebnih zaimkov se uporablja: = A A IA>=F K@=H A = Ti A A A> K E !; > AE = >IA>E = @ E Tudi jaz ne vem, kaj bi. Jaz sam ne vem, kaj bi. Jaz, knez , >HK E  =H = ...; c) v protistavah: 6=  A>E   AJE ` = IA A JEF= = A ;  A ALFHEHA@ E LA E  AE  = CHAL= =Crad. Vendar: Bil je tam. Ne vem, kaj bi; stilno zaznamovana je raba imenovalnika (in naglaene oblike dajalnika) v primerih kot AJE A EF LA@E  A>E H@= A kaj rad (Levstik); primeri kot Jaz ne vem, kaj je temu otroku I FH= JE IF H= K AL= E
&%

=C =I AE  =I

I A > E A

Naglasne oblike so v rabi v takih primerih kot imenovalnik in ob predlogu, sicer pa naslonske: a) Tebe sem videl! b) e njega se bom bal! Njemu samemu bom povedal. Mene, kneza Modrukega ... c) Njega sem videl, tebe pa ne.  Iskali so tebe in njo. d) V zvezi s predlogi: K tebi ne bom hodil. Vendar: Videl sem ga. Ne bom se ga bal. O zvezah tipa nme gl. 873.
&%!

=LA

=J E E = > E =
 >A EDFHA@ CED =J E E A@ E ALIAD E A  =LA A > E AI

=LA A > E AKF H=> = I= JHAD IA>JAH!  IA>A@L E AE 

5)

56)

) 241,-8 1

)*-5-,)

101

1. os. 2. os. 3. os.

-me -te -nj/-enj [ ] -njo -nj/-enj [ ]

ali ali ali

m t nj -nju ali nj -nju ali nj -nje ali nj -se ali s -nje ali nj -nje ali nj -nje ali nj -se ali s

povratno -se

ali

Zgledi: zme, zte, znj; A, JA, A ; prdme, prdte, prdenj; vme, vte, vnj. Naglaene navezne oblike so le malo v rabi, npr. v verzih: 6E> F =>E  EIJ  =  = F= E E =J. Namesto oblik kot name, podme, vame ipd. so v rabi tudi oblike na mene, pod mene, v mene itd., vendar so manj navadne.

2HE@AL E =>AIA@=
Pridevnike besede imajo v slovarju zapisane imenovalnike oblike za vse tri spole (npr. ljubezniv -a -o, usahel -hla -o, ta ta to, dva dve dve), FHE@AL E E  EIA AFHACE>= C =I L E E E?= E F=E = F AC I L A > E A@L= H=JF @LA HJE?E FH lila -- --, poceni -- -- 6ALHIJA JAL E EE = H @E E  > E  =FEI=  @LA = HJE?= = FH troje --, petero --. Glavni tevniki tipa pet in tip troje, petero E = FHEFEI= H @E E =@=HE = C =I L A E?Apt ptih, petro -ih).  AC =I L E E E?= EIA I = = JK@E A@ E JAL E E nekaj --, LA  , dosti --, npr. z nekaj ljudmi. Podobno so zapisani pregibni povedkovniki, npr. rd rda -o (vendar L A , tiho). tevniki so v slovarju zaznamovani z besednovrstno oznako (npr. glav. tev.).
5 ) )681

874

875

2HE@AL E E I = =JLE IJ= L LI= A  IF K F  @LA  8 FHL  KLH =  FHE@AL E A >AIA@A C =I L E E E?= Eljubezniv -ega L@HKC F=FHE@AL E A>AIA@A  ELIA I AE H= =   AC =I L E E E?= Epoceni /blago/, poceni blaga/).
Posebnosti 1. Glavne tevnike tipa pet =L=@ I = =  C =I L E E E?= E FH pet ljudi, petih ljudi). tevnike tipa JEI /milijon LA E =I = =   AC =I L E E E?= EI JEI  K@ E, z milijon ljudmi). Milijarda in milijon JI= IJ= E =IJ= >@A = =LI L=H K 8LA >AIA@ ED E E I ED JAL E EDFHACE>= I=  =@ IAIJ=LE  s sto petimi/pet ljudmi).  A@ A JAL E A =-o (koliko, toliko) JAH E A JAL E A =-o/-e (petero, dvoje) FH=LE =I = =  C =I L E E= E AC =I L E E E?= Es koliko/ E E EJA =L= E, po toliko/tolikih letih, s peterimi/FAJAH  E, s peterimi/petero grabljami). A@ E JAL E E =I C =I E = E-i E = I=  AC =I L A E?Az nekaj/LA /dosti ljudmi). V zvezah kot FHEJ E EDJA =L=Dbeseda tolikih =D F A E\J= LA E J E A \ 2HE JAL EDI= IJ= E ED AH=>= E ED JAL E L = AIJ C =L ED A@= AHA@ A =petero delavcev, dvoje kmetov), FHE E I EDE FHE A JAL EDI= IJ= E ED AA@E =@ FKIJ =dvoje vrat/dvoja 876

877

102

* 1

8 -

878 879

vrata, dvoje grabelj/dvoje grablje, dvoje vino). Oblike kakor z dostimi, LA E E, s parimi I JFHE =IJ E A E e. 3. Pridevnike besede ta, ves, dva, oba, trije, tirje so obdelane v slovarju. 4. Pridevniki, ki pomenijo lastnost, tj. kakovost ali mero (npr. ljubezniv, velik), E IA K A  =I C =I E E = LE A L= E KA@ E AE J E E K  =@=H AA = E A L= E K F AC AC =I L A E?AJK@E E? -i za @ IJljubezniv ljubeznivi).
Pomni , = > E =IA @ A@ A EIE?AHFHA@LIA F  E?E-i v imenovalniku ednine mokega spola, dostikrat pa tudi po samoglasniki kolikosti, kakovosti, premeni izglasja osnove, mestu naglasa in tonemskosti: str : stri, rd :H@ E, A [-] : E, mjhen -hna -o : mli -a -o, dbel -la -o : debli -a -o, vlik -ka -o : vliki -a -o; mld mlda mldo/mlad : mldi mlda mldo; temn -mn - : tmni -a -o.

880

881

882 883

884 885

5. Pridevniki na -ov/-ev ali -in FHE@AL E E =E E =I C =I E E FHE@AL E A>AIA@AI E?  -i E = I=  A@  I= @  > E  FH  bratov -a -o (IJHE AL, sestrin; lipov, > H L E AL, limonin; moj, njen; tak, ves, vsak) proti slovenski -a -o (nemki, A E, > E, kraljvi (= kraljevski); desni, zgornji,L AH= E, pravi; = E, lepi; neki, kateri). tevniki tipa pet, est E = JK@ELE E J I= A  > E pet hrastov/lip/dreves. 6. O premenah soglasnikih sklopov (mrzel mrzla -o, mrzlega) in o neobstojnem samoglasniku (JA A /JA = JA AC=) gl. 708, 711, 717, 719, 722, 724, 725, 727, 730, 741. % E?= ega ALJ E E KA@ E ALH=>E >I= IJ= E ED AC=IF =I =JAC HE  EL IJE =@AC= =) oz. JJ E  =LA L= = E?=Kateri kruh D AJA  H AC= = E>A AC= ` H AC=   =  =L=@A  A =LA L= EJ E E  =IHA@ EIF  =JAH LE A EJA H@A A/H@A AC== E>A /belega? Belo/Belega. 8. Za govorjenimi ?    @  = ?K I LALE A L= E K J E E KIHA@ AC=IF = IA = AIJ  E?A-o rabi -e (ljubeznivo proti LH A); tako e posebnost vse. 9. Kadar pridevnike besede naglaujemo po meanem naglasnem tipu (mld mlda mlad), imajo v E A L= E K J E E K@L E A A I AC== EIHA@ AC=IF = =D JK@EIJE  = = L=  E? - (t, mlad). 10. O stopnjevanju pridevnike besede gl. 990.

&&$ &&%

/ =C
=FEILI L=H K
8I L=H KI C =C E = A = =FEI= EI= L A@ E KE IA@= E K  FH delati -am, klati koljem. / =C EIAL A@ E K K A  =-ati, -eti, -iti, -uti in na -sti ali E, v sedanjiku pa na -am, -im, -jem, -em in -m. / A@A =JA@L A = A ED@A E =LHIJAE H= HA@A  FH delati -am oz. delam -ati. 2  A@ E E F @IJ=LE IA H=L =  FEI E @A A E  = -l  @A A E = = -n in -t = A E E @A A E E @A A A =-(v)i, F IA@= E EF=LA A E E @A A E  @A A A =  in -aje (samo pri glagolih na -ovati/-evati in -uvati se delA A = -aje H=L =F A@ E EF @IJ=LE  A I L A > E AI LI L=H K =FEI= A A  AE = LF @IJ=LE @HKC= AC =I LA= E =C =I J A@ E  IA@= E  FH nosti nsim nedov. nsi -te, nsil -la, nen -a; HJE Hm nedov. , J. (Spregatvene premene tipa H  Hva -mo

241,-8 1

)*-5-,) / )/

103

ali H -va -mo v slovarju niso izpisane.) Kadar imajo osnovne glagolske oblike dvojnice, so te zapisane: hvalti in hvliti -im; trti trm/trem. Poleg posebnih oblik so v slovarju izpisane tudi tiste, ki so sicerFHA@LE@ ELA LA @=HIA > EDLIE K A  =F= A pi (ne pis , zamegljen (ne zameglen). =FEI A@ E =E IA@= E =JEF= delati -am AH= K AJEJ= A  A E IA@= E E  = A  EIA = A =II= C =I E  = A K A  A@ E E-tiE AI= C =I E FHA@ E  A >IJ= =  FH moriti -im, bledeti -im, giniti -em, sejati -em, nesti -em. Z -em = A K A JK@E A E-i pri glagolih na E (FA E A ). 5 =A jem zamenjujemo le -ti (piti -jem). @L E IA@= E E  = em -ujem = A K A  A@ E A -ovati/-evati ter -uvati (kupovati -ujem, bojevati -ujem, bljuvati -ujem). AIAIA@= E =FHA@F I =F @IJ=L= @ A@ E AL A  E IA =FEIIA @= E = = A =I HA I E @A prepisati -piem, zatreti -trem/-tarem, zadeti -denem). Ta pravila veljajo tudi za naglas (nanosti -nsim). =F HA@ AE FEI= EDC =C I ED > E  =@=H EI FHA@LE@ ELAE  I L ED > E  A J A  =FEIKE J E?AE IA@= E A > E AI A@E F IA> IJEIA@= E =  > E ALA A E = @A A a na , -e ali -aje, @A A E = = (-a -e  FEI AC=@A A E = =-l  = A E E = @A A E L =-n in -t @A A =E @A A E = =-(v)i, C =C E =E  E F C L H AC= H=J AC= A@ E =  p i -em nedov., 3. os. mn., A > pek, pci -te, FA ; pkel pkla, p /p ,FA n -na; rki; FA nje; (p /p ). ,A A AE @A A E  =-(v)i sta zapisana, kadar sta dovolj pogosta, in sicer glede na posebnosti v glasovju in naglasu (reki); FHL J =@A A = =-e, ki so v rabi le kot prislovi, imajo svoj slovarski sestavek (grede, E A, hote). 6K@E@A A E EIJ= = = -l oz. na -n ali -tI FHA@IJ=L A E JE J E?Ausahel -hla -o, skisan,IF EJ).
524-/)68888

8 E A  A E K E @LAIFHAC=JLEIA@= E =(delam - ... -te; vem ve ... -ste), sprAC=JAL LA A E = JAH IFHAC=JLE FHED @ E = E  F C E =  5A@= E = IFHAC=JAL E = = A = E?A =LIA IA>AE  JALE = LA A E =IA CHA@ JK@EJ E LA A E?A FHE na, nate = A = A =  IA> A@ E AJAH = E  @L E AE  E A F C E =IFHAC=JALF=IA AE H= = C =I L E E E?= E ,HKC=IA@= E =IFHAC=JAL A LI L=H K = = = = @HKC  IA>  E A -ste: vem veste, grem greste, dam daste; A E AI  > E A Jdate in imaste namesto daste in imate.) Prihodnjika spregatev (bom) je enaka sedanjiki tipa vem  A@=E =L!  IA>E E A = -do I=  A = C = A  E F C L H bojo).

5A@= E
  = AIJ  = AL-jo in -joIJ=L!  IA>E E ALH=>EJK@E- in -: kosjo kos, trjo tr. Kadar je z - C A = A =JE A =C = A E =  -ejo (nsejo nes), AJ LI L=H KF IA>A  =LA@A 6A H=J A > E A =!  IA>  E AI IJE = = L= A  > E?E -d = !  IA>  E A IA L LA A  =IK  =IJE L E A F C L H A  A E KFHA?A F C IJ KF H=> = E?= jo (ved vjo, gred grjo, jed jjo). Te oblike na -jo so e bolj navadne v sestavljenkah: prepovejo povedo ... Kakno stilno vrednost imajo, je posebej povedano v slovarju. ! 5FHAC=JALF E =sem si ... AE FEI= =LI L=H KFHEE J E?Ebiti.

889 890

891

892

104

* 1

8 -

&'!

2HED @ E
-@E E A A EFHED @ E  Abom. Izpisan je v slovarju.

&'"

8A A E
Raba velelnika za 1. in 3. osebo ednine je stilno zaznamovana. Jaz delaj in garaj (= naj bi delal in garal/naj delam in garam), ti bo pa zapravljal. Pa bodi po tvojem (= naj bo).

&'#

A A > E A
A A > E A  FH delal sem, delal bi, delal bi bil, naredil sem bil, ukazano je bilo, obravnava slovnica. Sedanji pogojnik lahko tako kot povedni sedanjik E H= =FHAJA IJ  =@=H A@L K A  AJHA>=KF H=>EJEFHAJA EF C E  Pa bi ti el.` A>EE A >EJEF I @E  (= A >IJ= = IJE LH EJLA@A = = Pa bi bil ti el.` A>E>E E A >EJE>E F I @E /bi ti posodil (= E LA  IJE = E LH EJev dejanja). V podobnem razmerju je tudi raba preteklika in predpreteklika: Mati je bila vstala in je sedela za mizo (Cankar).

/ )/

 * 1

8 1 )/ )5

105

>E

I L E =C =I

896

8I LA E E A =C =I  AIJ  A@A =FHA@LE@ EL , = C=FH=LE =  o zmeraj (ali skor=  AH=  =C = A ED E?=D  >H= E EDE  = ED    A =C =I E LEDA J=D !   =C =I EDJEFED "  FHA@LE@ EL IJE =C =I=LIAD > E E  =C =I= I L ED > E  FH E E A L= E =E H @E E =FHEI= IJ= E ED E E A L= E EDA@ E I ED b E FHEFHE@AL E K E  A@ E =E IA@= E =FHEC =C K

5J=

 =C = A AA

JA

897 898

Stalno naglaene E ? A so: 1. - v rodilniku ednine samostalnikov mokega spola: tat; 2. -LH @E E K E AI= IJ= E L A I AC=IF =  A ; 3. -maL@= = E KE  H @ E K@L E A  A I A I = =JLA E  FHE FHE@AL E ED >AIA@=D stvarma, dvma (posebnost vsma [ ]); 4. -hL AIJ E K@L E A  E A FHEFHE@AL E ED>AIA@=DJK@ELH @E E K zobh, dolh, stvarh dvh (posebnost vsh [ ]); 5. -mL@= = E K E A  AE   A I AI = =JLAE FHEFHE@AL E ED >AIA@=D lasm, stvarm trm (posebnost vsm [ ]); 6. -mi L H @ E K E AFHE@AL E ED>AIA@ tmi, trmi (posebnost vsmi [ ]); 7. -m v H @ E K E AFHEI= IJ= E Eh mokega spola: ; 8. - LE A L= E K J E E K@L E AL  A I EI = =JLE rok, mlad; 9. - in - J = =IA@= E e H=J A > E A =!  IA>  E A nes, lov; 10. -d v 3. IA>E E AIA@= E = jed. Stalno naglaena o b r a z i l a o b l i k so: 1. / A @A A E L  AI  = A, govor  = A; 2. / A  J >H= E @A A E CHA@ , hot ; 3. -e/-aje @A A E  , trepetje; 4. -ov- kot needninski podaljek osnove: sinvi (tako e -ev- pri samostalniku dn dnva -u ipd.). Stalno naglaena p r i p o n s k a o b r a z i l a besed so: 1. pri samostalniku, npr. -lec, , -nd ...; 2. pri pridevniki besedi, npr. -len, -r, -ovt ...; 3. pri glagolu, npr. -(iz)rati, -vati, -o/-etti oz. -(iz)ram, -vam, -/ A oz. -o/ -etm. NekateHE = E FH -ovna, -ljv/-ljv, -ovti) pa so le redko nenaglaeni: bkovina, =IJJ EL, kmtovati. Take posebnosti so navadno stilno zaznamovane (to je v slovarju tudi zapisano, npr. kmetovti in kmtovati).

899

900

106

* 1

8 -

' '

=C =I EJEFEL > E

I LK

2HEI = = K IFHAC= KE FHACE>= KF IF K= E JALE K

=C =I I L ED LI L=HI A  =C =L K =LA@A EDF IA> ED > E  = = K A KLH A IJ>AIA@A  > E AL =JAHAC=E A@ JEHED =C =I EDJEF L

903

1. A F H A E E naglasni tip na osnovi; naglas ostane v vseh nadaljnjih oblikah na istem zlogu osnove, kakor je zaznamovan: pri samostalniki besedi v imenovalniku in rodilniku: lpa -e; `FHEFHE@AL E E>AIA@EE  FEI A @A A E K = -l v oblikah za vse tri spole: ljubeznv -a -o, tmen -mna -o; dlal -a -o; `FHEC =C EDL A@ E KE IA@= E K dlati -am; 2. F H A E E  =C =I EJEF  =C =I ALA@ E E =FHA@ =@ A  CK I LA  A E =C =I L A E?A IE?AHF= AH=  = =@ A  CK I LAF IA> IJ AJ E H= = > E = =!  IA>  E AFHEC =C ED v imenovalniku in rodilniku ednine pri samostalnikih besedah na raznih zlogih osnove: jzik -ka, zbel -li, plme -na (prim. e grb grba ..., mn. grobvi); `FHEFHE@AL E E>AIA@EE @A A E ED =-l na raznih zlogih osnove: vlik -ka -o oz. vlik velkega; nsil -la -o, ponrel -la -o HA@ JK@EFHE@A A E K =-n: rjen -na -o; v velelniku in sedanjiku na raznih zlogih osnove: nsi -te; nsem nes; 3. E E naglasni tip; naglas je na kratkem zadnjem samoglasniku v osnovnih oblikah: pri samostalniki besedi v imenovalniku in rodilniku: tem -, ps ps, dn dn; `FHEFHE@AL E E>AIA@EE  FEI A @A A E K =-l: temn -mn -, zl zl -; l l -; v sedanjiku: grm grev grem (navadnej E A AFHA E E =C =I EJEF grm grva grmo); 4. m e a n i  =C =I EJEF  =C =I ALA@ E EL A =JAHED > E =D = I LE L@HKCED = E?E L E EF=IAL  EJAH E   A I EI = =JLEF IF E = E ?E LIHA@ E = I LE PriI= IJ= E K A =C =ILH @E E KA@ E A =@ CA  E A I= C =I E ; gra - -i - -i -, mn. gor; stvr - -i stvr -i -j, mn. K  - -u - -u -em, mn. stvar; src I ?K  K-em, mn. I ?=. 2HEFHE@AL E E>AIA@EE  FEI A @A A E K na -l glagola biti sem A =C =I =C = I L E E?ELE E J LIAD JALE F IA> IJ A AE A@  A I AC=IF =  mld -a -, dv. mlad - oz. -  = A I EE IHA@ EIF   mlad - -  AE = = > E = A >IJ EI= C =I E  AJ=@ C in naglaen: JA J = .

904

905

906

907

Pomni Glasovne posebnosti so zapisane v slovarju, npr. daj./mest.

Ev tipu  .

908

Posebnosti  *AIA@A  EIA AFHACE>=  C =I L E E mmi --), I  A AFHA E AC= =C asnega tipa.

E?= Emmi mmi; slovarski zapis

* 1

8 1 )/ )5

107

5= IJ= E = E@ H=> A AFHE@AL E A>AIA@AF = I=  AFHA E E JEF = I LEE A =I  A A A I LA vliki -a -o, debli -a -o,J E = A, njt ji -a -e; zl - -. !  H=J = > E =!  IA>A E A na -o je pri glagolih na nenaglaeni -em (pltem plet AH=  =FEI= =LI L=H K   =C =IK H=J AC= A@ E =C  # 4. Naglas besed gosp -, on - - oz. on za vse tri spole in za t t t je podan v slovarju. # 8 E A naglasnem tipu sta naglaena samoglasnika - in - (ter -j) tudi dolga: rod. tem/tem, J  EH = H tem/tem (debrij/debrij).
Pomni 8C =LEE  =C =L KI L=HI AC=IAIJ=L = AFHEF I= A EDA J=D =D  = = = EDLA  =C = I EDJEF L  FH stez -, megl - in mgla -e (ne stza, mgla); nga -e/-, vzati/LA JEL A ; trsti -em, trsi -ite/-te.

909

910 911 912 913

2HEJL H>EC =C I ED > E

I L E > E EC =C =LC =LEI L=HI AC=IAIJ=L = A@ E E IA@= E  =F LA@K AJ= =C =I@HKCEDC =C I ED > E  EI F=LI L=H K =LA@A AIJ=  =C = A A > E A @A A = = -je JAH @A A = E  @A A E = = in na -(v)i, AH E =  FHA@LE@ EL =C =I AF IHA@ FHA@JA E = E  FH delje,@A = , vis , rki. > E =@A A E = = IA K A =- oz. (zadnja v nadaljnjih oblikah =itd.). Tako so te oblike zaznamovane tudi v slovarju. Njihove dvojnice na - = A oz. - -a -eLI L=H K EI F IA>A  =FEI= A  =@=H A@A A E  = F IJ= FHE@AL E  ALI L=H KE J E?= vr  =-e in LH  = A (LH  H FEH,LH AC= H FEH =).

914

>E

JL H E =C =I EJEFE
915

  AIJ= =FEI= EI=  I L E > E EE E =J= =C =I =EIJA  CK I J=  =C = A AJK@ELIA@HKCA > E A  FH dlati -am, okopvati -am AFHA E E =C =I EJEF
Pomni AIA E IJ= E = L IJ =C = A AC=I= IFHA E = I J= A > E AL =C =L K =FEI= A tj, tl/tl). C =I E =LFHE AHE  A@ E  IA@= E JE-m dov., j, l; tti tjem nedov., tj/

916

 AIJ= A@ E in sedanjik naglaena na raznih zlogih (nosti nsim) = E AE = A@ E @LA =C =I E IJEzdati tudi zidti zdam), CHA =FHA E E =C =I EJEF 8IA > E A  EIA J =C =I EJEF @E D @E ED E I LI L=H K =FEI= A  FH nosti nsim nedov., nsi -te, nsil -la, nen; kupovti -jem nedov., kupovl -la `2HE AH = AFHA E E =C =I EJEFFHEIJ F AL= KFHE@AL E = A FH  IJ Aji, bogt -ji. !  AE =J= A@ E E IA@= E  =C =I =EIJA  CK L =JAHE @@HKCED blik pa kako posebnost, je to v zaglavju zapisano, npr. brti brem nedov., bri -te; vzti vzmem dov., vzmi -te; trti trm tudi trti trem nedov., tr -te,J ,J J.

917

918

108

* 1

8 - *-5-, 68 4 -

''

= A E E
=C =I = A E E =IAH=L =F A@ E I A  FEI A @A A E K A ga spola (to ne velja za sestavljene glagole na -ti -m), vendar je: pri dovrnikih naglaena pripona glagolov na -ti -m dolga ali kratka (pokost/ pokost); pri glagolih na -sti ali Enaglaeni zlog korena dolg ali kratek (strst/strst, p / p ); ` = A E E  AIAIJ=L A EDC =C L  EE = LA@ E I A @A A E K =-l A C=IF = =C = A  H= E L HA K E = =C = A @ E bl, bt proti sestavljenki zabl, zabt/zabt, tl/tl, tt proti prett/prett).

' 

FEI E@A A E  =
Predponski glagoli na -ti -m (pokosti -m) E =  L FEI A  @A A E K = -l v mokem spolu ed. v nasprotju z nepredponskimi naglas premaknjen za eno mesto v levo (poksil -la proti kosl -a; tako e ustrlil, nardil, pogsil, umril, odeblil ...). TK@E A =JAHEC =C E @L E  HA E = J=  =C =Igovril -la). Torej je naglaevanje kot govorl, pokosl nepravilno.

109

BESEDOTVORJE
5F
*AIA@ JL H AK E  = >AIA@A@A =   = JL H A = @ = F @IJ=L E >H= E JAH ED ustrezno razumemo; tako pojem majhna hia lahko izrazimo s tvorjenko hiica. Ta sestoji iz podstave hi- in priponskega obrazila -ica, ki pomeni majhno, ljubko, majhna hia pa je besednozvezna podstava. Besedotvorne vrste so tiri: izpeljava, zlaganje IAIJ=L = AE I =F = A KIJHA A JL H A AE A K A E FA = A  A A IAIJ=L A AE I FE 8IAJL H A A@A = E >AIA@ ED LA I z p e l j a v a : eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena: majhna zastava > zastavica, izdelovalec @A E L @A E ar, (tak) FHA@FH=C  FHA@FH= en. Z l a g a n j e @LAIAIJ=LE EL =IEDJK@ELA >AIA@ LA AF @IJ=LAF LA K A I=   A@F I E  >H= E  A A>AIA@LF @IJ=LELA FHA IJ= E H= E  e s priponskim obrazilom: @H=L E  ELE A  ELE ozdravnik; zelen na sivo > sivozelen proti kdor vodi vlak > vlakovodja, (tak) hladne krvi > hladnokrven. S e s t a v l j a n j e : eno sestavino besednozvezne podstave zamenjamo s predponskim obrazilom, npr. E khar > pdkhar, zel str > prstr, ngativno morlen > nmorlen, za poprj datrati > ntedatrati. S k l a p l j a n j e IAIJ=LE A>AIA@ LA AF @IJ=LA @HK E  FH dva in trideset > dvaintrideset; se ve, da > seveda. Pri t. i. kraticah besede podstave pred sklapljanjem primerno krnimo, npr. Teritorialna obramba T, O, Tovarna motorjev SA = = 6 , MO, S, narodnoosvobodilni boj > N, O, B  =J  F= ED @HK E  L =L=@  >AIA@ TMOS/Tmos, NB ali enob  =@ AE  H L= AC= Anb]). Prim. 1021. =FEI H L= ED H=JE? A =  =L=@A  FHE  enobe). 5= IJ= E E I FE IA KLH = L@ A IF E I = =JAL  H L E FH  = A =LFHL  H= A  AIA K A  =I= C =I E -a: TOMOS m, NAMA

921

922

923

924

925

2 @IJ=L=JL H A

926

Podstava tvorjenkA AJEIJE A @A  E K@ @= =  >H= E FHE A =D =D JK@EF LA   >H= E  A@AI = EFHEF I hiica), levo ali predponsko (prelep), vmesno ali medponsko (pravopis). Podstavo tvorjenke dobimo: pri samostalniku iz oblike za rodilnik, npr. ptok potka: potk- + -en > F J A ; Mli Mlija: Mlij- + -ski > mlijski; Papandru Papandruja: Papandruj- + -ov/-ev > Papandrujev; Jno Junne: Junn- + -ski > junnski; dekl deklta: deklt- + -ov > dekltov; pri pridevniki besedi navadno i A@ E I A A I A > E A= EH @E E A A FH dber dbra -ega: dbr- + -na > dobrna, pa tudi globk -ka -kega: glob- + -na > globna; `FHEC =C KE  A@ E = FH brti: br- + -lec > brlec); redkeje iz sedanjika

110

*-5-, 68 4 -

(npr. JE  A     ?=  = ?=; prti prem: pr- + -ca > perca); L =IED = H@=E  A > E A@A A E = =-l (npr. p i pkel: pk- + -a > pka).
927
Pomni 8JL H A EIAF C IJ F = AC =I j, ki ga v podstavi sicer ne piemo ali pa ga piemo le v posameznem sklonu: rdio : rdij- + -ski > rdijski; Pa : Pj- + -in > Pjin (prim. rod. mn. Pij). (Prim. 701.)

' &

2HA A ALF @IJ=LE

2HE @HK AL= KFHLE JL H A AL L >AIA@ FHED= =@ IJE H=J@ C =I L EDFHA A  FHE   $&`$&%  $&'  $'&  $''  %`%!  %!  %"  %'`%  %!&  %"`%"# 2 IA> F A > AI FHA A A AC=I C =I E == EI C =I E AC=I F= AFHE AH = >AIA@ LA F @IJ=L E F @IJ=L JL H A A 6K =L= =  AIJLHIJC = I L EDFHA A E  A =C =I A

' '

2= =J= E =?E I A A> A I AFHA A A

Soglasniki k g h in c se premenjujejo s   in FHA@FHEF I E E >H= E EJ=IA LA E = = A =   i= E  E JE BK ?E I  AD E F C =I E   breg bre ec, = Ak` = E , gobec gob ek; roka ro ca, noga razno ka, vrh povrina; otrok otro e, breg obre je, potepuh poteputvo, Hrastnik hrastniki, ubog ubo en, sneg sne n, babica babi in, Matica mati ni, Marjanca Marjan in, breg bre nat, bralec bral ev, cvrk cvr im/cvr ati, prha prim/preti, smeh smeim/smeiti, hinavec hinav im/hinav iti.

'!

2HA A A =H=@E  J=?E I A

Soglasniki t k in c se premenjujejo s : usmrtiti usmr en, Loka Lo an, golobica golobi ji; s in h s : visok viji, polh polji; z in g z : nizek ni ji, vrag vra ji; d z j: roditi rojen; L E En r in l dobijo e j: goniti gonjen, umoriti umorjen, voliti voljen; KIJ E E E p b m v in f pa dobijo e lj: potopiti potopljen, ljubiti ljubljen, lomiti lomljen, loviti lovljen, kof kofljica. Jotacijske premene so razvidne e iz naslednjih besednih dvojic: mladiti mlaj, grenek gren ak; lagati la , duh dua, visok viava; nizek ni avje; poroditi porajati, pomladim pomlajujem. Prim. e tip jajce jaj ar, cvetlica cvetli arna, hlapec hlap ev(ski), trebuh trebuast, luknjica luknji av, Matic Mati ev, Ferencz Feren ev (to se pie tudi Ferenczev).

931

Pomni Pri pridevniku (in primerniku) za umevcem, nastalim po premeni, dodajamo e j (nizek ni i).

'!

2HA A AF  = E E= = CE E

Po naliki se d premenjuje z j v primerih kot grad grajski, Bled blejski; prim. e: kratek kraji (po sladek slaji); prim. e, sicer druge vrste, nebesa nebeki.

52

111

2HE E

L= I A=IE E =?E I AFHA A A

933

Izgovorno ali slK  F @ >A  I C =I E  IA FHE E E =I A@ A K I C =I E K  =IJE IE E  K AL?K= EI FK lj/nj, > E I E F=@L KIJ E A K  drevesce dreve A , leska le AL A; pomorski pomor = , gosposki gospo E =, gost go =L=, pustiti pu =JE, krstiti kr AL=JE, voziti vo nja, prositi pronja, poslati poljem; shraniti shramba, pomeniti pomemben; agirati akcija.

4= E

L= I A@EIE E =?E I AFHA A A

934

Netrajni soglasnik se zamenja s trajnim: gosta gostaki, otrok otroki, Hrvat hrvaki, deklica deklitvo; k hkrati  E EFHE@AL E  = Eje le A E, sicer e v redkih krajevnih imenih (, = =C H=).

H EJLA AFHA A A
V podstavi tvorjenke se izgubi kaken soglasnik prvotne podstave: C A@= E A ` C A@= E E(namesto *C A@= E I E); bogat bogastvo (namesto *bogatstvo); pritisk, pritiskati pritisniti (namesto *pritiskniti); sklep, sklepati skleniti (namesto *sklepniti H EJAL AL =IEDI= FEI = alodij alodialen; materija materialen, materializem. (Za nekrnjeni j prim. 937.) Poleg soglasnika se lahko izgubi tudi samoglasnik: usahnil -a usahel -hla, minister ministrski, ministrstvo.
Pomni 1 A =IA FK =JK@E -d- pred -stvo: gospostvo poleg gospodstvo in samo predsedstvo, sorodstvo.

935

936

Posebnosti Pisni jE F @IJ=LAIAL =IFH J KI H EJLE F  '!#JK@ELFEI=LE DH= =FHA@ EIJ @ = E E >H= E E Olimpija olimpijski, olimpijec, olimpijstvo; Pitija Pitijin, pitijski; Italija Italijan; Arij arijski; milijon milijonar, milijonski). 6=  AFHA@ A A =JAHE EE CH E AE  =JE E A= EFHA  =JE E AFHAL AJE EFHE F I E E >H= E E olimpijada, jeremijada; meridijan; salmijak, amonijak; Justinijan; Danijel, Gabrijel; arijanec, arijanski, arijanstvo; vegetarijanec; mesijanizem, italijanizem; misijon, legijon, lampijon (vendar anion, kation, Scipion itd.); azijat   >H= E F A EJEF LA =  italijanist; mesijanstvo; prim. e revijalen (po revija, FHL J E BH= ? E AFHAL AJ= >AIA@=
Pomni tevilne besede (tudi lastna imena) s prvotnim priponskim obrazilom -ijan, EI  EIJ F @ = A A IAFE A >HA i: Botjan, kristjan; nekatera taka imena (Marjan, Damjan, Florjan) imajo ohranjeno tudi dvojnico z i (Marijan, Damijan, Florijan).

937

938

=C =I AFHA A A
Pri tvorjenju besed lahko prihaja tudi do naglasnih premen: dbel debelna, debelst, deblkast, debeloglv. O tem gl. 10261038.

939

112

*-5-, 68 4 -

940

6A EFHE AHEE >AIA@ JL H =

V nadaljnjem so obdelane samo pravopisno zahtevneje vrste tvorjenk, npr. samostalniki na -(e)c ali -lec/-vec, pridevniki na -ski/-kiE @ = EDE JK EDF @IJ=L FHE@AL E E = -ov/-ev ali -in ter tvorjenke s sopomenskimi obrazili, npr. -ica, -ca ali -en, -ski (JAD E A ` tehniki) ipd. Dodano je tudi navodilo za pisanje nekateriDLHIJJL H A E JK E JK ED =IJ EDE A / A@A A FHE F C =L A2EI= AI KF=   =H= A  "&#`#'& 

941

5=

IJ= E

942 943 944

>H= E = A?  A?  LA?
1. Priponsko obrazilo -ec dodajamo korenu na soglasnik: kositi kosec, pisati pisec, klopotati klopotec.
Pomni V nekaterih soglasnikih okoljih je polglasnik v -ec lahko obstojen: jezdec -a, jazbec -a, mislec -a = EF=F C =I E = E  A A AFHA@ E igrc -a).

945

2. Priponsko obrazilo -lec dodajamo: a) glagolski osnovi na samoglasnik: EIJEJE` EIJE A?, brati bralec, nabirati nabiralec, = AL=JE = AL= A?; prim. e plesti pletilec; b) korenu na samoglasnik: greti grelec, vreti vrelec (takih primerov je malo).
Pomni 1. Priponsko obrazilo -lec ima prosto varianto -vec  A A = ?K HA =l ali lj: voliti volivec/ volilec, ponavljati ponavljavec/ponavljalec. 2. Nekateri primeri imajo podobne vzporednice, tvorjene iz pridevnika: blebetati blebetalec proti blebetav blebetavec.

946 947

948

3. Priponsko obrazilo -vec dodajamo: a) korenu na samoglasnik: klati klavec, briti brivec, peti pevec LA E = F A ELH E ?=@A = = E A =F= Atevec, kadar pomeni napravo); > I LE = I= C =I E  A A FHA@ C =C I  FHEF  l alE l  Loliti volivec, ponavljati ponavljavec. (O varianti na -lec prim. 946.)

949

>H= E = =  I E  IJL
- = =FH=LE =LA = JK@E =FEI= AJL H A I E -ka (bralka pevka, volivka/volilka), -ski (bralski pevski, volivski/volilski), -stvo (bralstvo, pevstvo, volivstvo/ volilstvo) ter za izpeljanke iz tvorjenk na -ec, -ka, -ski in -stvo (>H= AL,FAL AL, L EL AL/ L E AL, bralkin, volivkin/volilkin). E C L HK H Al gl. 641, 649660, 1069.

6-

1241 -41

113

2HEF

 >H= E  ?
E vetrc,

950

Obrazilo -c uporabljamo  =@=HIAF @IJ=L= K A =F C =I E   L Mandelc, Pavelc, jagenjc, kosemc, ALA ?, imenc, Mirenc.

Pomni 8 A =JAHEDFHE AHEDIA =H=@EH= AL= =F F A K= E AI=@HKCAC= = AIJ  -c vendarle uporablja -ec (tak polglas E  AL@ A A C =I L A  K >IJ A   H A? -nca proti modrec modreca, mrtvec mrtveca (gl. 720722, 741, 944).

951

2HE@AL E
2HEF I  >H= E  A LA

952

1. Pridevnike na -ilen/-alen oz. na -iven/-aven delamo iz glagolske podstave: nositi nosilen, brati bralen, likati likalen;FHA KF AL=JE`FHA KF AL= A , plesti pletilen, voliti volilen.  AJAFHE@AL E AJL HE E  HA = =I= C =I E KF H=> =  = A =FHE F  -ven, le izjemoma -len: peti peven, klati klaven, teti teven ipd.; greti grelen, vreti vrelen. Omejeno tevilo podobnih pridevnikov se tvori s priponskim obrazilom -aven: delaven, obetaven, mikaven; pomenijo obilnost. !  1 FA = A E  FHE@AL E L J   E   DH= =  l oz. v: hranilen hranilnik, hranilnica, hranilnitvo; likalen likalnik (izgovor l pri pridevnikih na -ilen/-alen in tvorjenkah iz njih je zmeraj [al, il]); briven brivnik, brivnica; teven tevnik; grelen grelnik oz. delaven delavnost, delavnik, delavnica.

953

954

955

2HEF

 >H= E  L AL

E

956

S priponskim obrazilom -ov/-ev @A = IL E AFHE@AL E AE I= IJ= E L AC=E IHA@ AC=IF =  AF A E >EJ A KIJ= L EF@ E @HKCEDI= IJ= E LJK@E A I AC=IF =@A = IJA FHEF I E  >H= E J E LHIJ AFHE@AL E A brat vojvoda *= jelen Tam Gradis Pengov Svojilni bratov dekle vojvodov tele `* = AL @AJA jelenov Delo Tamov /H=@EI L Pengovov dekletov teletov `@AJAJ L Delov Vrstni bezeg bezgov ogljik ogljikov EF= ` EF L nagnoj nagnojev jutro jutrov *= `> = AL( ACA )

Posebnosti 1. Namesto -ov imamo -ev  AIAF @IJ=L= K A =C L H A E ?    @ : Snoj Snojev, Moi [moj] Moiev, Nestroy Nestroyev, Zola(ja) Zolajev, @HE ` @HE AL, 5 AH E `5 AH E AL, Bartsch Bartschev, Boccaccio Boccacciev, Lipu Lipuev, Janusz

957

114

*-5-, 68 4 -

958

959

960

961

Januszev, =J = ` =J = AL; Lesage Lesageev, George Georgeev; Lukcs Lukcsev, Janos Janosev  =@   Eanes Eanesev F HJKC EF@  AIAF @IJ=L= K A =C L H eni c, se uporablja priponsko obrazilo -ev, c pa se premenjuje s (1F=LA?`1F=L AL); v tujih besedah, kjer c EFHEF I  >H= E F @IJ=LA  H A =c lahko tudi ostanejo: Ferencz, + =KIAMEJ `.AHA AL, + =KIAME ALpoleg Ferenczev, Clausewitzev (vendar tudi tu izgovor [fren ev-]). Za ts piemo samo -ov: Smuts Smutsov. 2. Svojilni pridevniki na -ov/-evE = F AC@ = EDJK@EKIJHA =JK = =IJ =E A = AI = =JLA Strnia Strniev, = K =` = K AL, H A =` H A AL, Sterija Sterijev, Goya Goyev, Garca Garcjev, enoa enoov (nepravilno H A E , Sterijin itd.). !  H L EI FJK@E A A =JAH= AC L= H = A = = ?KF @IJ=LAFHA@-ov oz. -ev ohranjamo: Marshall Marshallov, Descartes Descartesov, Corneille Corneillev, Badoglio Badogliev, Verrochio Verrochiev. Tako je tudi s pisnimi dvoglasniki: Poe [p] Poejev, Montegue Monteguejev, Disney [dzni] Disneyjev (proti May [mj] Mayev). " 2HE@AL E EE E A  EIA K A  = A EI C =I E E od rodilnika naprej z osnovo na govorjeni j), imajo v pisavi svojilno obrazilo -ev ali -ov, govorno pa le -ev: Manet Manetev/Manetov [man manje], Dumas Dumasev/Dumasov [dim dimje], Andrew Andrewev/Andrewov [ndru ndrujev-]; premier premierev/premierov [premj premjjev-]. # 2HEH IJ EDE A EDE @LAD= ELA A JJEF=.H= ? AB, Fran Ksaver, Lucijan Marija, Jean Paul JL HE IL E EFHE@AL E J= @=FHEF I  >H= E @ @= =  =@ EIAIJ= LE E  AFHL IAIJ=LE F=FE A   =  = AJ E? E IJH A IFHL .H= ? Afov, Franksaverjev, Lucijanmarijev, Jeanpaulov. Enako je z dvema priimkoma: (Janko) olar Brilej olarbrilejev.

962

S priponskim obrazilom -in @A = IL E AFHE@AL E AE I= IJ= E L A I AC= IF =  EF A E  IA>  EL= KIJ= L  AD A E Haziti vrsto, jih delamo z obrazili -ji, -ski, -ov ... (redkeje -in) oz. z i iz pridevnikov na - n: Svojilni mamin `) E Liskin mucin Sapfin Beatricin Karmenin ` =JE E materin Maryjin ` = E miin Vrstni krava kravji L?= ` L E akademija akademijski Slovenija slovenski lipa lipov limona limonin/limonov puka pukin =HE = ` =HE E (npr. laski) koko kokoin/kokoji miza mizni =JE?= ` =JE E mati materni

mama ) = Liska muca Sapfo Beatrice Karmen =JE?= mati Mary = E mi

963

964 965

Posebnosti   AIA I L=LE A L= E K K A =I= C =I E IAza i, y podalja z j, za e, a, o, u pa ne obvezno, npr. Livia Livijin, Kitti Kittijin, Jenny Jennyjin; Tea Tejin, boa bojin, Minu Minujin; AE =J= I= IJ= E L F HA@ E? I E? -a, delamo pridevnike na -in, kakor da je tak -i E?=  FH mami mamin (kakor mama mamin), Mici Micin. 2. Pri ljubkovalnih imenih na -ica se c iz priponskega obrazila pri tem premenjuje s : = E?=` = E E (prim. 929). ! 2HEE E A I ED IA> =L=@  AJL HE IL E EDFHE@AL E L  >H= E -in (torej namesto >E E AI E Aipd. raji slike Ivane Kobilca).

6-

1241 -41

115

" 2HEH IJ EDE A EDE @LAD= ELA A JJEF=4 = =HE =, Ana Marija tvorimo IL E EFHE@AL E J= @=FHEF @ @= =  =@ EIAIJ=LE E  AFHL IAIJ=LE F=FE A   = = AJ E? E IJH A IFHL 4 = =HE E , Anamarijin.
Pomni 1. Svojilnih pridevnikov ne delamo hkrati iz zveze imena in priimka ali iz naziva in FHEE =  E C A FH *Julesov Vernov ali *doktorjev Preernov, tudi ne *Jules Vernov, *doktor Preernov. 8 J= EDFHE AHEDE H= = IL E IJ H @E E  spisi Julesa Verna, Poezije doktorja Preerna. A IAIJ=L A  =IJ E AE J= AC=E A =E FHEE =I = = I= L =@ EIAIJ=LE E  AJ= FHE@AL E LA @=H A C Mao Cetungov, U Tantov. 6L HE F=J= AFHE@AL E AE FHEHA@  A EDLFEI=LE z vezajem povezanih) imen, npr. Breznik-Ramovev pravopis.

966

967

968

Namesto svojilnega pridevnika je v rabi rodilnik:  FHELA >AIA@ EDF E A L= ED hia) mojega AJ= FHEH E ) Angele Piskernik/A. Piskernik, slike Ivane Kobilca/Ivane Kobilce/I. Kobilca/I. Kobilce; 2. pri izpridevnikih samostalnikih 4. ali 1. sklanjatve pri samostalnikih na -ov/-ev: dela Koseskega, roman Dostojevskega,@H= A AD L=, romani Turgenjeva, IJ= L= A L= ALED, zmaga Svetove;
Pomni Kadar taka imena na govorjeni -ski iz neslovanskih jezikov osnovo podaljujejo z -j- (Closky -ja), imajo praviloma tudi take pridevnike: Closky Closkyjev, Tedeschi Tedeschijev.

969 970

971

! FHEI= E I EDI= IJ= E ED= EI= IJ= E EDL E E svetloba Gostosevcev, hia siromakov; " FHEI= IJ= E ED  EIE?AHE @ELE@K=  =IJ E E H= = IFHEF I E E >H= E E ov/-ev (ali -in I F=LFHEHA@ E LA E >AIA@= E  EE H= =  =IJ IJ H @E E  FH dela Koseskega in Detele.
Pomni Rodilnik lahko dobi vHA@ skega pripovedna dela. IJFHE@AL E =  A A ALEFHE =IJA Pukinova, Tolstojeva in Dostojev-

972 973

974

2HEF

 >H= E  I E

975

6L H A A
  AIAF @IJ=L= K A =m, n, r, l ali v, j, lj, nj, pa tudi na p, b, f in t, d, se -ski samo dodaja (neobstojni samoglasnik se pri tem praviloma ne zapisuje): zima Lovran minister Mostar Zadar Dol lov zimski lovranski ministrski mostarski zadrski dolski lovski Doboj dobojski polje poljski konj konjski tip Doberdob Britof tudent Lapad tipski doberdobski britofski tudentski lapadski

976 977

116

*-5-, 68 4 -

978

979

980

Posebnosti 1. Glas t = ?K F @IJ=LA IA L =IED LA @=H A FHA A K A  Hrvat hrvaki (poleg hrvatski), Murska Sobota soboki (murskosoboki), kmet A E (poleg kmetski). 8 =IJ EDE A ED AL =IED E KLA =L A =I LA I = =HA = > E = = E(, = =gora). 2. Glas d = ?KF @IJ=LAIAL =IEDFHA A K A j, npr. grad grajski, Dravograd dravograjski, Beograd beograjski, Bled blejski, ali celo s : entvid entviki, Kobarid kobariki, Medvode medvoki (poleg izjemoma medvodski). 3. Dvojne soglasnike v tujih lastnih imenih pred -ski F A IJ=L =  A H L EI FE = = K A J E  AD =n ali l, jih piemo z nj oz. lj, AF=j, z j: Bonn bonski Sevilla seviljski Marseille marsejski Dieppe diepski Bologna bolonjski Versailles versajski Cannes canski Ventimiglia ventimiljski Keszthely keszthejski "  AIJ=j ali v pisana npr. z i/y ali u, ju pred -ski FE A F @ = A Pistoia [pistja] Pistoie pistojski Broadway [brdvej] Broadwaya broadwajski [brdvejski] Lendvai [lndvaj] Lendvaia lendvaj(ev)ski Allgu Allgua [lgoj lgoja] allgojski Dachau Dachaua [dha dhava] dachavski/dahavski 5. Nemi e (Verne) ali nemi e + nemi soglasnik (Arles) pred -ski opu = Shakespeare shakespearski Nantes nantski Le Havre lehavrski Arles arlski Nemi e J@A FEI AC=LA C =I E = DH= = Monroe [monr] monroejski. 6. O vrivanju neobstojnega polglasnika pri pridevnikih na -ski (Tuzla tuzelski, Slatna slatenski, Bojsno bojsenski, Radlje radeljski) gl. 741744.

981

982

983

984

 AIAF @IJ=L= K A =C L H A EI= C =I E  =FEI=  =D JK@E LA  H = E IAFHA@-ski podalja z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade: Tahiti Tahitija Sydney [sdni] Sydneyja Borneo Bornea Bilbao Bilbaa Waterloo Waterlooja Pavia [pavja] Pavie Bordeaux Bordeauxa [bordja] Calais Calaisa [kalja] Troyes Troyesa [troja] tahitijski sydneyjski bornejski bilbajski waterloojski pavijski bordeaujskiF @ calaijski troyejski

= A

bordojski)

985

!  AIAF @IJ=L= K A =C L H A EI ?   @  CD, se ti glasovi zamenjajo s , -ski pa izgubi svoj s (tudi za prvotnim ); kako se ti glasovi prvotno piejo, pri tem ni pomembno: s vas, Celebes, Rodos vaki, celebeki, rodoki z vitez, Peloponez viteki, peloponeki c Ribnica, Linz ribniki, linki Prae, Avranches ` , , Limoges praki, avranki moki, loki, limoki

6-

1241 -41

117

@ k g h

` A, Greenwich, E E , >HK@ = Loka, Timok, rilanka Log, Laforgue Lah, Toblach

loki, greenwiki, nikiki `@ >HK E loki, timoki, rilanki loki, laforki laki, toblaki

Primerjaj e premene soglasnikih sklopov: ck st sk ` Polock Novo mesto Aljaska, AH =I /H=@E A,C A@= E A poloki novomeki `= = E, AH = E `CH=@E E, gledaliki
986

J=

Pomni Nekaj primerov ne gre po teh pravilih: Zagreb zagrebki, Francoz francoski, Rus ruski LA E =JK@EMurmansk murmanski ipd.

2HEF

 >H= E  LI E ALI E

987

Take pridevnike delamo, kot da bi pridevnikom na -ov/-ev dodajali -ski; prim. bratov bratovski,IJHE AL`IJHE ALI E, KH A AL` H A ALI E, Goyev goyevski, Manetev/ Manetov manetevski/manetovski, Poejev poejevski, Descartesov descartesovski. 6  A FHEF @ >EL= JK@E A =JAHE@HKCEFHE@AL E E =H=@E = AC=E C L H= Egipt egiptovski, tudent tudentovski poleg tudentski.

2HEF

 >H= E  = I EEF@

988

= AIJ  A AFHEF A-ov- imajo nekateri pridevniki na -ski pripono -an- (zaradi naslonitve na imena prebivalcev), npr. italijanski, javanski, samoanski (po Italijan, Javanec, Samoanec). Tako ima npr. kraj Brezje obliko brezjanski ali brezenski po Brezjan ali Brezenc.

2EI= A
Pridevnike na -ski (in -ovski/-evski JL H A AE LA >AIA@ EDF @IJ=L FE A I K F= Aix-les-Bains, Dos Passos, von Essen, U Tant, .H= ? AB aixlesbainski, dospassosovski, vonessnovski, utantovski,BH= ? AB LI E. A AI IAIJ=LE AF LA = AIJ E FHEHA@ E LA = A J= IJ= A Avstro-Ogrska avstro-ogrski. (Prim. 517, 596.)

989

2HEF

I = >H= E = =IJ F AL= AFHE@AL E

990

Pri lastnostnih pridevnikih, E EDIJ F K A IFHEF I E E >H= E E = L IJ E AH E IAFHE AH E  AE H= =  >  FH  sladek slaji,LA E `LA E LIEFHEF I E FHE AH E EI  = A = =FEI= EL =C =L KCAI =LI L=H K

118

*-5-, 68 4 -

Prislovi iz primernikov so enaki obliki za sred EIF  AF=IA K A  = -je, -je, A, A, IA =@ EI C =I E  =L=@  =D JK@EE FK = ljubezniveje/ljubezniveje, slaje/slaje, E A/ E A, stilno C > A/C > A(vendar samo kraje, = A).
991

4=
5= IJ= E EIFHEF I E  >H= E  IJL JL

992

Za samostalnike s priponskim obrazilom -stvo/-tvo veljajo enake premene kot pri pridevnikih na -ski/-ki (prim. 975988, posebno 985): lov vitez lovstvo ` JL vitetvo Dachau dahavstvo *=K@A =EHA `>=K@A =EH ALIJL Poe poejevstvo = A A

Prim. tip bralec bralstvo ipd. v 649, 655. Oblika dahavstvo AF F @ dahavec, dahavski.

993 994

2HEF

I = >H= E = = A I EF=H

A K

> =E A =
1 FA = A = A IA>A= E EL= EE =  = A =L F HA@ E?A = A I EIF ,A =  EDJ= @= A KE A K@ @= KIJHA  A I FHEF I  >H= E  K E JA `K EJA E?=, L A = ` L A = =, A KH` A KH =, knez kneginja, prodekan prodekanka, kustos kustosinja/kustodinja) ali pa mok FHEF I  >H= E  = A =   A I E Slovenec Slovenka, knjigovodja knjigovodkinja).

995

Pomni A I EDF E A L=  EI F=H = E  AE F @HEL=   E E C L HE J HA  vija bibliotekarka, gospa dekanka, vojakinja Lidija, profesorica Angela Piskernik, svtnica Ana Kopriva.

996

=IJ =E A =
2 IA> IJI  A I A > E A AC=FHEE = 2HEE EI  = HA  = A = A C=IF = Preeren, Detela, Potrata, , Milost, Zdravje. =@=HIA = = =  = A I A IA>A IA >H=L =L=  =JHE = E e:  5FHA A E IF E FHAE@A L!  A I I = =JAL =L=@  AL LA E E A  E A =I E? -aF=JK@EL  A I I = =JAL Kveder Bratina Kobilca Zofka Kveder Medana Bratina Ivana Kobilca Zofke Kveder itd. Medane Bratina/Medane Bratine itd. Ivane Kobilca/Ivane Kobilce itd.

997

6-

1241 -41

119

2. Kot priimek uporabljamo posamostaljeno obliko svojilnega pridevnika iz ustreznega lastnega imena, npr. pri priimku Kveder: Kvedrova, Kvedrove itd. Zofka Kvedrova, Zofke Kvedrove itd. (neuradno) !  2HEE K @ @=  I= IJ= E  FHEF I = A =   A I E  > A A@= AII A C LI Kocmur Kocmurka 4=@ = `4=@ = ?= L= ` L= E?= E>AHJ ` E>AHJ L = Nekdaj tudi Volk Volkulja. =D Ogorelec 8EI E 2 A 5 A  >H= E  A I AC= IF =   A E  K@I F H= E I  Ogorelka `8EI ?= `2 A = `5 AJ L =

998

999

"  A AFHEE A F I= IJ= A =FHE@AL E =>AIA@= IAKIJHA = > E = = A I @A =  = A =L I = =JLA AC=L H?= =IF  =JE AJ L` =JE AJ L= A.

1000

2HEF

I = >H= E = = =

= E?A K>

L= E?AEF@ 
1001 1002

 2HEI= IJ= E ED A I AC=IF =@A =  = = E?AEF@  = A =IFHEF I E  >H= E -ica: mama mamica, H =`H E?=/rokica, bukev bukvica; samostalniki z -iLH @E E KA@ E A  A I =I = =JALE = LA E = >H= E  ca: stvar stvarca, klop klopca, toda vrv vrvca E  E I  gosli goslice, jasli jaslice. Kadar naglas ni na podstavi, se uporablja samo obrazilo -ica (vas vasca, kost ?=), le v krajevnih imenih najdemo tudi vesc. Za srednji spol prim. vratca (rod. vratc).  IA> = A I =E A =E = J= AJL H A A =-ca, -ica ali -i: Polona Polonca/ Polonica, pela pelca/pelica, Gita Giti/Gitica. 3. Namesto priponskih obrazil -ica ali -ca sta ob nekaterih podstavah v rabi -ika ali -ka (Fani Fanika, Franca Francka, Ura Urka/Urika). 4. Namesto priponskega obrazila -ce je v rabi -ece [ ?A  A>EIE?AHFHE @ JA A C=I C =I E AC=I F=: mesto mestece, I ?A`I A?A. (Slovarski zapis izgovora polglasnika je [ c].) Prim. e CH @ A`CH @ E A. AIAF @IJ=L=I= IJ= E = K A = A L E   L E JL HE  = = E? J= @=FHA@ L E LHE A  A >IJ EI= C =I E pismo, posestvo, povesmo, bitje, morje pisemce, posestevce, povesemce, bitijce, morijce; po zgledu I A?Anapravljenim variantam, npr. bitjece, se izogibamo.

1003 1004 1005

2HEF

 >H= E   =  =E A =FHA>EL= ?AL

1006

Imenom prebivalcev dodajamo priponsko obrazilo -( )an ne glede na izglasje podstave: K> = =` K> = = , C=JA?` C=J = ,5F EJ`5F EJ = , Dol Dolan. Stareje dvojnice so bile C= = ,5F E = .

120

*-5-, 68 4 -

1007

/ =C E = EJEE  AJEE FHE@AL E

Glagoli na -iti (-im) iz pridevnike podstave, npr. rumeniti -im, = K A @A = A =-eti (-im) pa potek (ali stanje), npr. rumeneti -im; prvi pomenijo delati rumeno ipd., drugi postajati rumen ipd. Tako: bogatiti bogateti, noriti noreti, jekleniti jekleneti, ELEJE\ DH= =JE ELAC=\` ELAti \>EJE EL\ 2HE  Aovdoveti postati vdova/vdovec.
1008

6A

L= =

KHA J =FHEF

I = >H= E =

Izrazito konkurentna priponska obrazila, npr. -ski in -en (gospodarski gospodaren), pa tudi -ski in -E A (@A H=JI E`@A H=JE A ) ipd., imajoL =IED =D F A I = EKF H=> IJ  AL= L C J LI L=H KF = =H = KIJHA E C A@E E A =JK@EI L E IJE EIJE A= E LHIJ A = A 1009   >F L EA = LHA@ IJE >H= E @= A FHA@ IJ@ = A K  gimnazijec gimnazialec, re?EFH IJ`HA?EFH ?EJAJ=, kurijski kurialen, funkcijski funkcionalen, kromati kromirati. 1010 1 @ELE@K= =IL E = AL =IEDE H= A = @HKC= E FHEF I E  >H= E  J IF = otrok otrokov otroci otroki mati materin matere materinji, materen sin sinov sinovi sinovski tudent tudentov tudenti tudentski, tudentovski 5 LA A? `5 LA AL 5 LA ?E `I LA I E, slovenj(i) jelen jelenov jeleni jelenji kralj krljev kralji kraljvi, kraljvski
1011
Pomni 2HEF I = >H= E = =IF IL E E =  =D JK@EH= E A F A  FH otroki  = = = IA = JH A` JH E \ A HA  AHAIA \ 6= IA =L=@  E JAD E A  (iz tehnika) in tehniki (iz tehnik). Prim. e kA E A  = = = IA =I LE kemijski  = = = IA =IJH 

1012

3. Pri pridevnikih na -ski IA =D LA E F @IJ=LE A = E FH Loka, A, Log, ` E; Jesenik, Jesenice jeseniki). 8 =IEDIAKF H=> =FHEF I  >H= E  E DH= = LA jo razvidnost prvotne podstave: = A` = = I E proti Lako laki proti Laze lazenski; pri imenu A@=@sta v rabi pridevnika A@= I Ein A@=@I E. 4. O tipu volivec/volilec in izpeljankah iz tega gl. 946, 948, 949.

1013

6L H A
@

AE JK E JK ED =IJ EDE A JAHF @

= AL= A

2 @IJ=L  > E A I ED JL H A  E  JK  E  JK ED =IJ ED E A  HA@  FE A  F = A FHE ED = HA  =L=@  DH= = JK FEI=L  Disney disneyjevski proti EAJ I?DA` E A = A?F IA> IJI  = EF @IJ=L =FHE@AL ike na -ski, -stvo E E FA = AE  ED  = A =I= F @ = AFE A   > =E A =  =IJ= =E  =IJ ED rentgen, dizel, vat, om; 1014 2. imena rastlin, bolezni ipd., napravljena s priponskim obrazilom iz lastnih imen: 1015 bazedovka, bemovec, verthajmovka;

6-

1241 -41

121

3. besede z zapleteno pisavo (izvzeti so svojilni pridevniki): = E=LA EIJE A , E A = A?; 4. zelo pogosto rabljene izraze, napravljene iz besed, ki jih sicer navadno e FE A AF @ = A marksizem,@ A LIJL /jazzovstvo; 5. vse glagole: kseroksirati, koventrirati.
Pomni 6L H A AE  AF @ = A ED>AIA@ DH= = @ = FEI=L Petrarka petrarkist, Petrarkov.

1016 1017 1018 1019

H= =LA
Krajave so kratice, formule, simboli in okrajave.

1020

H=JE?A B H K AE IE > E

2 AC =L=@ ED>AIA@E =I LA E = A@= ALA  H=JE EDE IE > EDF E A @ = EDE FHAL AJED 6= =IJ= = J= @=>AIA@A= EIJ= A>AIA@ A LA A H E  =L=@ FH=L@  = AJ ED H  FH meter > m, tempus > t, jug > J, Slovenska akademija znanosti in umetnosti > S, A, Z, U. Tako dobljene krne iz besednih zvez nato strnemo v kratico (S, A, Z, U > SAZU) ali v formulo, npr. H2O (vodikov oksid), NaCl  =JHE AL HE@  AF= A H A I= C= =L=@ KF H=> =  A JIE >  A Jkratico, npr. Na (natrij), H (vodik), t =I cm?A JE AJAH 5E > A = AHI AA JAFE A  = A =IFHAI A@  = JALE  FH  35 m, 5 a (pet arov) proti 5a + 3b (pet a + tri b) v algebri. (Prim. e simbole iz abecede: A, B, C, ali a, b, c   A Hkovnih znamenjih gl. 1118, 2124. 2HL J A H AL H=JE?=D = A =FE A  LA E E E H = E E A =JK@E A =  TAM, SAZU, BiH. Kratice beremo ali kakor druge besede, npr. TAM J = EF= H L=  FH  PTT [p t t ], SP [esp], samo izjemoma s tujimEE A E H  FH  BBC [bibis], vendar USA KAI . H K AE IE > AFE A F @ C L HK LA E E EE  = E E H = E . H K A>AHA  H L= CO ?A  IE > AF= H L=  AFHE =HA L= K IE?AH EDH= LA K A LFHL J =F E A L= = @ IJE H=JF=Judi prevajamo: Na = natrij, H = vodik, t = =I. Za H=JE?= E B H K = EE IE > E AFE A  H= =L EDFE ,L E LA A H L= >H= AC L H A A H=JE?AIA =C = K A I=  = ?K SP [esp], RK [erk], RTV AHJAL  A H L= >H= AE C L Hjene) kratice s pogostno rabo prehajajo med navadno pisano besedje in se potem tako tudi piejo: sit, Unesco, Tam. L=
Pomni LA E E E H = EFEI= A H=JE?AFHE E ptt, rtv ipd.

1021

1022
L EDIJE E =?E =D =D FE A JK@E  = E E H = E  FH

Krati?A B H K AE IE > EI LA E =I= IJ= E E AC=IF =TAM, SIT, 1023 UNESCO), A I AC=IF =F=I  H=JE?A = A =C = A E -a, npr. EFTA, INA, NAMA, in redke druge, npr. SAZU J=F= AJK@E AC=IF =  AHA@  =JAH= H=JE?=E = E I LHA@ IJ (ZDA). Glede sklanjanja kratic gl. 760, 804, 812, glede pisanja pa 120, 121, 496, 521, 524, 594598 (okrajave), 925.

122

*-5-, 68 4 -

1024

Pomni FE A A H=JE? EFHEF H EL  A =JAHA LA A H=JE?IAFE A JK@E =H= A  FH MO RS (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije).

1025

H= =LA
Okrajave so okrajano zapisane besede ali besedne zveze; znamenje okrajanosti je pika: oz. = oziroma, npr. = na prmer, t. i. = tako imenovani, d. d. = @A E =@HK >= H= =LAI I= FEI A L>H= A >AIA@E K EDLA Enoma besedno razvezujemo: prim. beremo kot primerjaj(te), ne kot prim; H L= >H= A H= =L AE A  FH  itd. [it d ]), navadno pa pri narekovanju. O pisanju okrajanih izrazov gl. 521, 522, 594 598, 1031.

)/ )58*-5-, 68 4 7

123

=C =IL>AIA@ JL H K
TvoH A A> @EIE DH= =  =C =I A = E = EF=E = @HKC= Aknja proti kosm -ti). IJEIL EDF @IJ=Lmzica kakor mza

1026

1027 Pomni Nekatere tvorjenke imajo naglasne dvojnice, npr. FK ?=in F E?=. 6= A@L E?AE = L =IED H= E A F A kozca (posoda), kozca in kzica (mala/majhna koza); glvica (majhna glava), glavca FHE A> K

1. Stalno naglaena priponska obrazila (prim. 900) svoji podstavi odvzemajo naglas: dbel -la > debelh,F @ =JE F @= , mrim > merlo, intelektulen > intelektualizrati, n na -o > enjst. 2HEE FA = =D C =C I F @IJ=L IA =C =I  AIJ  AH= @ = neodvisno od nje: pogovorm se > pogvor, umorm > umr -ra, kosm > knja. Dostikrat je tako tudi pri drugih besednovrstnih podstavah: bg - > bognja, mld -a -o/ > mladca. =C =I IJ A AIALF @IJ=LEE FA = AE  A A = A = DH= = vrtoglv/v vrtoglvica. ! A A Po d v a n a g l a s a = ELA E =  A A  =JAHED@HKCE =@ E@A  e nespremenjen prevzet iz podstavne besedne zveze: EL @H=L   @H=L  = EL svozeln < zeln na svo, literrnozgodovnski < zgodovnski, in sicer literrni, zgrnjepolskvski < zgrnji polskvski, strocerkvnoslovnski < stri cerkvni slovnski. Prim. e: smoobvldanje < obvldanje smega sbe, F L H n < H A F LE @HC KLH n KLH n na drgo (msto), stpti < st in pt, C-vitamn [cvitamn] < vitamn C, 4-tnski JHEJ I E  J I JHE EJ = E  A AE FHEHA@ A>AIA@ A LA AE = IF D F  @L= =C =I= = E LA   Brznik-Ramv < (pravopis) Brznika in Ramva, >   E = E> ,L= =C =I=E = JK@E A A  =JAHEDFHLE@A  AA = E A L= E K brcmajr, Slovnijacste, vkendha (redka izjema je pikapolnica). A AI E E I E E H= J  C =L E = E A@ E  JAL E LF @IJ= LE E =  @L= =C =I= = E LA   nodnven , dvdnven, v dnven, nkajdnven, stdvjsetdnven, sttrindvjseti,JHJEI H; trmja, dvbj,IA JEI ; dvinplkrat. 5A IAKLH = JK@EJ E LA A E A A A  FH  EFJ, neprdiprv, EIJH L . Po e n n a g l a s E =  A A kadar imajo v podstavni besedni zvezi glagol: zobobl, strelovd, samogvor, zemljevd, nogomt, svetoblje, tresorpka; miroljben, dobrohten, HL A , samoljben, samoglten, samorsel; A AF E ,@ C IE IA; IA KLH = JK@E A A J pravops, zemljeps, naravoslvje, pravosdje, imenoslvje,FH=L H A, domoznnstvo in njihove prevzete ustreznice: geografja, biologja, geometrja, astronomja, onomstika; kadar podstavna besedna zveza ni v imenovalniku, kakor npr. @ >H I A  J=  @ >HAC=IH? @ >HE I ?A FHE  A debeloglv in -v,H@A A , belozb, kratkokrl, dobroden, irokolsten,?LAJA A A , esterokten. 4. Sestavljenke imajo poleg naglasa na podstavi tudi naglas na predponskem obrazilu: prsnv, ndu telj, prddlavec, nmorlen, nmen, njlpi, prdnaro m. Tukaj predpona zamenjuje polnopomensko besedo prvotne podstavne besedne zveze: prprvoten, nd-viji, prd \L @A E\ n- nasprotno (od moralen), nj- glede na vse/

1028

1029

1030 1031

1032

1033

124

*-5-, 68 4 -

1034

1035

1036

1037 1038

od vseh (lepi), prd- \F FHA \ 5AIJ=L A A AJHA>= EJE @E FA = E >AIA@IFHA@ I  AHE = JAA I=  =C =I  Zagrje \F @H A =Cro, Podgra (kraj) pod gro, Primrje \F @H AFHE H K\  FHA@FH A (tak) pred prgom, nemen (tak, ki) ne me, =I E \I E  = = \ prebrdem brdem ez (kaj). En sam naglas imajo torej tudi glagolske sestavljenke iz glagolov s predlogi. 5. Sklopi (tudi samo pisni) imajo navadno toliko naglasov, kolikor jih ima njihova podstava: sevda < se v, da; naindvjset < na in dvjset; nebdigatrba < ne bdi ga trba. 6. Za tvorjenke nadaljnjih stopenj veljajo ista pravila, tj. ali ohranijo naglas svoje podstave ali pa ga spremenijo: bognjin kot bognja proti L= ?=nasproti L , dvestotca nasproti dvsto. %  2HE JAJ K IA =D  F K@=HE H= AL= = A J= I F AC= JAL E =  ptnajst, stnajst, sdemnajst ... namesto navadnega petnjst ...; podobno se lahko poudarjajo tudi predpone in predlogi: seja bo dpoldne, ne ppoldne (v slovarju zapisano dopldne, popldne); seje bodo prd kosilom, ne p kosilu. 6= F K@=HA  =D  =FEIK A   = C =I E E = A E= EF=F K@=H A E CCH=BE F IA>A  = = K A  FH   A A FEI=L & 8 =IEDIAIAIJ=LE  A IAIJ=L A E I F L A =LA@= LA  =J E = =D A  =C =I = AIJ @LAD FHE @L A ( LA ), nevren, A , entvd/entvd. 9. O naglasu pri krajavah gl. 1021.

125

ZVRSTNOST
5 LA I E A E E =LA F =L ED > E E A K A  ED LHIJE 8I LA E EI JE A LHIJ EI FE s o c i a l n e  LHIJE  E E A E  E = > H = LHIJ  E =F C L H = LHIJ F C L H E A E F H= E I A =HA AI KFE A  =HA =E  AIJ AC L HE?A I ?E= AF @ LHIJEI  AJ E E JAHAI AC L HE?A J I A C  =HC E  =J L E ==HC EF@ f u n k c i j s k e  LHIJE  A E FH= JE AC=IF H= K AL= = IJH L E A E H= ED LHIJ FK> E?EIJE E K AJ IJ E = I L A zvrsti: sodobni ali pa pretekli (zgodovinski); m e r n o s t n e zvrsti: vezana ali pa nevezana beseda; p r e n o s n i k e zvrsti: govorjeni ali pa zapisani jezik. 8IAJA LHIJEIAKHAI E K A L>AIA@E ED J=F= =D  >H=L =L=  H= E EDIJ= E kdo jih ustvarja (kdo je njihov tvorec), komu so namenjena (kdo je njihov naslovnik), `L A  A ED L=F IA> =L C=K AJ IJ =  AK AJ IJ A ` =JAHA CH=@>A AIJHK JKH A = E IJEE = I L E?= F AJE = IJE EIJE =EF@ ali so podana v govorni ali pisni podobi, ali so vezana ali nevezana, `= EJL=HE I LK>AIA@K A  AF IHA@ = EF=I  > =L = AHAFH @K ?E = A @= ED>AIA@E EJ@

1039

1040

1041 1042 1043 1044

5 ?E= A LHIJE
E E A E
E E A E  A = LE =E  = > K =LA A = LHIJI LA I AC= A E = / L H E FEI C=C E  JLIA =H @ IHA@IJL IF H = =  =J E = =H @ @HK AL= E =H @ FHA@IJ=L L C  H =@= = AC= E AC= A E = A = AJ=LC =I L K FEI= LE  > E =D  LA =DE >AIA@ KJAHFHA@FEI= = =H=> L>AIA@E EDLIAD E EDBK ?E I ED vHIJEK AJ IJ = IJH L =E @HKCA  E E A E E =IJH C J E  > H E = IJH C  E F C L H  LHIJ 2 FHA@ E A E H E K @ @ IHA@A$ IJ AJ =IA A =  E E A E  = A   ## L IHA@ E 5 LA E E  8 &  IJ AJ K A @ J A  IF I LA I E E E A E F IJ=  I=  IHA@ AI LA I E  AH I  IA > A  F =LE E F H= E I E JEFE E AC= A E =  FH L2HA KH K  = H A E  J= AHI A  JJ E IF I LA I E A E  A @IHA@A' IJ AJ = LFA =L  A =  vED > E F IJ F = = A ?A J I LA I A E L  A A E =LAI =I =H=L  EL C L H F @IJ=L L IHA@ A @A K5 LA E AIIHA@E A L K> = E

1045

1046

126

8456

56

"%

E = > H = LHIJ
E = > H = LHIJ  =IJE A =FEI =E >H= =F @ >=  A = A A =FHA@LIA =JEI = =>AIA@E =LIADLHIJ F=JK@E = =L KIJ IF H = A =FHA@=L= = I LAI A EC L H FHE@EC  A =JAHALHIJA@H= =JE AE HA?EJ=?E   ELAFHLE AL > H IJE =D IFHA = JK@EFHLE A E A E L AC=E H E = Vse oznake pHLE  A E L A CH=@>AI LFH=LE EDFH=L FEI=E LI L=H KFH=L FEI= F @= AC A@A = E  > H  LHIJ

"&

=F C L H = LHIJ

= E F C L H  LHIJ A = E JL H A A>AIA@E =L =L IJE =I L E =  FH FHA@=L= =E  BAHA ?AL = A  H CK E JAHL K EE  H C A E A =H=@EK E JA ALE E E KH=@ L= AIIJH= = E IA A IAIJ= E  =D JK@E =IA> EF C L HE KF H=> =F=IAJK@EL A =JAHEDLHIJ=D@H= =JE AE BE = 8JA  LHIJEI  = A =I=  ELA A E L AFHLE A F C IJAjAIAL A KLA =L =  = E IJELI= @= AC=F C L H AC= A E =  = E IJE E AC=F C L H AC= A E =I LC =I L KE IJA LFEI=LE  = C = AL= K  > E =D I =@ EE >AIA@ K = E IJE F  =JAHEDIAH= E K A @ > H A LHIJE E AC= ezika, so:
"'

/ =I L A
/ =I L A = E IJEI FHA@LIA F I A@E?=I= C =I E AC=KF=@= `J E  H=J E A@ E delat, kosit, dvignit,FA ); ` E I = > E =@A A E = = l: smo dlal, prosl, smo mrli; LJA EDI C =I E EDI FEDF=smo nsli, dvgnili; posamezni primeri, npr. je bla, blo, smo bli; prosim [ ]; `E C L H A =C = A AC=@A A E AC= el [ ], -il, -el (e iz jata) samo kot -u: reku, peku; nosu; vedu, vidu; izgovor prislova sem [s m] s polglasnikom; izgovor polglasnika ali e, kadar sta kratka, v primerih kot videt, vedet, tega E L JA EDI C =I E EDI FED FH gladkega); samo rahlo upadli (reducirani) kratki naglaeni a pred soglasnikoma: prv, l in kj, zdj; j, t, brt; kdar, kken; nekateri prislovi tipa gor, dol (za pomen gori, doli); izgovor l namesto lj, kadar bi moral stati pred samoglasnikom in hkrati za soglasnikom: K , grable, zaljublen (namesto zbornih K , grablje, zaljubljen).

#

2EI=L=
6= = IJH C= > E = E AC= A Eka se v umetnostnih besedilih in pri citiranju nezbornih lastnosti besedila lahko tudi zapisuje.

5 +1)

- 84561

127

=C =I
Tu so opazne zlasti `LIA =C =I A = E IJE H=J AC= A@ E = nsit, pljat, H EJ, psat, krnit; mort/mort, sedt/sedt, dt/dt, pobrt/pobrt, pst/pst, gst/gst, trst/trst, p /p , nst/nst, grt/grt; govort/govort; ` AFHA E E =C =I EJEF = AIJ  A = AC=FHEI= IJ= E EDJEF=gra gre; ` AFHA E E =C =I EJEFFHE A =JAHEDFHE@AL E EDE  =E ED  FH tmen tmnega proti temneg; t tga proti teg.

1051

>E A
= E AI  =IJE > E Ajejo, vejo (prim. 891) in oblike, ki so posledica glasovnih posebnosti (prim. 1049), npr. izgovor [rku] namesto [rk ].

1052

5 =@ =
Skladenjsko je za manj strogo obli  E AC= A E = = E =FHA@LIA FHAFH IJA = CH=@>=IJ=L =E F LA@E FH >HA LA =E LA =F C IJ IJIHA@IJAL =L @H A L= AIJE =  =I L E

1053

*AIA@ A
=HIE =JAH=F C L H =>AIA@=IA = AKLHIJELJ  > E  E AC= A E = JF=L zborno, npr. ja proti da, a proti vpraalnemu ali, adijo proti na svidenje, brigati se ipd.

1054

A
A

E A LHIJE
E EF C L H E A E

1055

1056

5 LA I EF C L H E A E  A A E =I ?E= = LHIJ A E = D H=JEF=LA E = A =HA =  AFH=LFHA?A > E K A E KLA ED  =IJEF H= E I ED =HA EDI KFE  = > IA = ALKF H=>EE F I A  =IJEE CAH = I EDE H = I ED A E L  EL E E A E  EI IFHA AJA E =FHAFH IJA I =@  FH I F IJ=L = AI =@A I EDA J = AIJ >AIAd EDE IJ=L ED LA  LA E   =E H= EH=L E A =  A  = E A JK LA E J=  = EKF=@HA@K ?E = H=J EDI= C =I E L F I A@E?=JAC=F=I H= LHIJ A EI C =I E EI FE 8IA AC LAFHLE AI  ELALI @ > EC L HE?EF @ >  J FHE jE EF C L H E LHIJE 2HLE A A E AC=F C L H AC= A E =I = EIF ALIA I LA I A= EF=F H= E I  >=HL= A  =IJEE H= EJ=F H= E I IJIA = AL =C = A L= KE FHEIJ=L EB AJE E 7F H=> =IALIFH JE =IJ= = EDC L H EDF = ED  a H I F C L HL A  H CK  =?AIJE L@HK => EDIJE ED LA E =F C L H =@A L A AIJK L@HK E E  AF IA> L AIJ A  K  A E EF C L H E A E IAFHA@LIA C L HE  =F IA> A = A AF= =D JK@E =FE A

128

8456

56

#%

=HA =
=HA =I  A E L EH= E E =@A ED A = = H C# =HA E E C L H LC L H AH= E A  = = E   =HA =E C L HEE =  A  = E C =I L F = E AHEF= =h JK@EF IA>A I L E EE I L=HI  =K AJ IJ A = A AF=JK@EFE A AC= A E = 5 LA I E A E E = A F @H K =JAHAC= @ =HA @ >  =IJEIJ=L B AJE L EIAIJ=L 8A E =IA AC L HE

#&

AIJ AC L HE?A

AIJ AC L HE?AI  A E L EH= E E A E = LA E = =IJ= EE  =HA E LLA ED AIJED 8FHE AHE  =HA EI I LA I A AIJ AC L HE?A> E A LHIJA  E AC=  =IJE E AC=F C L H AC=E  A E AC=F C L H AC= A E = FH  K> = E =  =HE> H E =  FH E =  ED L=I= IL IJ AFHA@LIA L>AIA@ K I =@ EE B A =C =IK = IJ E J A I EJAHLIFlonem slunem vtisu.

#'

= A = LHIJE IJE E @HKC

*AIA@A  LA A  > E AE  =C =II IJE = E LHIJ  ALJH= E= EF= = = L= E = = L= E =LI L=H K >IA>EIJE A= E LHIJ A = A  = AI  =D JK@E FH A A EJEI FK E?=  H A? 2 ACJAD = E =  AI L E AE F IA> A = A 2HE LA F A I ED>AIA@=DI F F JHA>E = A EJK@E AF I= A EF A E 5 F A A IE E E>HA  AF= = @ @= AF I= A E >AIA@=  > E = = E LA =  = = K A  ALJH= = E =L=@ A  o IJ  AF= AI F A =L AF= K  = AI= A = LHA@ = E =  =L=@ @ = L F HA@ E? FHAL AJE>AIA@E Zvrstne, stilne in druge oznake v slovarju so: `FHEI ?E= ED LHIJAD  > H FHEL @EC A   E F C L H   K@I   E  A > AL=   A E F C L H   A E  K@I  F H= E I F C L H   =HA   AIJ AC L HE?A E >H= >A  I A C LI   =HC I   = J LI  pri funkcijskih zvrsteh: strok(ovno), nestrok(ovno), neurad(no), urad(ovalno), pesnE = EK AJ  IJ  FK> E?EIJE  FH= JE IF H= K AL=  za normativnost: (prepovedano), (nepravilno),  @ILAJ L=  I F A =L A A A JEI K>HA  AF= = sopomenka) v A A A JEI KL H C A  AF= K sopomenka L A A A JEI KL A A  AF= K  IF =F A I =KLHIJEJAL LF A  AF= K ` = KIJLA IJ  KIJLA IJ = EA IFHAIEL   K>  L=  I => =   JH   AF AL=   E AL=   = EL   F K@=H =   L AIA   EH E  AH = o), nizk(o), kletv(ica); ` = =I IJ=HE I   =IJ=HA   L J== E A CE A  ` =F C IJ IJ HA@   FHE  IJ  `F IA> A = A = E E JK@E FA =  A  =H= = A  ALJH=  Posamezne zvrstne, stilne in druge oznake besed, oblikE  LA I FH=LE = =FE I= A = C =L A E  =F LA@K A  ED L  A = = L=  ALJH= H= E E? drnj drnja m neknj. pog. C A =, prerivanje L JH= IJEI L=HI AC=IAIJ=L =F=IJ E

) -

129

FHA@ = A  FHLE (dlati -am nedov.

=HC glavo

 E  FH=L J=  =F LA@K A  A ~ operirati).

  A aznamovano) ustreznico

5 ?E=
privzdig.

LHIJ A

= A

1060

= E AC= A E =  E AFHEL @EC A =@L E?=D E E ALJH= EFHLE E C > =-e privzdig. globina; posldnji -a -e privzdig. I EIA  EL A =bistveni, najgloblji; d I C =  A ... privzdig. ja; brti brem ... privzdig. ber brejo knj. pog. E  F C L H  FHLE = E AC= A E =  E A L H=>E =IJE L >  IFH A ED C L H EDF = ED ktrca -e ... knj. pog. avtomobil renault 4; enostven -vna -o ... knj. pog. preprost, nezapleten; ALFH=  A ... knj. pog. ali; brgati se -am se nedov. knj. pog. ~ ~ za podjetje skrbeti ljud. ljudsko , = E?= -e (pri oznaki psp) A > E  A > AL=  FHLE = E AC= A E =  E A A KF H=> =  L =L=@ A IF H = K  = F=  ELE >  E  E H E = E AC= A E =  alja -e A > drevored; rodbna -e A > @HK E =; @H - ... ne > FHEL = IJ, mikavnost; besditi -im nedov. ne > pogovarjati se; nakr =I FHEI ... A > potem, nato A F C A E F C L H IF I LA I == EF=FHA@LIA  IHA@ AI LA I = A E = FHLE = KF H=> =   =IJELC L H EDIJE EDL LEHK AIJ AC= EL A = drnj drnja m ... neknj. pog. C A =, prerivanje; pnca -e ... neknj. pog. dekle; brhten -tna -o ... neknj. pog. bister, pameten; hotti D A nedov. neknj. pog. m neknj. ljud. A E  K@I navadno splonoslovenska, vendar za vijo kulturno in izobH= >A H=LA  = IFHA A EL= A E =FHLE = brtof -a m ... neknj. ljud. F F= E A; hc -a neknj. ljud. ala; krncelj -clja m ... neknj. ljud. venec; dla -e ... neknj. ljud. deska; tacna -e ... neknj. ljud. trgovina; jmrati -am nedov. ... neknj. ljud. J EJE, tarnati; rtati -am dov. ... neknj. ljud.  = A  postati; magri verjetn. A neknj. ljud. tudi, celo pokr. pokrajinsko pogovorno A E =FHLE =  = E = =LA =F @H =I LA I AC= A =  FH  =FHE HI  J= AHI  H @ A I H LJ=HI E JK@E = = =  FH  =>A H= I E ?A I E  FHI E JH = E E EF@  AH A C A  AJ LI L=H KJK@E = = =   @A>A = -e  pokr. belokr. koruza; @ L= e pokr. kor. dekle; deklna -e  pokr. vzh. dekle; nna -e ... pokr. primor. stara mati, babica; vgred -i ... pokr. kor. pomlad; gostvanje -a s ... pokr. vzh. gostija ob poroki; KDJE -m nedov. ... pokr. vzh. E =JE; ma prir. prot. vez., pokr. primor. ampak; hrvtski -a -o ... F H hrvaki nar. =HA  A E =FHLE =  = E = = = =F @H = FHA@LIA  =@A A E @ L a s nar. poleno; zjla -e ... nar. dekle; pzre -ta s ... nar. dekle; hniti -em nar. AI EJE, udariti mestn. mestne govorice A E =FHLE =  = E = =LA = AIJ = = tti -ja m mestn. A; pap -na m mestn. A; famlija -e mestn. @HK E = izobr. izobrazbeno E = FHLE =  = E = = K@E  E L IL A  E H= = K = A  = @ A LE E >H= >  F= AFHLE AI  =D JK@E?EJ=J A  ntejevski -a -o ... izobr.; lias = FHEI ... izobr. @HKC= A, sicer, z drugim imenom; vlgo = FHEI izobr. po @ = A; Cartsius -a m izobr. Descartes sleng. slengovsko A E L = FHLE =  = E = = AB H = A @HK >A  FH  =@ IJ E L  A A  EL= LA @=HDEJH  =IJ=ra, nastopa pa lahko v vseh socialnih zvrsteh:

zborno privzdignjenoFHLE

130

8456

56

=HC

latov.

grebtor -ja m ... sleng. stremuh; bjba -e sleng. dekle; k -a m ... sleng. gotovina; H = -e sleng. @ = = zabava; nakldati -am nedov. ... sleng. FHALA , nepomembno govoriti; JA EJE -im nedov. sleng. sitnariti,>EJE =@ A A ; odtkan -a -o ... sleng. K@= E, nepriteven =HC I jezikovna prvina, ki se v strokovnem izrazju uporablja namesto navadnega strokovnega poimenovanja: fks -a m ...  =HC fakulteta; fltjmovec s -a m ...  =HC vca m ... =HC  = IJLA E@A =LA?IF E @A L E  =I nezadostna ocena; bnd -a m C =I>  =HC glasbena skupina; dlati -am nedov. =HC glavo ~ operirati; Pletrnik -a m ... =HC kupiti ~a Pleternikov slovar latovsko jezikovn=FHLE =  =IJ= = =H=@E A AF  AH= K EL IJE K = @ A A @HK >A I IFHA A >  =L=@ ED > E  = AC= A E = = E F=  EIJE  = A E E A == EFHAL AJ=  mapmapa -e ... latov. mama; grlc -a  L ... latov. >EHE

$
strok.

.K

?E I

LHIJ A

= A

nestrok.

neurad. urad.

pesn.

publ.

prakt.sp.

umetn.

strokovno jezikovna prvina (beseda ali besedna zveza) v kateri od strok; v vsakdanji jezikovni rabi ima nestrokovno vzporednico: robnija -e ... strok. nestrok. akacija ; jdov -a -o ... strok. ~a tinktura nestrok. jod ; dcin -a m ... strok. nestrok. cian nestrokovno jezikovna prvina (beseda ali besedna zveza), zunaj stroke v rabi namesto strokovnega izraza: jd -a m nestrok. strok. jodova tinktura ; prim. e akacija, asparagus neuradno Ljubljnsko brje neurad. Brje uradovalno A E L =FHLE =  = E = =>AIA@E =KH=@ L KIJ= L F @ AJE E  = IF  = F I L= A  FH  dn dnva m ... urad. @ FEI  @ A  =@=H A J= = FHLE = = FHE AH == E?A  AKIJHA = E = >IA>EFHEF H EL L F HA@ E ? izogb -a m ... urad. v ~ posledicam da bi se izognili posledicam pesniko A E L =FHLE =  EIA =D KF H=> =FHA@LIA LK AJ IJ A E H E K LFAI E FH E= E@H= E FH=LE =E = >IA>E ALJH= L F HA@ E? dva -e pesn. dekle; spti spm nedov. ... pesn. iti, hiteti; nekateri namesto oznake pesn. uporabljajo umetn(ostno) FK> E?EIJE  A E L =FHLE =  = E = =IF H = AL =I FEIED  =I E ED  = H=@EK= EJA ALE E E  FH  kno -a s publ. ~ v svet; v vsakdanji rabi ima lahko nevtralno vzporednico: Jg -a m publ. K E@A LA A A AFEI AA JA EJ= E = I E ; tok -ka m ... publ. Velika Britanija; =@=H AJ= =FHLE = = FHE AH == E?A  AKIJHA = E = >IA>EFHEF H EL L F HA@ E?  >A EJE -im nedov. zapisovati; publ.: ~ hud mraz F= =JE; ~ uspehe dosegati FH= JE IF H= K AL=  A E L =FHLE =  = E = =LI= @= AIF H= K AL= A FH= JE ED =@AL=D parketrati -am dvovid. prakt.sp. polagati parket; apart -a m vklopiti ~ napravo ; prakt.sp.: briti se z ~om z brivskim aparatom; HE > H =  a m prakt.sp. vlak umetnostno, gl. pesn.

$

5F

A
E

H =JEL A

= A

prepovedano>AIA@==

E>AIA@ = LA =  E AKIJHA = H E E AC= A E = E =F=  L F HA@ E?  sredna -e ... biti L E AI=  priti iz vake sredine

) -

131

A A A

( A A A)

A A A

iz vakega okolja; IL D= e ... namen; zalgati ... zalagati se za koga/kaj ... prizadevati si; rokovti -jem z/s E ~ s kamero ravnati, delati; dogovorti -m dov. ... ~ sestanek dogovoriti se za sestanek; uprno = FHEI  ~ se vesti; ~ tudirati vztrajno; brez predl. z rod. Vstopil je, ~ da bi potrkal ne da bi potrkal; Reblin -a -o Rebulov nepravilno prvina izrazne ali oblikoslovne ali skladenjske ravnine, ki ne ustreza normi; ob sebi ima zmeraj pravilno dvojnico: pokosti -m dov., poksil (pokosl); prislv -va m ... prslov; tliko prisl. zaim. ... tolko; gosp - -/-j - -/-j -; plesti plem nedov. F A  F AI   IJ=L K -a -e IJ=L = ; vrta vrt s mn., z vrati, vratmi; kj F  A F  E  kr I E AH I A AH  n ... pri njem (pri njemu); Mrko -a, -ta m Mrkov -a -o, -tov -a -o; bogt -ta -o ... bogat na bogat z rudami odsvetovano jezikovna prvina >AIA@=  > E =  =C =I  LA =  = =JAH  AL E A  A E K FHEF H EL= @L E?=  brba -e ... boj; djektiv -a m, mn. djektiva s adjektivi; primr ... na primr na prmer; dvmiti -im nedov. ... dvomim, ali bo priel; ~ v dvomiti o I F A =L A A A JEI K>HA  AF= = = = K AL E A  A E K AL JH= = E =L=@ A @L E? pln -a m ... = HJ; sbstantiv -a m ... samostal= ; > @ IJ -i ... prihodnost; prirda -e ... nik; situcija -e ... F narava; DEIJHE A  na -o ... zgodovinski; bakrops -a m ... bakrorez; barvrnica -e ... barvarna; >=C = -e ... zastar. prtljaga I F A =L A A A JEI KL H C A  AF= K = = K AA = LHA@ @ =  L F HA@ E?  FHAL AJE >AIA@E  dialektologja ... ( =HA AI L A ); bifurkcija ... (LE E A A); balansrka ... (H=L JA E?=) I F A =L A A A JEI KL A A  AF= K = = K A =  =L=@ @ = L F HA@ E? FHAL AJE>AIA@E brikt stisnjenec; bigamst ... @L A A?; bibliofl ... knjigoljub splona pomenska uvrstitev, npr.: bjen -jna -o ... poud. =F H= E = A =L=@  AF=  K@ LEJ=  briznten -tna -o ... ruilen, razdiralen ; I A iron. mamin ~ razvajen, nesamostojen otrok, fant ; bel ... novec ; bienle ... prireditev

KIJLA

IJ A

= A

1063

6=  = A A>AIA@AE = LF E?=DFHEFEI=  A KIJLA L F HA@ E? = EJ=  FEI 6  AF A E @=I  KIJLA EE H= E @ILAJ L= E KIJL KIJLA IJ A IFHAIEL A E L =FHLE = E H= = = =J= A AJA A@ EL KIJLA IJ  A ALHIJ  KIJLA IJE C A@ EJE =J= A A  A = KF H=> A =F IA> = = =  FH ljubk(ovalno), slab(alno) ipd. ljubk. ljubkovalno A E L =FHLE =  EE H= = = A FHEIH H= AH A@ F imenovanega: E-ja m ... ljubk. A ; mcka -e ... ljubk. FHE KF = A I =  JH =JE -am nedov. ... otr., ljubk. spati I = -a -o ... ljubk. ljubek, prikupen ; IF slab. slabalno A E L =FHLE =  EE H= =F @?A AL= = E = E EL H= AH A do poimenovanega: babjevrec -rca m slab. FH= LAHA  LA ; A H-ja m ... slab. jezikovni in narodni odpadnik ; =@ =H -a m ... slab. jezikovni in narodni odpadnik ; bba -e slab. stara ~ A I = ; LA JE-m nedov. slab. nespametno govoriti otr. otroko A E L =FHLE =  = E = =E H= = A JH E  = KIJLA EF C L H @H=

132

8456

56

olep.

omilj.

alj.

poud.

vznes.

EH

zmer.

nizk.

kletv.

I ED  E E mdo -ta m ... otr. medved ; hovhv -va m ... otr. pes ; prdkan -a -o otr. priden ; =JE -am nedov. otr. sedeti ; pp pozdrav. medm. otr. na svidenje olepevalno jezikovna prvina, ki navadno poimenovanje zamenjuje z ugodnejim: @ C F IJ A  a m ... olep. tat ; hudr -ja m ... olep. DK@E nelp -a -o olep. ~a misel grda, slaba ; iztegovti -jem nedov. olep. ~ roke po tujem imetju krasti ; odti -dem dov. ... olep. ~ za zmeraj umreti omiljevalno A E L =FHLE =  E =  AKC @ AC=E A K AFHE = AI ELA A  = H>E FHE = L= E barabn -a m omilj. baraba ; barbica -e omilj. baraba ; okajn -na -o omilj.  LA   A E FE = pretto = FHEI omilj. prekleto aljivo A E L =FHLE = JECHEL= = A = = KIJLA  A = = L= F E A L= A cmokljj -a m ... alj. poljub ; A> = -e ... alj  AF =KH=  odpeketti -am dov. alj. LI K >  @EJE phniti -em dov. phniti ga -em ga alj. Ta ga pa ~e je zabaven, domiseln poudarjalno A E L =FHLE =  EE H= =LA IJ F jo pomenskih sestavin ali te vrste pomenski prenos poimenovanega: bbilon -a m poud. velik nered, zmenjava ; bnjamin -a m poud. = = EL@HK E E ddec -dca m ... poud. lep, postaven moki ; =H -ja m poud. izkuen ~ moki ; lomstiti -im nedov. ... poud. silovito, hrupno hoditi ; K@ LJ  = FHEI  poud. imeti ~ dober spomin zelo vzneseno A E L =FHLE =  EE H= =IF J EL I LAI H= AH A@ F E A L= AC= grda -e @ = =  @ = E H= domovina ; > A-a s vznes. obraz ; dr - m ... vznes. ~ovi zemlje pridelki ; L =JE am dov. ... vznes. boj ~ z zmago zmagati ; preminti -mnem dov. ... vznes. umreti EH E  A E L =FHLE =  EIE?AH = K A = F EJEL AC= LA @=H AIF I AD ELE  = A m uporabljena za poimenovanje negativnega: govrnik -a m ... iron. veliki ~ slab govornik; sn ek - ka m ... iron. = E   H= L= A  AI= IJ A  JH B= J  IHA AL JE A  A@ L  iron. I @A =L?AIIL E @KD LE A A  =@ AC L=JE zmerjalno jezikovna prvina, s katero govore E =  AFHE AJ IJL=H= E@A IJL L C L HKF E A K ACH >  = EL bk bka m ... zmer. Ti ~ prekleti; klda -e ... zmer. ~ nerodna nizko A E L =FHLE =  EE H= =@HK >A JK@E H=  AIFHA A EL  A K JELEH= FH IJ= H=LA  A@ LA AC=IF H = = buzarnt -a m ... nizk. homoseksualec ; srti ... nedov. ... nizk. iztrebljati se ; ? EJE -em dov nizk. Samo e ~em lahko umrem kletvica, kletev kulturno nesprejemljiva medmetna beseda ali besedna zveza, s katero n=L=@ E H= =  AC=JEL H= F A A > A DK@  a m ... kletv. ~ prekleti; prim. e madona, strela

$"
star.

=I L A
starinsko

= A

zastar.

A E L =FHLE =  EE == E@ >EL= =@EDFHAJA IJE L@= = A  A E KF=IAJKE J=  AIHA Kje; ob njej so navedene nezaznamovane vzporednice: sec -ca m ... star. marec; ljudoml -a -o ... star. ~ vladar prijazen, dobrohoten; ktiti -im A@ L ... star. lepati, krasiti; akorvno podr. vez. star. AFH=L; gltnik -a m ... star. mehkonebnik zastarelo A E L =FHLE =F FHAJA A@ >A  E A@= AIFH=LE = AKF H=> =  LA  > A  I  =LA@A A A = = L= A L F HA@ E?A  brzops -a m ...

) zastar. stenografija; glasovr -ja m ... zastar. klavir; bukvrna -e ... zastar. knjigarna; adrijnski -a -o ... zastar. jadranski; BE BE A  =  zastar. filozofski; kritikovti -jem nedov. ... zastar. kritizirati; bti sem [s  ... zastar. bodem bom; li LFH=  A , zastar. A JA ali novota, neologizem jezikovna prvina, katere novost A KJE  > A  A =D  = F =I E = EKIJHA E?= sldje -a s ... nov.; =HA AI L A-a s ... nov.; potrsnik -a m nov. potresni okodovanec; utvarniti -im dov. ... nov. tematizirati

133

nov.

2 C IJ
redk.

IJ A

= A

1065

FHE

redko jezikovna prvina, ki ima precej pogostnejo vzporednico (ta je tudi navedena): E IJH A  = m ... redk. izrezek; dobrodje -a s ... redk. dobrodunost; ednokrat kratn. prisl. ... redk. edinkrat FHE IJ jezikovna prvina, zlasti beseda, ki jo kdo napravi iz tHA KJ AF JHA>A FHEE H= = K IE?AHF= ELIF EH=>E  >IA>EE = =D LIA>E I F =I E =LHA E,LHA ELI AJE KI AJ EJE-im dov. ... FHE

2 IA> A
/

= A

1066

uvaja enakovredno dvojnico (prim. oznako ali), posebno pri oblikah in tonemskem naglasu uvaja enakovredno dvojnico: rz -a m zdrav. carski ali cesarski ~; tfus -a m zdrav. pegasti ali pegavi ~ uvaja nekoliko manj navadno dvojnico: H JE in H EJE; skkati in skakti; brd ... daj., mest. ed. brdu in brdu; pd daj., mest. pdu in pdu; orumenl in orumenl; megl - in mgla -e; d @A in d d ja; pokp -pa in pokp -pa; t ek ... inJA t ka - LH in LH ; jz ... z menj in z mno; lahk Ain A plsti pltel -tla in pltel pltla KL= = A@ FKIJ  E @L E? Horcij -a ... im. tudi Horcius; zapletn -na -o ... bolj ~ tudi zapletneji -a -e; F  - tudi F E  drben ... tudi drobn drbna -; knj knja m mest. mn. tudi knjih; pospati -am tudi pospati -ljem; spektroskp -a tudi spektroskp -pa m; tmen -mna -o tudi temn -mn -
FA = A A E L =FHLE =  EIAK E = A E@L E?E otvortev -tve ... peaj. odprtje; brodvje -a s peaj. ladjevje; bvati -am nedov. peaj. prebivati, ELAJE

ali

in

tudi

peaj.

=H=

=H= = A jezikovna prvina, ki se uveljavlja nasproti dotlejnjemu poimenovanju: ljubteljstvo -a s ... =H= amaterstvo; zapletn ... =H= zapletneji bolj zapleten nevtralno A E L =FHLE = C A@A = = A EE H= stilno nezaznamovana, uporabljena za razveljavitev stilno zaznamovane: H>= -e UI =>  I =>= A@= E FE = =  nevtr. srbska juha ; bba -e  slab. nevtr. v strokovnem izrazju ~ pri kozolcu

nevtr.

134

8456

56

$%

4=
Citatnost kakne besede, oblike ali zveze je = A =  H= =L  =KIJHA EJK E A E  >IA>EE = =L=@  A = = L= L F HA@ E?  FH  rgo prir. vez. lat. cit., izobr. torej, all right na . prisl. zv. angl. cit., sleng. v redu, prav. *AIA@A  > E A E  LA A E =  =D  F  LA  =  ALJH= A = I F A = = E FHE> E A F A I E FEI AFH=LE =@ @= LFHE AHED  C= =DJAL=LI= A =E A@ = JAI F @= A>HA LA E?AF @HA@   FH  KDJE m nedov. ... pokr. vzh. ali z vejico (priredno), npr. >=C = -e slab., redk. drhal, svojat (beseda je slabalna, in sicer redka glede na besede sodrga, drhal, svojat); prim. e >A@ A  = m manj.; ljubk. moj mali ~ otrok ; omilj. bedak Simboli in okrajave (m, dov., npr., oz.) so navedeni v 3.

135

PREGLEDNICE
Tu so podane tri pregle@ E?A FH=L HA = = AC =I L LHA@ IJ H  =FEI L= = H= AH = A@ C =I LE E  H = E  FHAL A = = F=  =  H=L =  I FEI E E = A E @HKCED A E LFHEFHAL AJED>AIA@=D 2H=L HA =FHAC A@ E?= = A A H A = A=>A?A@A FH=L FEI =F= AI LA I AC asove.

1068

/ =I L =LHA@
H = / =I

IJ H

1069

a b

1. kateri koli a: mati, sam; brat, kakor; kaditi, riba 2. nenaglaeni a  A A>AIA@E  FHA A   =C =I E E = A E planna naglaeni dolgi a: mti, sm naglaeni kratki a: brt, d, kkor, ndpastr 1. glas b kakor v biba ali rob @H Eali > AJK, ob materi, ob drevesu 2. glas pFHA@ A LA A E  A L E robca, rob hie, ob hii) in na koncu besede pred premorom (rob, predlog ob), F=JK@EFHA@I= C =I E = E L E  =I A@ A>AIA@Arob) 3. glas b oz. p, izgovorjen z odporo skozi nos: obme, ob meni ljub meni, rob mesta 1. glas c kot cena ali IJHE?JA A, stric nosi, stric ima, stric Samo, stric eko (zadnje neobvezno) 2. glas dz FHA@ LA A E  A L E Kocbek, stric gre 3. glas ali @  pred umevcem (neobvezno): IJHE? = =, stric eko; IJHE? =C=, E?@ K C A 4. prvi del podaljanega ali navadnega zlitnika: stric sedi, stric zna stric epa, IJHE? =C=  E?@ K C A  C =I  = HL A ali FA ali 6E JA A, 6E ECH=, 6E  A,6E  AF=,6E  = = 2. glas @ FHA@ LA A E  A L E  @ >=,6E CHA ! FHLE@A F @= = AC== E =L=@ AC=IE E AC== E K ALI AC= EJ E =  6E AF=,6E  A E, E @ KI=

1. glas d kakor v dedje, sodba, ded bere ali v @ AJ=, od matere, od brata 2. glas tFHA@ A LA A E  A L E sladka, ded pie) in na koncu besede pred premorom (ded, predlog od  F= JK@E FHA@ I= C =I E  = E L E =I A@ A>AIA@Aded igra, ded je) 3. glas d oz. t z obstransko odporo pred l: dleto @A@ A E 4. glas d oz. t, izgovorjen z odporo skozi nos: pod nos @A@ A 5. prvi del podaljanega ali navadnega zlitnika: ded sedi, predsednik, odziv, ded epa,@A@ =C=, @A@ AFE, @@ KI= 6. glas @ v zvezi z  AIJ=LA A  HBA K @ K C =,@ KI, M=@ =H

136

24-/ -, 1+-

H = / =I

1. kateri koli e ali polglasnik: leto, est; sej, jej, Tonej; teta, seja; kmet; ribe temen, pes 2. nenaglaeni iroki (ali srednji) e= E A =C = A EF C =I E  A A>AIA@E  FHA A   =C =I E E = A E  A , rbe Tnej, smejti se megl, prden ozki naglaeni dolgi e: lto, st; pred r A =L=@ FHE> E = i-ju: LA H, mra 1. iroki naglaeni dolgi e: tta, ofr, mja, sja* 2. srednji naglaeni dolgi e: mjni, sj, sjni (samo pred j, ki ni pred samoglasnikom) 1. iroki naglaeni kratki e: kmt 2. srednji naglaeni kratki e: jj, ljte (samo pred j, ki ni pred samoglasnikom) 3. naglaeni polglasnik: ps, tmna 1. glas f kakor v frfrati ali JABJA A, tef igra, tef je 2. glas v FHA@ LA A E  A L E Afganistan, tef dobiva 1. glas g kakor v glagol, rog doni 2. glas kFHA@ A LA A E  A L E pred premorom (rog), F=JK@EFHA@I= @Arog odmeva,H C A) krogca, rog poje) in na koncu besede C =I E = E L E  =I A@ A>AIA

1. glas h kakor v hahljav ali ADF E, smeh odmeva, smeh joka  LA A Eh J  FHA@ LA A E  A L E strah ga je, h godu, Mahdi 1. kateri koli i: pika, sin; sit; ime, mati 2. nenaglaeni i, A A>AIA@E  FHA A   =C =I E E = A E im, mti 3. v nekaterih besedah j >@HKCE H E =I= C =I E celuloid, premiera L =IED A J@HKC= IJ  FH bo imela); i + j v nekaterih pisnih zvezah i + samoglasnik, npr. socialen; o (ne)izpisovanju tega j gl. 935, 937 naglaeni dolgi i: pka, sn naglaeni kratki i: st 1. glas j kakor v jajce, polje, konji, alodij; o krnitvi tega j gl. 935 2. za l in nIA AE C L=H =  K AFHA@I= C =I E  = F @= == E = polj, poljski konj, konjski (gl. e pri l J #E FHEnJ ! 1. glas k kakor v krik ali k tebi, pek odhaja, prek jezera 2. glas gFHA@ LA A E  A L E kdaj, k bratu, vsak dan 1. glas l kakor v likalnik, olje, ljub,E >H= AL= A  = ; grl [g rl tudi g r l] 2. dvoglasniki  za samoglasnikom (tkal, tkalca) 3. glas w za r na koncu besede [t rw]; namesto tega lahko izgovarjamo u: trl [t ru] 4. glas u za r na koncu besede, kadar ga ne izgovarjamo kot w: trl [t ru] # F @= = E= E AD = El  AIJ EFHA@j, ki je na koncu besede ali pred soglasnikom (tu se izgovarja tudi le navadni l): polj, poljski 6. polglasnik + l v ustreznem soglasnikem sklopu, kadar ne izgovarjamo [g rl]: grl, grlce (prim. 734, 744)
*O pisanju pred j prim. 619, 628.

AD

/ )5 8 )84-,

56 4

137

H = / =I m 1. glas m kakor v imam, samski  > KIJ E Em (tj.l) pred f ali v: simfonija, sem videl 3. polglasnik + m v ustreznem soglasnikem sklopu: film, filmski (prim. 728, 744)

1. glas n kakor v Ana, njen, nravnost, tovarn 2. mehkonebni : Anka, Angela, Anhovo !  = F @= = E= E AD = En  AIJ EFHA@j, ki je na koncu besede ali pred soglasnikom (podal = A= E AD = A A >LA  konj, konjski 4. polglasnik + n v ustreznem soglasnikem sklopu: tovarn, himnski (prim. 734, 744) 1. kateri koli o: nos; sinov, sinovski, nov, bratov; voda, sinovi; snop; mesto 2. nenaglaeni iroki o H= A  FHA@   A je besedilo opremljeno z naglasnimi znamenji: lov, rbo 3. srednji o pred []: bratov, povzdigniti,@ E ozki naglaeni dolgi o: ns, sen 1. iroki naglaeni dolgi o: vda, sinvi* 2. srednji naglaeni dolgi o: sv, svji, sinv, sinvski, vlk, sl FHA@ H v, ki ni pred samoglasnikom, oz. pred l []) 1. iroki naglaeni kratki o: snp 2. srednji naglaeni kratki o: nv, gl (samo pred v oz. l kot []) 1. glas p kakor v pipa oz. snop stresi, snop odnesi, snop nesi 2. glas bFHA@ LA A E  A L E snop dodaj 3. glas p z odporo skozi nos: snop mi daj 1. glas r kakor v rudar (nekateri tako izgovarjajo tudi tip rjuha, rjav) 2. polglasnik + r v ustreznem soglasnikem sklopu: smrt,H@A , rjav, = H, magistrski (prim. 620, 727729, 734, 737, 742744) 1. glas s kakor v sesati oz. HEIJA A, ris odhiti, ris j 2. glas zFHA@ LA A E  A L E glasba, glas doni, s kdo ve kom 3. glas ali FHA@I A@A E  K AL?A  AIA AE C L=H = Js ali z): I =I =, pes epa C =I A A, C =I@ K gle 4. drugi del podaljanega ali navadnega zlitnika za t d c: kot sonce, od sonca, stric Samo 1. glas kakor v umi oz. ve to, ve ono, ve veliko 2. glas FHA@ LA A E  A L E veda, ve dovolj 3. drugi del podaljanega ali navadnega zlitnika za J@? @ J=J AF=, pred olo, stric tefan, >E  LEC=,>HE@  AFHE@A 1. glas t kakor v tat oz. tat pravi, tat ima, tat nosi 2. glas d FHA@ LA A E  A L E svatba, svat bom 3. glas t z obstransko odporo: tleti,J=J = A 4. glas t z odporo skozi nos: tnalo 5. prvi del podaljanega ali navadnega zlitnika pred I   ? @ : tat sedi, tat zna, tat epa,J=J = A, brat Cene,J=J = =, J@ K C =
*O pisanju pred v (in v zvezi l pred soglasnikom ali pred premorom) gl. 628.

138

24-/ -, 1+-

H = / =I

1. kateri koli u: muha, K ; kruh, tule; uganka, ubiti, kmalu 2. nenaglaeni u  A A>AIA@E opremljeno z naglasi: ugnka, ubti, kmlu 3. v nekaterih besedah []: naukL =IED A J@HKC= IJ  FH bo ubila) 4. glas v pred samoglasnikom v nekaterih tujkah in tujih lastnih imenih: Dachaua [dhava] 5. w= E  = = AJ K>AIA@A  =IJE e je u predpona: udariti, ukloniti A = @ IJE naglaeni dolgi u: mha, naglaeni kratki u: krh, tle

1. glas v kakor v vidva, tj. pred samoglasnikom iste besede 2. dvoglasniki  za samoglasnikom in hkrati na koncu besede ali pred soglasnikom: a) v isti besedi: siv, sivka, favl b) med dvema besedama v primerih kot bo vsak, bo vzela, bo vrela bo v tebi, bo v domu, bo v redu,> L AD !  >I C =I E E@LKIJ E Ev E IE?AH LA A E M   A LA A E vzeti, drv, odvzeti, pot v zlo; vreti (navadneje w), @LHA E, HL, pod vrati (navadneje w), pot v reber vse, predvsem, pot v temi  A >LA FHE J " 4. glas u kot prosta varianta za w in v primerih kot vzeti, drv, podvzeti, pot v zlo, L AD, vreti, @LHA E, HL, pod vrati, pot v reber vse, predvsem, pot v temi podobno tudi bo vsak, bo vzela (navadneje w), bo vrela (navadneje w); bo v tebi, bo v domu, bo v redu,> L AD redko tako e favl 1. glas z kakor v zob oz. L @H Eali iz okna, iz mesta, iz doma 2. glas sFHA@ A LA A E  A L E nizka, iz hie) in na koncu besede pred premorom (mraz, predlog iz), LA @=H JK@E FHA@ I= C =I E  = E L E =I A@ A>AIA@A voz odhaja, voz nese 3. glas oz. FHA@ K AL?A  A H Az ne izgovarjamo kot z/s: E AJE,  EJ ,E @ EF=; izolati,E EIJEJE 4. drugi del podaljanega ali navadnega zlitnika za t @? @ : fant zna, ded zna, stric zna, >E  =@A A,>HE@  =>=L= 1. glas kakor v =C=, A =, A > @A 2. glas FHA@ A LA A E  A L E  A ka; A JA A), na koncu besede pred premorom ( A  LA @=HJK@EFHA@I= C =I E = E L E  =I A@ A>AIA @A  A E , A  A 3. drugi del podaljanega ali navadnega zlitnika za J@? @ :B= J =C=, @A@ =C=, IJHE? =C=, 6E  =C=, >HE@  A =

2 E 1. V preglednici niso zajeti dvojni soglasniki. O tem gl. 689. 8 A@ AJED = K A JA H A =D JK@EH= A A A E L AC =I LA  FH J AI A ! 8JK =DE JK ED =IJ EDE A ED = = K A  A =JAHA @JAD H  A@HKCAC =I LA "  H A  E EDI LA I ==>A?A@= E = E C L=H =   = > E E E E E EC =I LEI LA 8A  JA C L $  ` # %E FHEF I= A EDFEI=L=D % `!" * O posebnih jezikoslovnih znamenjih gl. 1923, 619.

E A

/ )5 8 )84-,

56 4  )215 8)

-/ )5 8

139

=FEI L= AC =I L
8FHAC A@ E?E EI KF JAL= E@ CEI C =I E E FH=LJ= LA E oma ne zapisi polcitatnih besed. Od fonemskih variant so upotevane samo najpomembneje.* Glas [a] ['a:] ['a/'] [a] [b] H = kateri koli dolgi naglaeni kratki naglaeni nenaglaeni a a b p [c] [dz] c c @ FHA@ LA A E  A L E FHA@ LA A E A L E FHA@ A LA A E A L E pred premorom pred samoglasni FHA@ L E =I A@ A>AIA@A FHA@ A LA A E umevcem FHA@ LA A E A L E FHA@ LA A E = K AL?A =@ , FHA@ LA A E A L E Zgledi sam, brat, riba sm dn, brt rba biba, objem, obdati, > AJK/materi snop daj Cene, stric, Micka Kocbek, stric Branko FA , LA ,FA = >HE@ =, >HE@ FHE AIE >HE@ >HE@ ECH= >HE@  A stric epa @ K C= @ >=,FH @=

1070

c @ @ c d t [e] ['e:] ['F:] kateri koli dolgi naglaeni ozki e

IJHE?, , stric = A dedje, odgnati, @ AJ=/matere svatba, svat bo kmet, ribe, pet, sej, sejni, mej, mejni, jej, Tonej, teta, seja pt

dolgi naglaeni srednji

pred r n=L=@ FHE> E = i-ju LA H, mra pred j na koncu sj, mj besede ali pred drugim soglasnikom sjni, mjni
IJ  @L FE A = = K A@

*HAIE?=FHA@ C  = = K A =C = A e ali o) zaznamuje srednjost e ali o.

 IJHA E?=F @

140

24-/ -, 1+-

Glas H = ['F] kratki naglaeni srednji pred j na koncu besede ali pred drugim soglasnikom [F ] nenaglaeni srednji e pred j na koncu besede ali pred drugim soglasnikom [':] dolgi naglaeni iroki* ['] kratki naglaeni iroki [ ] nenaglaeni iroki e [ ] polglasnik e ** pred r l m n v ustreznem sklopu [' ] naglaeni e f g k h h kateri koli dolgi naglaeni kratki naglaeni nenaglaeni i i j i

Zgledi jj, dj djte Tnej mejnk tta, sja kmt rbe, enca pes, temen H@A , Vltava, Mboja, Nkrumah ps, tma ja,8 J=L= tem H, zmrzl, flm, tovrn fant, kofljica, tefka, grof glagol, Bogdan kdaj, k domu, vsak dan hahljati se, mehko, meh Mahdi, h gori, suh grm pila, sit, mami pla st mmi jajce celuloid

pred r l m n v ustreznem sklopu pred r l m n v ustreznem sklopu FHA@ LA A E A L nikom FHA@ LA A E  A L E

[ ]

nenaglaeni

[f] [g]

[h] [] [i] ['i:] ['i] [i] [j]

v polcitatnih besedah = = AJ K@ = A >AIA@A  AIAFHA = K A =I= C =I E *** med i + samoglasnikom FHA@ A LA A E A L E pred premorom pred samoglasnikom

bo imela pacient, sociala krik, kura, pakt bogca,H CJ E rog rog odnesi

[k]

k g

* O posebnostih zaznamovanja irokega e pred j (sja) gl. 619, 628. ** Znamenje JK = = K AF C =I E  E E =FEI= IF IA>  H *** Znamenje tu zaznamuje j  E E =FEI= IF IA>  H

)215 8)

-/ )5 8

141

Glas [k] [l] l lj podaljani AD = E [m] l] [n] > KIJ E E lj lj

H = FHA@ L E naslednje besede na koncu besede ali pred soglasnikom na koncu besede ali pred soglasnikom na koncu besede ali pred soglasnikom

Zgledi rog nesi labilnost, polje, ohol polj, poljski polj, poljski polj, poljski imam simfonija, sem videl Nina, njena sanj, sanjski sanj, sanjski sanj, sanjski Anka, Angela, Anhovo manjkati nos, sinov, sinovski, gol, voda, sinovi, snop, mesto ns sinv, sinvski, pl, sv* gl, lv brtov,C L , pln vda snp msto, odti pipa, pnem, snop robca, rob strehe rob rob ima rob je trava, morda, dar,H@A sila, sneti, stati, trs nizka, iz hie niz niz ima niz je

[l]

[ ] [n] [ ] [o] ['o:] [' :] [' ] [o] ['<:] ['<] [< ] [p] AD = E mehkonebni kateri koli dolgi naglaeni ozki dolgi naglaeni srednji kratki naglaeni srednji nenaglaeni srednji dolgi naglaeni iroki kratki naglaeni iroki nenaglaeni iroki

m m n nj ne pred samoglasnikom nj ne pred samoglasnikom nj ne pred samoglasnikom n pred k g h nj pred k g h o o o p b pred  pred  pred 

FHA@ A LA A E A L E pred premorom pred samoglasnikom FHA@ L E naslednje besede FHA@ A LA A E A L E pred premorom pred samoglasnikom FHA@ L E naslednje besede

[r] [s]

r s z

* O posebnostih zaznamovanja irokega o pred v (sinvi) gl. 619, 628. ** Izjema so tu pravi predlogi, npr. ob, iz: ob uri [bu], E  E[zo]. *** Izjema so tu pravi predlogi, npr. ob mostu [bm], iz mesta [zm].

142

24-/ -, 1+-

Glas []

H = FHA@ A LA A E A L E pred premorom pred samoglasnikom FHA@ L E naslednje besede FHA@ A LA A E umevcem FHA@ A LA A E umevcem FHA@ A LA A E A L E pred premorom pred samoglasnikom FHA@ L E naslednje besede

Zgledi umi, smena, tet A =, A IFE A A  @D= = A A I =I =

s z [t] t d

E  =I L tat, tnalo, tkati gladka, rad hodi glad glad ubija glad je kruhu, kruh krha krh brtu brv,J

[u] ['u:] ['u] [u]

kateri koli dolgi naglaeni kratki naglaeni nenaglaeni

[v]

zobnoKIJ E E

[ ]

dvoglasniki

u u v/l LKIJHA A L E A okolju (neobvezno) v/l ob nenaglaenih , i in eLA E =L > Ekoslovnih kategorijah) (neobvezno) v u v polcitatnih besedah f FHA@ LA A E A L E v kadar se premenjuje z [v] (siva) l kadar se premenjuje z [l] (brala) u LHA@ ED@ = ED besedah v besednih zvezah v polcitatnih besedah A AFHA@F =

nsel, bkev, nsil, vdel sva, vva Dachaua Afgan, grof gre siv (ka), avtor, evfonija bral, bralca, kosil, topel, bel nauk, poudariti bo ula, bo uran Dachau bo ubila

* Izjema so tu pravi predlogi, npr. ob, iz: ob uri [bu], E  E[zo]. ** Izjema so tu pravi predlogi, npr. ob mostu [bm], iz mesta [zm]. *** Izjema so tu pravi predlogi, npr. od: @ AJ=[do], od matere [dm].

)215 8)

-/ )5 8

143

Glas [w]

LA A E@L KIJ E E A@L C =Iniki

H = v ne ob samoglasniku (neobvezno) v kot predlog pred samoglasnikom A AFHA@F = na koncu besede in hkrati za r ne ob samoglasniku in FHA@ A LA A E A L E A AFHA@F = FHA@ LA A E A L E FHA@ LA A E A L E FHA@ LA A E umevcem FHA@ LA A E umevcem

Zgledi vzeti, odvzem, barv, v zelju, v meni L AD ubiti trl

l [] A LA A E @L KIJ E E A@L C =Iniki v

u z s

vsak, predvsem ustraiti se zet, zrelost, zdaj, A  AJ= =JAH glasba, glas bobni =C=, = =, C=JE izvrba E @ K C A I@ K C A

z s

144

24-/ -, 1+-

%

2EI=LA =F I= A A A E A
5F = = A = = >H=L =L FEI=L*FHEFHAL A = KF E A L= E H= E EDJK ED A E LI  >H=L =L= =IFHA@=  $!` # H=L J= JK@E = A = FHAL A = K H E FEI A  HA AL= KJEF CH=BI EDJA =L   = A =L= K E EI LA E EJK AC= C =I L =E  =C = AL= =JAH  > E C =I EDFHE =C @EJL=DJK AC=I LA I A K E A K A E K 6K =  A >H=L =L= ED E#F I= A EDJK EDFEI=L  = = AJ KI  >@A = A ALH FI AFEI=LA E D= = AE  =JE E?A =JE I AC= A E = 8JA  LEHKI  = FHA  >H=L =L= AI L= I A =JE E AFEI=LA  =J = >= I =  =@ =HI =E BE I = I A@E F=H = I AE CAH = I AFEI=LA ,HKC=LA E =I KFE =I CH ?EHE E AALH FI AFEI=LA JHAJ =F== EjI AE =BHE A 2 I= A AJADLA EDI KFE IA = A = J= A CAH = I =  A KCH BE I =  =@ =HI = E I =IJKH L =@= A IEFEI=LAI A@E F = A K A AFEI A> E E A FHE= E I ED FH JKH = DA>HA I = =H=>I = FAH E I = DE @E I = itn. Latvijska in litovska pisava sta na koncu evropskih pisav. 2HE =JE E EDFEI=L=DI FHELI= E = FHA  =LHIJEJEF CH=BI A = A =LA  =J F= C =I L  E  HA>EJ  FEI  @ = A A  =H A A F @ = A  A L C A@ED FEI= =L=@  A @= A AH=  =znamovan tudi naglas (npr. Capua Kpua, AL=F E E ` ALF E E, FEI  AF @ = A A KF= AE C L H E IE?AHI LA I E @ @= L C =JA AF= K  FH Shakespeare, jazz IFEH @  = A = AJK@EF LA@=  =  A LF I= A ED A E ED >AIA@ Em naglasom. 2HE A =JE E ED H L EDFEI=L=D A = = AJ KFHA H L= A FHE?EHE E?E FH  , . 2HE?EHE E EDFEI=L=D AFHA H L= A =LA@A  = FHA  =LIA FEI=L= I KF A H A FHELI= EE A@FEI=LF= A =F IA> A =D JK@E AE C L H A Preglednice po abecedi podajajo glasovne ustreznike v navadnem slovenskem zapisu, npr. za latinsko au slovensko av (augmentum avgmnt). =@=H KIJHA = A J= FHAL AJ= E  JK AC= A E =  FEI  E F @ = A =  FEI=L = I LA I = KIJHA E?= = JK
* Svetovalci za pisave: T. Dietrich, univ. asist., za hindijsko pisavo, po = HJKFH=LE ; 0 .=I = @H HA@ K EL FH B  = K E EFEI=LE -  EDAL? /=>H LA? @H HA@ K EL FH B  =IJ=H E  L CH FEI=L  /= J=H @H HA@ K EL FH B @ FEI E = 5) 7  = =JE I FEI=L F  = HJKFH=LE ; V. Gjurin, mag., za angleko pisavo, po = HJKFH=LE ; V. Jagodic, vi. univ. pred., za albansko pisavo, za azijske in afrike FEI=LA E L A EDA>HA I E DE @E I .  = FE @H  = ILAJ HA@ E = 5) 7  =L D @ A?EHE E AFEI=LA   H= LA? @H E HA@ K EL FH B @ FEI E = 5) 7  =DA>HA I FEI=L F  = HJKFH=LE ; )  EF LA? K EL  A J  = A E I L= ko pisavo, po = HJKFH=LE ; . K E?I FH B  = =@ =HI FEI=L 2  @HK @H HA@ K EL FH B  =I L= FEI=L   HA E @H HA@ K EL FH B HA@ E = 5) 7  =CAH = I AE BE I FEI=L 8 2=?DAE AH IJH ILAJ  =DE @E I FEI=L F = HJKFH=LE ; * 2AH FH B  =DE @E I FEI=L  5 K>E? @H HA@ K EL FH B  = H = I AFEI=LA +D 5DECA HE *K =H K EL  A J  = =F I FEI=L F  = HJKFH=LE ; 5J= LE K EL  A J  ==H=>I FEI=L F  = HJKFH=LE ; D. Stefanija @H HA@ K EL FH B  = = A@ I E > C=HI FEI=L ) 5JE?D @H HA@ K EL FH B  = A FEI=L 4  K J=H E  =C  == C A FEI=L F  = HJKFH=LE ; V 6=L =H  = L CH FEI=L FHL J    H IJH ILAJ  =DA>HA I FEI=L   HE A? FH B  =F HJKC= I FEI=L  = EJ L E  =JLE E E AIJ E IJ=FHAC A@ E ?AF @= = 6 F HE E E   @AH 2HEF >AC A@AF I= A EDFEI=LI @= EF I= A E EJK@EL =L E H= FH=LEF E E@K = HJ=FH=LE . 6 F HE E @H HA@ K EL FH B @ FEI E = 5) 7  A>E FHA@ =C= JA FHL J ED I KJ LI H=  =LIAFEI=LAJAHKI = AL= A?FHE ED @ EJL=D  >AIA@E  A IFHA A = F @ EIE = .  = FE  FHA@IA@ E    @AH  V 5  5KD=@ E H= A  =JHE LAFHE>= JI AFEI=LA  6 F HE E  = E

)61 1

-215)8-  )61 5 )215)8)

145

H = E@L H ALA = A =E C L H  FH I LA I ej za angleki a v besedah kot Watergate [vt rgjt]. V oglatem oklepaju zapisana podoma A = > E =FHA@IJ=L =D H=JE F @IJ=L  = HA>EJ JK@EFEI F @ = EJAL  FH I LA I E o za angleki a v besedi baseball [bjzbol tudi bzbol]. =LIAFHAL AJ LA = I LA I = > E C =I =  HB = = A =  HJE?= = ?K>AIA@AL C =JA  AF= K = = K AE C L H =@ AC= I C =I E = L F =K FHA@I= C =I E  FH Wedgwood L@ LK@  =HIAC A@A =F = LC =I L A KE C L=H = L@ LKJL@ LK@= J J=  = HI LA I E > E C =I E EJEFbrod z izgovorom [brt brda]. Polglasnik je v preglednicah podan z [  FH  == C A  H e slovensko [ ]: Buster, westminstrski [bst r, vstmnst rski]. 8FHAC A@ E?AF I= A ED A E L EI  = AJA>AIA@AIF IA> E E H = EE @HKCED A E L= EE F IA> AC= =IJ AC=E H E = 8FHAC A@ E?=D ALFHLA IJ F?K =FEIKIJHA AC=JK AC= A E = L@HKCA  H == E H A =I LA I EB A I EE C L HE  =FEI  =@=H A>AIA@=FEI F @ = A = LJHAJ A F= A > AF = H A F @ = A EFHE AHEI FEI= E =L=@  AF @ = A EF= E = L C =JA  AF= K =FEI=  AE C L H

=JE E AFEI=LA
=JE I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1072 1073

6EF CH=BI ED = A =L E  @HK A E H E in piemo razvezano ae in oe.

= A =LAFHE@ = A K

8IAE  =JE

E AFHAL AJ LFEI=LEF @

= KA

PREGLEDNICA

Lat. a ae

au c

Slov. a e ae aj av k c g h k eja ea ev i j

ch ea eu i

Zgledi Capua Kpua praesens przent, Laelius Llij/Llius er (aerodrm), Aetius Atij/Atius Aeschylus jshil augmentum avgmnt, Plautus Plvt/Plvtus A EFHA@e, i, y, ae, oe: Capua Kpua, credo krdo pred e, i, y, ae, oe: Ceres Crera, ciborium cibrij, cynicus cnik, Caesar Czar, caelibatus celibt, Coelia Clija Caius Gj(us) schema shma, Chiron Hron charta krta, Christus Krstus, chronica krnika A Ae =C = A LA E = idea idja v drugih primerih: alnea (v imenih tudi naglaeni: Ra) eurythmia evritmja, Eugenius Evgnij/Evgnius Laetitia Letcija Iustus Jst

146

24-/ -, 1+-

Lat. i

oe ph qu s

sp st th ti

x y

Slov. Zgledi ij FHA@@HKCE I= C =I E L A =JAHED = ED materia matrija, Maria Marja, Marianus Mrijan, Diocletianus Dioklecijn, Sextilius Sekstlij (na koncu osnove namesto -us  A F @ = A =E A = E = @L E?A>HA i: Florjn, Mrjan e amoeba amba, Phoebus Fb/Fbus f philosophia filozofja, Phormio Frmio kv aqua kva, Quirinus Kvirn/Kvirnus s summa sma, Christus Krstus z med dvema samoglasnikoma, v sklopu ns in v nekaterih redkih drugih primerih: Caesar Czar, consonans konzonnt, Cosma Kzma v zvezah sp in st (samo v nekaterih primerih, gl. Pomni) sp spectrum spkter, sperans Sprans p v nekaterih besedah: spiritus prit st structura struktra t v nekaterih besedah: studens studentis tudnt, institutum intitt t thorax traks, Thisbe Tsba th L>AIA@=DF  A CH A LF ELK theta thta ci A AFHA@I= C =I E ambitio ambcija, Tertius Trcij/Trcius (vendar prim. hostia, bestia, Sextius hstija, bstija, Skstij) ti v nekaterih besedah: ochlocratia ohlokratja (po grki izgovarjavi) ks ex libris [eks lbris], Sextilius Sekstlij/Sekstlius i cynicus cnik, Lycurgus Likrg/Likrgus

Dvojne soglasnike izgovarjamo in piemo enojno: Commodus Kmod(us), possesivum posesv. Besede CH AC=E L H= =C = K A F  =JE I  AI FHAL AJAFHA =JE E A
Pomni V nekaterih primerih sta sp in st nasproti p in t v H=>E =F A I  AL= A  instrurati intrurati, inspkcija inpkcija; =D IJ=JK@EFH IJE= E@HKC= EL=HE= ti: intitt institt, instalcija intalcija, stdion tdion, strt trt, bstija btija, btja.

1074

5 L= I A =JE E AFEI=LA
5H>I =
H

1075

DHL= =FEI=L=
pa z dj: E E  E E , H A Djordje.

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

 lahko zamenjamo s  rko

= A K

= A =LAFHE@

H E in zamenjujemo s in @ : AL=F E E, KLA  ALF E E, @ LA . To se deloma dogaja tudi z lastnimi imeni: 2JH LE ,, L .

)61 1

-215)8- 5

8) 5 -

147

PREGLEDNICA

Sr., hr. Slov. @ lj nj

lj nj

Zgledi AL=F E , =HE LE ` ALF E  KLA , KH = @ LA , @ H@ = Ljubo [ljbo] Zrmanja [z rmanja]

=H

LE

H A = LA A A A L E A = ?K>AIA@AE C L=H = J=  JLI LA FH Beograd Beograda [bograt bograda]  H r izgovarjamo kot r LEIJEDF ED = HLI LA E E Zrmanja [z rmanja].

E E =
1076

A =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

= A E =@ E  =@I= C =I E J  IJHELA?E  H A?  FK =  , , , , zamenjujemo z e, t, d, n, r/H : E , H L ,L H, ? L, Radho  > E?A, 2 A , EJ E?A, ,L   E E , Kraluv Dvur; Nemcova, Radhot, Dablice, Plzen, Litomerice, Dvorak/,L H = .
= A =LAFHE@ = A K

  = A E =@ E J  IJHELA?E  H A?  FK amo: E , H L,L H E , Krluv Dvr.  H  podajamo z e (razen izjemoma): , ,6 , @A , EJ E?A,* D LE?A, ? L, E , Tin, Zdnek, Ltomerice, Bhovice, Nmcova (v izgovoru tudi [njmcova]). !  H E in zamenjujemo s t in d (razen izjemoma): * =, > E?A`*J=, Dblice, vendar 8 = Vldja. "  H  zamenjujemo z n, izjemoma pred samoglasnikom z nj: 2 A  2 A , vendar = Mnja. #  H  zamenjujemo H , = A L E I C =I E I/ : ,L , E ,LH = , H E;2 A OI ,2 > H,6 A> , IJ A@A  Pmisl (vladarska rodovina), [pbor, tbon, sted k]; * A E = > E =
Pomni 1 A =IALF @ = A EDE A ED podaja z r: H ,2 E>OI =L` H AHE , Prbislav.

$  H Ey in ch zamenjujemo z i in h: 0H=@ = O,+DHK@E `0H@ = E, [hrdim]. %  H  h DH= = E  E C L=H = F  = A E A =I  AHA@ =F @ = A = E A = 0H=@ = O`0H@ = E, vendar Praha Prga.
PREGLEDNICA

A ch

5 L C A@E h Chrudim [hrdim] @ > E?A`[dblice] A ? L` ? L=, v izgovoru tudi [njmcova]

148

24-/ -, 1+-

A h

x y

5 L C A@E h Havrnek [hvran k] 5J= LE?A,2 A `[stnkovice], 2 A H E ` H E = A LA A E I C =I E 2 A OI `2 EI [-s l] = LA A E I C =I E * A E =` > E = J * a Bta K ,L H`[dvr] ks Alexandr [leksand r] i Spytice,0H=@ = O, Masaryk [sptice], 0H@ = E, msarikovec

Naglaen je zmeraj prvi zlog besede ali besedne zveze.

1077

5 L= =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

Zna A = = @ E  =@ I= C =I E  EF@  FK =  H A , , , , , , zamenjujemo z n, t, d, l, r, e, o: Tom, KH ,8= = , K >EAH,0A F=, Demnov, Brka Toma, Muran,8= J= , Dumbier, Helpa, Demenova, Borka.
= A =LAFHE@ = A K

1. ZnamenjA =@ E  FK = Tom Tma.  H A , , in zamenjujemo z n, t, d in l: KH ,0H ?D , K >EAH,6 F = O ` H= DHD J @ > AH JF = E LA @=H K>AJ L`[ljbetova]. !  H E ch in h prepisujemo kot h: =?DJE?A,0= E ` DJE?A D E LA @=H Velehrad Vlegrad. "  H  zamenjujemo z e (pod naglasom v slovenskem izgovoru ozki e): Demnova, Svtopluk [dmenova], Svtopolk. #  H y zamenjujemo z i: Bansk Bystrica Bnska Bstrica. $  H i pred a zamenjujemo z j: Mati Mtja.
PREGLEDNICA

Sl. ?D D ia ie

Slov. e D @ D ja je

o J i

Zgledi Demnov [dmenova] =?DJE?A` DJE?A H= `[mkrad-] 0= E ` D E Mati Mtja Lietava [ljtava] 0A F=`[hlpa] KH `[mran] Ptor [ptor] 8= = `[vtan] Bystrica Bstrica

Naglaen je zmeraj prvi zlog besede ali besedne zveze.

)61 1

-215)8- 5

8) 5 -

149

I =FEI=L=
= A =FHE , in  FK = 5J= EI =M, /@= I , @ Stanislaw, H A , , , zamenjujemo z , , , ( AH I E, @ , = ` AH   H E , pa bodisi z a, e ali pa e raji z on/om, en/em ( I ,, >H M =I I , Dabrowska/Dombrowska, Debicki/Dembicki).
= A K

1078

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AL= = Gdansk, Lod   I E , @ , = I =,, >E? E`

= A =LAFHE@

2 @

= A

FE A

J=

 =

H AF

= =

LFHAC A@ E?E

PREGLEDNICA

Polj. Slov. Zgledi I ` I om pred p ali b: , >H MI = [dombrska] ? pred i: Franciszek` BH= k] = ` ch h Chmielnicki Hm(j)elncki ?E pred samoglasnikom: ?EKI ` ? + =HJ HOI E` =HJ HI E @ @ pred i: @ EI =M` @ I = @ I =] @ E @ pred samoglasnikom: , EAH O I E` @ AH I E @ @ @ ` @ A + IJ ?D M=` A IJ D L= em pred b ali p: =H >= [zarmba] i i Franciszek` BH= k] j pred samoglasnikom: Sobieski Sobjski @ ` @ 2 = `2 = n pred soglasnikom: /@= I ,6 F E I =`/@ I , [topolnska] @ , Krakw` @ , Krkov s pred i: Sinko [ ko] si pred samoglasnikom: Siatkowski [atkski] sz Warszawa Varva = ` w v Warszawa,9H ? =M`8=H L=, Vrclav O E *O@C I ? `*@C AH I E` AH I E Dvojne soglasnike piemo in izgovarjamo enojno: Anna, =CEA [na], Jagelnci. =C =I A = A = =FHA@ =@ A  CKE A L= E A > E A FHEFHACE>= KIA LI LA E E AFHA E = Krkov -a, Taszycki Taszyckega [tacki tackega].

150

24-/ -, 1+-

1079

/ H AK E

IH>I =FEI=L=

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AL= = = A =FHE H =D ,@ , , , , in  FK =  , @  in J  pa raji zamenjujemo s , @  in tr: = E , 9 @ = , K>= , E = , 6 = O, K E?=, *H =, Hrdk, F E ` =?E = E , Wod = 9 @ = , Luban, HE = , Trelany, K E?=, Breznja, Hrodk, Koprin.
= A =LAFHE@ = A K

2HE@

= A KFE A

F E C L HKE FHAC A@ E?A

PREGLEDNICA

/K ?D @ h

F J w y

5 L C A@E D E?D= ` D= k pred soglasnikom: Chrst [krst] E E I E` inski] @ 9 @ = ` L@ = A *H = `[brzan] h Hrnik [hrnik] E = ` = K E?=` E?= K>= ` >= o Hrnik [hrnik] F 2 E>OI =M`[pbisla] za k, p: E = , F E ` =  F E ] ? 6 = O [clani] 6 = O` = E v Wspork [vspork]; Kulow, Nawka [klo, nka] i Budyin Bdiin

Naglas je na prvem zlogu besede ali besedne zveze.

1080

AK E

IH>I =FEI=L=

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AL= = = A =FHE H =D , @ , , , , , , in  FK =  ,@ , in pa raji zamenjujemo tudi s , @ , in : +D ,/ @ , A , AHC , KJ > , = , +D A>K , E O, I i?= +D ? +D ,/ @ / @ , A , AHC , Lutobor, Laz, Chosebuz/ Choebuz, A E O A E O, Lesnica.
= A =LAFHE@ = A K

Piemo po izgovoru v preglednici, npr. Bela Gora.

)61 1

-215)8- ) *) 5 ) 7/4 .1 5 -

151

PREGLEDNICA

,K ch @

w y

5 L C A@E h Buchojc [bhojc] *=H ` >H @ / @ ` C @ e ,H E?=` @H E?=] * =/ H=`* =/ H= m Rado [rdom] 9 F= A `[vpalen] H KJ > `[ltobor] +D A>K `[hebuz-] v Barklawa [brklava]  * M`[blo] i Boryn [brin] A` A

Naglas je na prvem zlogu besede ali besedne zveze.

AI L= I AALH FI A =JE E AFEI=LA

) >= I =E KCH BE I AFEI=LA
) >= I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1081

1082

 zamenjujemo z e, pa s ali c: Prmet, ai Permet, = E/Caci.

= A K

Zamenjave pri @

H =L = EDFHE@ = EJL=D Aa: Tiran, Prishtin Tirna, Prtina. Sicer se ravnamo po izgovoru v preglednici.
PREGLEDNICA

Alb. Slov. Zgledi H , ai H A  E dh z Midhat [mzat] e Dejs [djes] C @ / ata` @ J= l lj Shala [lja] ll l Munella [munla] G 2AGE ` FA FA r r Tiran Tirna rr r Krrabe [krbe] sh Peshkopi [pekop]

152

24-/ -, 1+-

Alb. th x ND y D

Slov. s dz @ i

Zgledi than [sn] Hoxa [hdza] 0 ND=, hoxha` D@ = D@ = Gjyze @ A A DA` A = =FHA@ =@ A  CK>AIA@A= E>AIA@ A LA A

=C =I ALA E
1083

=@ =HI =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

  H E in zamenjujemo z in , ti pa lahko z ue in oe: =HJB , A JH ` artf, Meztr Martfue, Mezoetr.  H E in zamenjujemo z ue in oe: Smeg, Krmend Suemeg, Koermend. !  IJHELA? =@I= C =I E  FK = Ppa, Pcs, A JH`2=F=, Pecs, Mezotur.
= A =LAFHE@ = A K

2 @ = A E =Smbotel.

FE A

F E C L H EFHAC A@ ici; za Szombathely AF @

= A = >

PREGLEDNICA

=@ c ?I @ I CO h

i ly ny s sz ty y z I

5 L C A@E a Ppa [ppa] c Miskolc Mkolc D?I,+IAFA ` D=  FA @ @ I=` @ = @ =CO=H` =@ H h Huszr, Mohcs [hsar], D= na koncu besede ali prvega dela tvorjenke se ne izgovarja: Csehbnya ` A> = i Miskolc Mkolc j za samoglasnikom: Jkai [jkaj] j Kodly [kdaj] nj Tatabnya, Harkny [ttabanja, hrkanj-] e Vrs [vre] A 2AJ Bi [ptefi] Miskolc Mkolc s Szeged, Sziget sgedinski, Sget tj Getye [gtje] i Smeg [meg-] E =HJB [mrtfi] gl. zveze gy, ly, ny, ty z Zalavr Zlavar = E I= = =

)61 1

-215)8- 7/4 .1 5 -

153

Dvojni soglasniki se zamenjujejo z enojnimi: Bkk [bk]. Naglas je zmeraj na prvem zlogu.

.E I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1084

H E in zamenjujemo z ae in oe ali z a in o: Vin Vaeinoe/Vaino.

= A =LAFHE@ = A K

2HE HA>EJ A @ E C L HBE I ED H

PREGLEDNICA

= A K =IJ EDE @HKCEDE A IA@H E

FH=LE  ELA =  =

Fin. i ou y

Slov. e j e o i

Zgledi Sillanp [slanpe] za samoglasnikom: Karjalainen [krjalajnen] Vin [vjne] Oulujoki [lujoki] Jyvkyl [jveskile]

Dvojne soglasnike in samoglasnike izgovarjamo enojno: Sillanp [slanpe]. Naglas je zmeraj na prvem zlogu.

-IJ

I =FEI=L=
 pa z o.

1085

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

H A, in zamenjujemo z a, o in u  H
= A =LAFHE@ = A K

2HE HA>EJ A @ FH Tallinn Talin.

PREGLEDNICA

= A KIA@H E

FH=LE  ELA =  =E C L HAIJ

I ED H

Est.

Slov. ja jo i ju

Zgledi Prnu [pjrnu] rdi [jrdi] Vpsu [vpsu] Lmanda [ljmanda]

Dvojne soglasnike in samoglasnike izgovarjamo enojno. Naglas je zmeraj na prvem zlogu.

154

24-/ -, 1+-

1086

4
4

= I AFEI=LA
K I =FEI=L=

1087

Tipografske zamenjave (gl. 217220, 1071)

AL= = = A =FHE in ter pri in  FK =  in zamenjujemo tudi s in c:*H E =, Trnava Braila, Tirnava; vendar *H= L,*EIJHE =`*H=I L *H= L, Bistrita/ Bistrica.
= A =LAFHE@ = A K

AL= E = A EFHEI= C =I E ED FK =  in pa zamenjujemo s in c: *K?KHA JE`*K =H J=,*EIJHE =`*IJHE?=; Romnia E = F @ = A v Romnija.
PREGLEDNICA

Rom. ? ?A ch ?E g CA gh E

Slov. = i A k E g @ @ g E j ij ji

i ? ? cj K  ks =C =I ALA E

E K x

Zgledi 6 F L J`[topolvac] npr. v besedi Romnia E  A E@HK E E` H E = Romunija + IJ= =, Cluj Konstnca, +AH =` rna] pred a: +A=K ` ] Chilia, Cheia [kilja, kja] na koncu besede in pred samoglasnikom: Tecuci,+EK?=  JA = pred soglasnikom: cinci /= = E [galc] pred e, i:CEH=B ,)HCA ` @ EHB= H@ A pred a, o, u: gealat, George @ = J @ H@ A Sighet,5ECDE =H=`[sget, sigiora] *EIJHE =`*IJHE?= A A >I= C =I E K  E A JE, Craiova, Vaslui, Iasi [mojnt, krajva, vaslj, j] L = K-ia: Medgidia A@ E@ = za samoC =I E  A Ai naglaen: *H E =`[brajla] na koncu za soglasnikom se ne izgovarja: + E K E,* J = E, *K ?KHA JE`[klimac, boton, bukurt], Bukarta Brsa [brsa] + K ` *H= L`[brav-] + IJ= =` IJnca /= = E,+ E K E [galc, klimac] pred samoglasnikom: /= = EK `[galcjul] 7H = E,4=@ K E`[urlc, radac] v zvezah au in iu: = K, Sibiu [zal, sib] Alexandria [aleksandrja] = =FHA@ =@ A = E zadnjem zlogu.

)61 1

-215)8- 4

) 5 -

155

1J= E = I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1088

=C =I

 = A A FK =
= A K

Piet, Cant, Pitr Pieta, Cantu, Pitre.

= A =LAFHE@

2HE@ = A KIAH=L = F E C L HKLFHAC A@ E?=D 5 C =I E ALA H=t piemo po latinskem izgovoru: Siclija  E A =Rm, Bentke, Oglj.
PREGLEDNICA

F @

= A =I

Ital. c

cc ch ?E e g

gg gh CE gli gn h i

o q s

sc sci ss u

Slov. Zgledi k Petrarca, endecasillabo Petrrka, endekaslabo pred a ali i: Cervignano, Cimarosa, cicerone,*A=JHE?A` AHLE E =Hza], E AH A,*A=JH A se obravnava kot c: Boccaccio, Lecce >  A k Chigi, Franchetti, Schiapparelli, machiavellismo @ E  BH= JE skjaparli], makiavelzem pred samoglasnikom: ciao,) =??E ` , = e Mestre, Palermo Mstre, Palrmo g Galvani, Glauco galvnski, [glko] @ pred e ali i: Gerolamo, giro, Gigi @ AH = @ H , @ E(vendar Genova Gnova) se obravnava kot g: ragguaglio, Foggia H=CL B@ = g ghetto, Ghislanzoni gto, [gizlancni] @ pred samoglasnikom: Gianni @ E , E lj Cagliari, Baglioni, bersagliere [kljari, baljni], bersaljr lji na koncu: Gigli @ E nj Bologna, Romagna, Legnano [bolnja], Romnja, [lenjno] se ne izgovarja: ho, hangar [, angr] i Rimini, triestino, seicento Rmini,JHEAIJ E =  IAE J j pred samoglasnikom: Piacenza, condottiere F = ?= kondotjr ij FHA@ E? Cronia, Lombardia, Sondrio, studio [krnija], Lombardja, [sndrijo], stdio [stdijo] za c ali g pred samoglasnikom gl. pri ci oz. gi o naglaeni o ALI LA I A E C L HK = A = A  ALF =K pred v tudi irok: signora, Palmanova sinjra, Palmanva k cinquecentista,3KEHE = A` E LA A JIJ, Kvirinl s signora, Ascoli, Mestre sinjra, [skoli], Mstre z A@I= C =I E == EFHA@ LA A E EI C =I E E quasi, Slataper, Snia-Viscosa kvzi, [zltaper, znja-viskza] pred e in i: Scelba, scirocco [lba], irko pred a, o, u: Sciascia [a] s Rossini [rosni] u Perugia FAH@ =  A A A =C = A  =I= C =I E E  AFHA@I= C =I E Maura [mra]

156

24-/ -, 1+-

Ital. u z

Slov. Zgledi v L@L H Kqu in pred samoglasnikom: cinquecentista,/KE@ ` E LA A JIJ, Gvdo c scherzo, Firenze, Abruzzi, Fogazzaro skrco, Firnce, Abrci, [fogacro] dz v redkih primerih: Gonzaga [gondzga]

Dvojni soglasniki se izgovarjajo kot enojni, ss pa kot s: terra rossa, Raffaello, Appennini, baiazzo [tra rsa], Rfael, Apenni, bajco. Naglasno znamenje (ostrivec, e pogosteje krativec) je potrebno za zaznamovanje naglasa na zadnjem zlogu: Pitr, Unit, Cant, F=JK@EFHE A =JAHEDA E?=D pi, .
1089

.KH = I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AL= E = A E =@ E E  H= E J IJHA E? E  H=JELA?  FK = vidt, Gervaste Cividat, Gervasute. Piki nad i FK = Scal Scial.
= A =LAFHE@ = A K

 Ci-

Ravnamo se po izgovoru v preglednici. PREGLEDNICA Furl. ae ai au c ?\ ch ? g gh C gn i Slov. ae aj a k Zgledi Faedis [fadis] Faidel [fajdl] Culau, Nicolau [kul, nikol] razen pred e in i in v sklopu cj: Cuc, Coccau, Cret, Lac [kk, kok, krt, lk] pred e, i: Tarcent, Cergneu,+ELE@ J`6=H J  AH   ELE@J na koncu besede: duc @  vsi marchs [marks] + =IJA ` =IJ razen v sklopu gj: Gonars, Gleria, Gropada, Ghiran Gnars, [glerja], Gropda, [girn] Ghiran [girn] / =EI` @ I Cervignan AHLE Nicolau [nikol] ob samoglasniku: Iudri, Biele, Buie, Scjavoi @HE  > A  > A I =L =L pred samoglasnikom: Scal [jl] Jf di Monts [jf di monts] (slovensko pik nad Policami) Quart [kvrt] Romans, gastald Romns, gastld med samoglasniki: Tresesim [trezzim] Sef [zf]

k g g @ nj i j j j k s z z

j q s s

)61 1

-215)8- 4

) 5 -

157

Furl. Slov. Zgledi s s FHA@ A LA A E I C =I E Scjavoi I =L F I LA I A FHE E L= K =L sc pred i: Scal [jl] u u Cuc [kk] v Quart, Zuan` LHJ  L z s Livenza [livnsa] c na koncu besede: Cedermaz @AH a? z \ K= L zz c Tolmezzo [tolmco] Dvojni s se izgovarja kot enojni: Strassolt [straslt]. Naglas je na zadnjem ali predzadnjem zlogu.
1090

.H= ? I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1. Naglasna znamenja, dve vzporedni piki (t. i. trem) nad samoglasniki in kljukico (t. i. sedij) pod c FK =  = AIJ  pa lahko piemo tudi kar s, torej: Hlose, Nol, Stal, Vog, Besanon Heloise, Noel, Stael, Vogue, Besancon/Besanson (ker pisava Besancon =L= =  =F= EE C L=H =LE >A =  A> =@HKC= IJ  AL= = = A = FK = de Svign, Svres,+ JA H`@A5ALEC A, Sevres,+ JA H. !  H = se zamenjuje z oe: Lebuf Leboeuf.
= A =LAFHE@ = A K

  H A  E = = K A  I A I= C =I E A  = A K A  I H = E = KIJHA E C L H A EI= C =I E   n (pred p in b pa se namesto nLA E =FE A m): Avignon, Provence, Champagne, dessin [avinjn], avignnski, Provnsa, ampnja, desn.  H A = = H A AFHA@ AI= C =I E A = A K A I H = E = A = H A A buffet bif, vendar Bruxelles Brselj. 3. Samog =I E AE I C =I E AIF DFE A F  = > E A I LA I A E C L HK J= ED>AIA@ Champagne, Bretagne, Lorraine, Picardie ampnja, Bretnja, Lorna, Pikardja.
Pomni Namesto francoskega Paris piemo Pariz.

PREGLEDNICA

Franc. Slov. Zgledi a a za obe vrsti francoskega a: journal, 8AHI=E AI ` KH , [versj], versjski ai e Calais [kal] aim em Raimbaut [remb] ain en refrain, Saint-Malo refrn, [sen-mal] am am ampre ampr

158

24-/ -, 1+-

Franc. an au ay c ch cqu e

Slov. an o e aj k s k s k e e e e e

ea eau ei em en

er eu ey g CA gn gu h i

a o e am an en a e e e ej g

nj g h i ij j j j em en i

il ill im in

Zgledi grand prix, Renan [grn pr, renn] dauphin, faux pas dofn, [fo p] Vzelay [vezl] pred samoglasnikom: Bayonne [bajn], bajont coulomb, crtin kuln, kretn pred e, i ali y: Czanne, Cid, Cyrano [sezn, sd-, siran] chanson, Chirac, La Manche ansn, [irk, la mn] v besedah grkega izvora: Christophe, Chlo [kristf, klo] garon, Brionnet garsn, [brison] =?GKAHEA` = AH = Citron [sitron] se ne izgovarja: Stal [stl] vian [evijn] Angoulme [angulm] Megve A L bidet bid A>EIE?AH =IJ= JA A I C =I E EI F Lematre [l mt r] zlasti na koncu se ne izgovarja: Lamartine, Tocqueville, Vincennes [lamartn-, tokvl, vensn] Jean  = chevreau, Fontainebleau evr, [fontenbl] beige, Seine, =HIAE A`> , Sna, [marsj], marsjski ne pred samoglasnikom: Embrun [ambrn] ne pred samoglasnikom: enjambement,CA HA`= = > , H v posebnih primerih: Stendhal [stendl] = ?K>AIA@ALA E = abonement abonm na koncu besede: Berger >AH Peugeot, liqueur, chauffeur FA likr, ofr Frey [fr] pred samoglasnikom: Meyer [mej] grand prix, Gauguin [grn pr, gogn] pred e, i ali y: Genve, Giraudoux, gyroscope, Serge, rouge A L=, EH @  EH I F, [sr -], HK pred o: Peugeot, bourgeoisie FA >KH = = Bretagne, cognac Bretnja, knjak Gauguin, Guy [gogn, g] se ne izgovarja pred samoglasnikom: Henri [anr], Le Havre [l v r] HA@ AE A ALF @ = A ED>AIA@=D huguenot hugent Lille, vaudeville [ll], vodvl FHA@ I= C =I E  @= IA = A E C L=H =  Chateaubriand [atobrijn] ob samoglasniku: Piaff, Pierrot [pjf], pjer Raspail, Argenteuil H=IF =H = Jj] Versailles [versj], versjski ne pred samoglasnikom: Rimbaud [remb] ne pred samoglasnikom: dessin, Indre desn, [nd r] Hlose [eloz-] KH, Jaurs r, H I

)61 1

-215)8- 4

) 5 -

159

Franc. Slov. Zgledi ll l vaudeville vodvl j Meillet [mej] lj billard biljrd o o za obe vrsti francoskega o: Peugeot, Pierrot, Rhne` FA  pjer, Rna oeu e Leboeuf [l bf] oi oa Boileau, Loire [boal], Lora ua Boileau`I= LE C L HK  AJK@E =FEI F @ = AL= A >K= oin oen ne pred samoglasnikom: Poincar [poenkar] uen ne pred samoglasnikom: Poincar [puenkar] oan Antoine [anton] uan Antoine [antun] ou u Rousseau, jour [rus], H oy oa doyen doajn ua doyen [duajn] ph f Philippe [filp] qu k boutique, Dunkerque butk(a), [denkrk] r r jour,4AE I` H, [rms], vendar Berger >AH s s Sorbonne, Pasteur Sorbna, [pastr], pasterizrati z med samoglasnikoma: vis--vis, Toulouse vizav, [tulz-] ` IALA H=J AE C L=H =  Tesnire [tenjr], pri vezanju pa kot z: Les Aveugles [lezavg l] u i menu, Tartuffe men, [tartf] se ne izgovarja za q in g: Jacques, Marguerite Margerta ui vi Cuiseaux [kviz] um um parfum parfm om album, rhum [albm, rm] em parfum parfm (redko) un en ne pred samoglasnikom: Lebrun [lebrn] uy vi Le Puy [l pv] x ks jour fixe, =NE A` HB I, [maksm] gz Saint-Exupry [sent-egziper] z pri vezanju: Beaux-Arts [boz-r] se ne izgovarja: Bordeaux [bord], bordjska brzga y i jury, Or O` EH, [orl] ij pred samoglasnikom: Lyon [lijn] 8A E = ED I C =I E L A A ED  FH  Berger, bidet, boulevard, Franois >AH bid, bulvr, [franso], vendar chauffeur ofr. Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Ardennes, souffleur, Musset, dessert Ardni, suflr, [mis], desrt. LA A E A L E E C L=H = F FH=LE ED =I LA I E A E  FH rouge H Naglaen je zmeraj zadnji zlog (izjema je polglasnik).

160

24-/ -, 1+-

1091

=J=

I =FEI=L=
Llana Llanca.

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AL= = = A =FHE, , , , , , E FK =

= A =LAFHE@ = A K H c pred e ali i izgovarjamo kot c: Barcelona, Valencija. PREGLEDNICA Katal. Slov. a a c k s s ch k e e, C i EC ix ll my , qu r rr s ss t tg,J tx tz ts u x y i j i lj ny u k kv r z s @ dz c v ks, gz ji j Zgledi Andorra [ ndr ], Andora Catalunya [k t lnj ], Katalnija pred e ali iF @ = A c): Barcelona [b rseln ], Barcelna Llana [lj n] Bosch [bsk] Ebre [br ], bro pred e in i: Girona, la Seu dUrgel EH =  s@EKH FHE Aig in tg) Vich [vk] Anoia [anja] Montjuc K 2KEC 4AEC` F H Baix Camp [b km] pred a, o, u: Montjuich, Yordi  H@ Llobregat, Lleida [ljobr gt, ljjda] Companys [kumpnjs] Joan Mir, Bess [un mir, b zs] Osona [uzna] pred e, i: Quereals [k rals] Quart [kvrt] na koncu besede (tudi pred sIALA E = AE C L=H = Muntaner, Calders [munt n, k lds] serra [sra] med samoglasnikoma: Osona [uzna] Terrassa [t rs ] se ne izgovarja v mont JLFHLA @A K A A Montjuich 5EJCAI, platja I @ I F @ ] Felanitx [f l dotze [ddze] tsar [cr] za samoglasnikom: Pau Casals [pav- k zls] taxi, examen [tksi, gzm n] = = AJ K>AIA@A Xtiva [tive] Companys [kompnjs] cuynar [kujnr]

Naglas je na zadnjem, predzadnjem ali predpredzadnjem zlogu: Joan Mir, Antoni,

)61 1

-215)8- 4

) 5 -

161

Tpies ` L=  EH = J E J FEAI  =C =I =FHA@FHA@ =@ A  CK A >LA  =FEI= =C =I A = FHA@ =@ A  CK  A IA >AIA@= K A I I= C =I E  = E I I= C =I E  sJAHI = Ama -in, -en  = =@ A  CKI  =C = A A>AIA@A  E IA K A  =I C =I E = E@L C =I E Vu/i.

F= I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1092

AL= = = A =E FK = FHE pa tudi zamenjujemo z nj: Jage, Prez de Cullar, Valdepeas Jague, Perez de Cuellar, Valdepenas/Valdepenjas.
= A =LAFHE@ = A K

H  zamenjujemo z nj  H c pred e in i zamenjujemo s s @L H Ach s  H j s hE  H Ell z lj, qu s k, medtem ko druge dvojne soglasnike zamenjujemo z enojnimi: doa, Cid, Cervantes, Juan, Sancho Pansa, don Quijote, Sevilla, guerilla dnja, [sd, servntes, hun], 5 2 I=, don Kiht, Sevlja, gverla (prim. e donhuan iz don Juan).
PREGLEDNICA

pan. Slov. Zgledi b b Bilbao [bilbo] v v nekaterih besedah med samoglasnikoma: Habana, Ibaez Havna, [ivnjes] c k Lorca, Ecuador [lrka], Ekvadr s pred e ali i: Cervantes, Cid [servntes, sd-] cc ks accin [aksjn] ?D 5= ?D ,+DE ?D `5  E g g Granada Granda h pred e ali i: Jorge, Gijn [hrhe, hihn] gu gv pred a: Guadalquivir, Guayana Gvadalkivr, Gvajna g pred e in i: Miguel, Guernica, Guilln [migl, gernka, giljn], vendar guerrilla gverla g gv lingistica lingvstika h h Habana, Honduras, Alhambra Havna, Hondras, Alhmbra i i Bilbao Bilbo j nenaglaen pred samoglasnikom: Sierra Sjra j h Mjico, Guadalajara Mhika, [gvadalahra] ll lj Sevilla, Murillo Sevlja, [murljo] nj doa, Valdepeas dnja, [valdepnjas] qu kv pri nas v nekaterih besedah po latinskem branju, npr. reconquista, conquistador rekonkvsta, konkvistadr k Quijote Kiht s s seorita, Burgos senjorta, Brgos z prA@ LA A E  L E  esloveno, Osma, Cisneros [ezlovno, zma, siznros] u u Burgos Brgos v Duero, Ecuador, Nicaragua [dvro], Ekvadr, Nikargva se ne izgovarja za g/q pred e ali i: Miguel, Quertaro, Quito [migl, kertaro, kto]

162

24-/ -, 1+-

pan. Slov. Zgledi y i Ortega y Gasset [ortga i gast] j ob samoglasniku: Goya [gja] z s Zamora, Pizarro, Cruz [samra, pisro, krs] ,L AI C =I E ALI LA E EE C L=H = A ll pa kot lj: Gasset, Guadarrama, Sevilla [gast, gvadarma], Sevlja. Na predza@ A  CKI  =C = A A>AIA@A  EIA K A  =I= C =I E = E =s oz. n: Picasso, Dolores, Esteban [pikso, dolres, estvan], druge so naglaene na zadnjem zlogu: Santander, Jerez, Escorial [santandr, hers, eskorjl]. Besede, ki se naglasno nAH=L = F JADFH=LE ED E = L F= E E =C =I  AIJ  = = L=  IJHEL?A Tol, Velzquez, Jan, Mlaga, Prez de Cullar, Corts 2HEI= IJ= E ED = =C = A E E IA =C =ILI LA E EFHAIJ=L =FH JE = AJ K>AIA@A  Bogot, Paran, Panam > Bogta, Parna, Pnama.

1093

) AHE = F= I =FEI=L=
) AHE = F= E =E =LE C L HK A = F IA> IJE  H Ag, ll in y FH L A =JAHED @A A =DE C L=H =  J : Giralda, caballero, yareta EH @=  =L= H  =HJ= x = [ks].

1094

2 HJKC= I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

  =C =I =E  AL= = = A =E FK = FHE = ED es in -es pa nosnost navadno zaznamujemo z n za samoglasnikom e: Ins, lhavo, Argedas, So Paulo Ines, Ilhavo, Arguedas, Sao Paulo, vendar Guimares, Cames Guimaraes/Guimaraens, Camoes/Camoens.  AL=  = A AF @ c lahko opustimo ali pa zamenjamo s s: Bragana Braganca/Bragansa.
= A =LAFHE@ = A K

2 @ = A AC= E =  =  LA @=H FHE  guitarra > kitra, Lisboa [lE >=  Lizbna, Amazonas > Amaznka, Rio de Janeiro > Ro. E o za samoglasnikom zmeraj izgovarjamo kot oE C=E =  = E? Rio Ria; prim. e Porto.
PREGLEDNICA

Port. Slov. Zgledi a a za vse vrste portugalskega a, tudi ko se izgovarja polglasniko: Braga, Benfica Brga, [benfka] a na koncu besede ali pred o: Sert, Christovo [srta, kristovo] e aj me [mj] ajn pred soglasnikom: Guimares [gimarjn] o ao So Pedro [so pdru] c k pred a, o, u ali soglasnikom: Campilhas, Coimbra, Cutinho, Cruz [kamplja, kumbra, kutnju, kr] s pred e ali i: Vicente, Recife [visnte, resfe]

)61 1

-215)8- 4

) 5 -

163

Port. Slov. Zgledi c se ne izgovarja v zvezi ct in navadno ne v zvezi c: actual [atul], vendar aco [aso/akso] s Bragana [bragnsa] ch Chaves, Funchal [vi, funl] e e Amrica, Serra, Madeira, Viseu, corte, Rel [amrika, sra, madjra, viz, krte, rel] i navadno nenaglaen: Silva e Costa, Socrates [slva i ksta, skrati] je za samoglasnikom: Gaetana [gajetna], vendar me [mj] jn za nosnikom in pred s: Guimares [gimarjn] g g Agostinho, Portalegre [agostnju, portalgre] A AFHA@e ali i: Gerez, Gil AH  h se ne izgovarja: Baha [baja] j za l ali n: Carvalho, Cunhal, Vinhais [karvlju, kunjl, vinjj] i i Martins, limes [martn, limjn] j ob samoglasniku: Janeiro, Praia, Aveiro = jro/ = jru, prja, avjru] = AEH , Jos, jornal = H = HK   H l l Leiria, Brasil, Estoril, Almeida [lejrja, brazl, estorl, almjda] lh lj Covilho, Carvalho, lhavo [koviljo, karvlju, ljavu] m m pred samoglasnikom in za samoglasnikom pred b ali p: Marinha, Pombal [marnja, pombl] n za samoglasnikom in obenem pred soglasnikom, ki ni b ali p, ali na koncu besede: um contendor, dom [un kontendr, dn] n n Santos [sntu] nh nj Vinhais [vinjj] o o Porto Prto u v nekaterih nenaglaenih zlogih: Carvalho, Coimbra [karvlju, kumbra] e ojn Cames [kamjn] ou o Douro [dru] q k Taquari [takvri] qu k pred e ali i: Queluz, Quintanilha [kel, kintanlja] r r Abrantes, Torres [abrnti, tri] s s = = AJ K>AIA@AE  =I C =I E Serra, pulso [sra, plsu] z med samoglasnikoma: Viseu [viz] na koncu besede, sredi besede pa v sklopih sc, sq, sf, sp, st: Santos, Cascais, Estremoz [sntu, kakj, itrem] pred LA A E EI C =I E E Lisboa F HJ E C L H E >= `Lizbona sc s pred e in i: Nascimento [nasimntu] u u Setubal, Funchal [setbal, funl] v ob samoglasniku a ali o: Guarda, Taquari [gvrda, takvri] v v zvezi i: argir [argvr] se ne izgovarja v zvezah gu ali qu pred e ali i: Figueira, guitarra, Queluz, Quintanilha [figjra], kitra, [kel, kintanlja] x praviloma Xabregas, Felix, Baixo Douro [abrga, fli, bju dru] y j Montemayor [muntimajr] z z Zzere, Nazar, Azevedo [zzere, nazar, azevdu] na koncu besede: Cruz, Estremoz [kr, itrem] FHA@ LA A E EI C =I E E Cruz da Legua` H @= CL=

164

24-/ -, 1+-

Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Pessoa, Torres [pesa, tri]. =C = A  ALA E =FHA@ =@ E C  FH  Pernambuco, Gonalves; naglas na drugih zlogih je navadno zaznamovan z naglasnim znamenjem: lvaro, Spnola, Mrio, Belm, Jos.
1095

*H= E I =F HJKC= I =FEI=L=

8>H= E I EF HJKC= E EIA EI C =I E E Az. Naglasno znamenje je streica. E-l izgovarja -: Brasil [braz], sFHA@ LA A E

1096

/AH = I AFEI=LA
A A >@H E  =C =IJK@E =IL A @HKCA @A K  A A I @L = ELA = L= =JAHAIAIJ=LE A

1097

=FEI=L=

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

H A, , in zamenjujemo z ue, oe, ae in ss: Mnchen, Kln, Hndel, Gau Muenchen, Koeln, Haendel, Gauss.
= A =LAFHE@ = A K

2HE@ = A KIAH=L = F FHAC A@ E?E Posebnosti so npr. Rhein, Westfallen, Sachsen Rn, Vestflija, Ska  2HE  A I LA I AFHEE AE  > A>AIA@A A AC=E L H=  FH  Scheinigg jnik; Heide, Rathaus jd,HJ L ipd.
PREGLEDNICA

Nem. a aa ae ai au u c ch

Slov. a a e aj a av e oj k c h k t e a

dt e

Zgledi Bamberg [bmberg-] Aachen [h n] Baedeker bdeker Waitzmann, Main [vjcman], Mjna Braunschweig, Pauschale [brnvajg-], pavl(en) pred samoglasnikom: Auerbach [verbah] Hndel [hnd l] Allgu, Fralein [lgoj, frjlajn] Leica [ljka] pred e, i, y, : Celle [cle] Reichstag, Reichenburg [rjhstag-], Rjhenburg LC =L A  = = AJ K>AIA@A Chur, Chemnitz, Sachsen [kr, kmnic], Saksnija, Ska Wundt [vnt] Brecht, Hertz, Fichte [brht, hrc, fhte] Elbe lba

)61 1

-215)8- /-4 ) 5 -

165

Nem. Slov. Zgledi e kjer izpada: Basel Basla [bz l] ` IA AE C L=H =  =@=H AL A A  =FEIK = A K A  =FHA A I= C =I iku: Goetz [gc] se ne izgovarja za i: Nietzsche A ee e Seefeld [zfeld-] ei aj Einstein, Reich, Wertheim [jntajn], rjh, vrthajm eu oj Freud [frjd-] ey aj Heyse [hjze] h h Herder, Walhalla, Wilhelm Hrder, Valhla, [vlhelm] ` IA AE C L=H =  A E = = AJ K>AIA@A= E HBA =  Werther, Luther, Rheinmetall [vrter], Lter, [rjnmetl] i i Berlin, Inge Berln, [nge] j za samoglasnikom istega zloga: Main, Einstein Mjna, [jntajn] ie i Spiegel, Riegler [pg l], Rgler e Frster, Gttingen [frster, gtingen] oe e Goethe [gte] qu kv Quargel kvrgelj r r Renner, Rheinmetall [rner, rjnmetl] s s Hans, Mnster, Salzburg Hns, [mnst r], [sldzburg-] z pred samoglasnikom: Saale, Raiffeisen [zle, rjfjz n] L@L H Kst, sp = = AJ K>AIA@A= E = = AJ KFHLAC=@A = A A= EIAIJ=L A A Stein, Einstein, Frankenstein, Spieler, Spandau [tjn, jntajn, frnk ntjn], pler, [pnda] sch Schiller, Schwabe [ler], vb ss s Essen [s n] s Strau [trs] th t Thringen [tringen], Turngija JI?D ,AKJI?D = @` @ = @ tz c Tirpitz, Pintzgau [trpic], pncgavec J I?D EAJ I?DA` A  E A A? ue i kadar je v rabi namesto : Huebner [hbner] i Brger [brger] u Brssel Brselj, Brger prgar (zastar.) v f Volkswagen folksvgen w v Wagner, Volkswagen [vgner], folksvgen x ks Marx, Marxismus [mrks], markszem y i Sylt [zlt] z c Salzach, Ziel [zlcah], clj Dvojni soglasnik izgovarjamo enojno: Essen, Wuppertal [s LFAHJ=  A LA A E A L E ELI LA I A E C L HK EI =IFEHEH= E  LA A EI  AH= F L E A L E EIAFHE E K A  = HLI LA E E Salzburg [sldzburg-].

E
H

A I =FEI=L=
 zamenjujemo z oe: Dtinchem Doetinchem.

1098

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

166

24-/ -, 1+-

= A =LAFHE@

= A K

HA>EJ @ = A A =IJ EDE A CHAF FH=LE ED =E C L H E FHAC A@ E?E  FH Utrecht Utreht, HA@ @HKC= AGouda gvda).
PREGLEDNICA

A I ED H F

Niz. a aa aai ae au c ch ck e ee eeu eu ey g h i ie ieu ij o oe oei oo ooi ou ouw sch

Slov. a a aj a o k s h k k e e e e ej g h i j i i ej o u uj o oj o av o sh s

sj u ui uu uy

u  ej u ej

Zgledi Amsterdam msterdam (v starejem jeziku ae): Haag [hg-] Kraainem [krjnem] Ruisdael [rjzdal] Lauwers [lvers] Coevorden [kvord n] pred e, i, y: Fabricius [fabrsijus] Utrecht [treht] Christoffel [kristf l] Blerick [blrik] Delft, Bergen Dlft, Brgen Steen, Meerhout [stn, mrhot] Leeuwarden [lvard n] Leuven [lv n] Eyck [jk] van Gogh, Groningen [van gg-], Grningen Arnhem rnhem se ne izgovarja: van Gogh [van gg-] Tilburg [tlburg-] Booischot [bjshot] Pieter [pt r] Nieuwe Maas [nve ms] Katwijk [ktvejk] Groningen Grningen Goes [gs] Goeij [gj] Boom [bm] Booischot [bjshot] Gouda [gda] (izjemoma) Gouda gvda (sir) Bouwman [bman] = = AJ K>AIA@A= E@HKCAC=@A = A A>AIA@A  Scheveningen [shvening n] A E = = AJ K>AIA@A= E@HKCAC=@A = A A Friesche Wad, Hertogenbosch [frse vd-, hrtog nbs] = ?K>AIA@A LA E = Mulisch [mli] meisje [mje] Rubens Rbens za samoglasnikom: August, Gouda [gust, gda] Ruisdael [rjzdal] Buuren [br n], Bur Camphuysen [kmphjz n]

)61 1

-215)8- /-4 ) 5 -

167

Niz. w y z

Slov. v ej z

Zgledi Woestijne [vustjne] v starejem jeziku namesto sedanjega ij: Weynen > Weijnen [vjnen] Zwolle [zvle]

Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Zwolle , Waddeneiland [zvle, vdenjland-].

. = I =FEI=L=
Je enaka nizozemski, le da je ae a: Maeterlinck, Claes [mterlink, kls].

1099

) C A =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1100

Tipografskih zamenjav ni.

= A =LAFHE@ = A K

2HEJA IA@H E E C L H=  = HIA ALA E =KLA =LE FHE = EDE IA A ?ED FH Chicago E C E C ; sicer pa gre pri novejem prevzemanju morebit @ = A AF FH=LE ED =E C L H= C A ED H  FH  tramway, dancing > trmvaj, dncing/ dnsing. Prim. e dumping, cawboy, show > dmping, kvboj, v. 8 FHAC A@ E?E I F @= E = = E A EFHE AHE
PREGLEDNICA

Angl. Slov. Zgledi a a Barbara, Cardiff Brbara, [krdif] e Shakespeare, jazz, Brian, safe` IFEH @ @ brjen], @ , sf ej Watergate, lady [vt rgjt], ljdi o baseball, Wall Street [bjzbol tudi bzbol, vl strt] ai aj aids jds, ids [jts] e Fairbanks [frbenks] ej container kontjner al o walkie-talkie vki-tki au o Auchinleck, Maugham [okinlk, mm] aw o Dawson, Shaw, squaw [dson, ], skv ay ej Wayne [vjn] i Thackeray [tkeri] c k Carlyle, cowboy [karljl], kvboj s pred e ali i: Cecil, Joyce, Lucy IIE @ I  IE ?D +D=K?AH, charter, charleston IAH  HJAH, H IJ k Christie [krsti] h yacht jhta ck k Micky, puck, Dickens Mki, pk, [dkens] @C @ 9A@CM @, bridge L@ LK@ >H@ e i Pete [pt] e Jerry, charter, Kent, Mayflower @ ri], HJAH, Knt, [mjflver]

168

24-/ -, 1+-

Angl. Slov. Zgledi e na koncu besede za pisno -er: Booster [bst r] e se ne izgovarja: Wilde, Pete, Poe, Mae, Leicester [vjld-, pt, p, mj, lst r] ea i Shakespeare, strip-tease [kspir], strptiz e(j) Reagan, Pearl, Yeats [rgan, prl, jjts] eau ju Beauty [bjti] ee i Beebe, meeting, Greenwich, feedback [bbi], mting, CH E fdbek ei i Beith [bt] e Leicester [lst r] aj apartheid aprthajd er er Perth, service [prt], srvis r Buster [bst r] ey i Sydney, sydneyjski [sdni, sdnijski] e(j) Eyre, Grey [r, grj] ew (j)u New York, Newton, Steward, Lewis [nj jork], njton, [stjard-, lis] g g Garry, girl, grapefruit [gri, grl, grjpfrut] @ pred e ali i: Gerald, gin @ rald-], @ , vendar tudi g: girl, Twiggy, hamburger [grl, tvgi], hmburger CA @ L =IED = ?K>AIA@A George @ H@ gh g Edinburgh dinburg f Clough [klf] se ne izgovarja: Laughton, lightshow [lton, ljtov-] gn n design dizjn gu g pred samoglasnikom: Guernsey [grnzi] gu Gulliver Gliver h h Hyde Park [hjt prk] je nem: starfighter, whisky [strfjter], vski i i dancing dnsing j buick, Louis bjk, [ljs] ij Ian [jan] aj Wilde, timer [vjld-, tjmer] se ne izgovarja: business bznis ie i Pierce, dixieland [prs], dksilend e friend [frnd-] aj pie, tie-break pj, [tj-brejk] ir er girl [grl] ir sir, Kirk sr, Krk ire ajer Firebird [fjerb rd-] @ = AI, jersey, jogging @ I @ rsi,@ CE C k k Kirk Krk se ne izgovarja: K A> N`@ > I kn n = = AJ K>AIA@A knock down nk davn l l London Lndon se ne izgovarja: walkie-talkie, Holmes vki-tki, [hms] ll l Lloyd, Hall [ljd, hl] n n Nelson [nlson] ng ng bowling, dumping bvling, dmping [dmping-] o o jockey, Boston,?H II ? K JHO`@ A , Bston, krs

)61 1

-215)8- /-4 ) 5 -

169

Angl. Slov. Zgledi o a Donne, come back [dn, km bek] o Nome, Pope [nm, pp] u Wolfe [vlf] ju Home [hjm] o na koncu besede: San Francisco [san franssko] oa o Oates [ts] o Broadway, broadwajski, roast beef [brdvej, brdvejski], rstbif oe o Joe @ on on Jackson, Clinton @ I  J oo u saloon, Booster, pool saln, [bst r], pl o Door [dr] ou a Bounty, out [bnti], vt a Douglas dglas o Gloucester [glst r], glster (jabolko) (j)u Houston, joule [hjston], @ ow a knock down, cowboy nk dvn, kvboj o show, bowl v, bvla ph f Phelps, Philadelphia [flps], Filadlfija v Stephen [stv n] r r Richard, Shakespeare, charter H =H@  IFEH  HJAH qu kv Quebec [kvibk] s s Tennyson [tnison] z Elisabeth, leasing, blues [elzabet], lzing, blz sugar [gar] A=IKHA for Measure HB H r] sc s pred e, i: Priscilla [prisla] sh Shelley, shopping, sheriff [li, ping], rif sion n Mansion [mn n] J?D =J?D`[m ] tion n United Nations, public relations [junjtid nj nz-, pblik rilj nz-] th t Thackeray, thriller [tkeri], trler d Rutherford [rdArford-] u u Bull, Fulbright [bl, flbrajt] ju United, duty free [junjtid-, djti fr] a dumping dmping e bluff blf v quiz, quaker kvz, kvker i business bznis ue u blues, Sue blz, [s] se ne izgovarja: ?DAGKA` ui u(j) juice, Cruise,>KE? `@ I, [krz-], bjk i body-building bdiblding ur er Churchill, Curtis H E  rtis] w v Wilde [vjld-]  pred soglasnikom ali na koncu besede: Bowles, know-how [blz-, n-hv-] se ne izgovarja: Wright [rjt] wh v Whig [vg-], vgovec

170

24-/ -, 1+-

Angl. wh x y

Slov. h ks i j aj

Zgledi Who is who [hu is h] xerography, dixieland, Nixon kserografja, dksilend, [nkson] Bounty, Mary, happy end [bnti, mri], po doma e Mri, [hpi end-] Yellowstone, cowboy [jlostn], kvboj Carlyle [karljl]

Pomni 1. Nekateri soglasniki so nemi: wrestling [rsling]. 2. Nekateri samoglasniki se ne piejo: McCarthy, mccarthyism [mekrti], makartzem.

1101

) AHE =FEI=L=
Amerika izgovarjava ima nekaj z = E IJE  FH dance [dns].

1102

,= I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

H  zamenjujemo z aa ali a  H  z ae ali ali a  H  pa z , oe, ali o: rhus, Hornb k, Kbenhavn Aarhus/Arhus, Hornbaek/Hornbk/Hornbak, Kbenhavn/ Koebenhavn/Kbenhavn/Kobenhavn.
= A =LAFHE@ = A K

Za Kbenhavn se uporablja tudi oblika Kopenhagen.

PREGLEDNICA

Dan. a aa c ch d

Slov. a o o e k s k d ` e aj aj aj g j

e eg ei ej g

Zgledi Slagelse [slgelse] Overgaard [vergr(d-)] rhus [rhus] Sk rb k, Sj lland [skrbek, sjlan(d-)] Carlsberg [kr lzbrg-] pred e, i, y, in : Cecilie [seslje] Christian [krstjan] Odense [dense] LA E =IA AE C L=H =L@L H ED ds, ld, nd in rd: Knudsen, Roskilde, Randers, Kierkegaard [knsen, rskle, rners, krkegr(d-)] Gedser, Roskilde, re [gser, rskle, re] A A A =C = A E FHE =I A >IJ A Baggesen [bges n] LA E = Regner [rjner] LA E = Eigil [jgil] LA inoma: Vejle [vjle] Gedser, Kge [gser, kge] v zvezi eg: Regner [rjner] EgIAL =IED AE C L=H = Nyborg [nbor(g-)]

)61 1

-215)8- /-4 ) 5 -

171

Dan. Slov. Zgledi h h Horsens, rhus [hrsens, rhus] se ne izgovarja pred j in v in ponekod med samoglasniki: Hjelmslev, Hvalpsund, Brahe [jlmsle, vlpsun(d-), bre] i i Roskilde [rskle] j pred samoglasnikom: Christian [krstjan] e Helsingr, Nex [helsingr, nkse] y i Nyborg [nbor(g-)] Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Baggesen, Gjellerup, Kattegat [bges n, glerup, ktegat]. Glede nemih soglasnikov gl. pri d, g, h. =C =I ALLA E E>AIA@ =FHLA  CK LA @=H A =IJEFHEE A EDLA E E A

HLA =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1103

H  zamenjujemo z aa ali a  H  z aeE  H  z oe ali ali o: lesund, J ren, Sry Aalesund/Alesund, Jaeren, Soeroey/Sry/Soroy.
= A =LAFHE@ = A K

HA>EJ @ = A A =IJ EDE @HKCEDE A CHA = A HLA ED H  FH fjrd, krist(i)jnija.

PREGLEDNICA

=F FH=LE ED =E C L H

Norv. Slov. Zgledi o riksml [rksmol] e J ren [jr n] au ej Haugesund [hjgesn(d-)] c k Carl [krl] s pred naglaenim i, e, , y: Cecilie [seslje] d d Dalen, Sund [dl n], Snd se v sklopu nd AE C L=H = FHE =IF=LA E@A LA @=H A Haugesund [hjgesn(d-)] e e Skjeberg [berg-] A A A =C = A E FHE =I A >IJ A Dalen, Bergen [dl n, brg n] se za i ponekod ne izgovarja: Trygve Lie [trgve l] ei ej Norheim [nrhejm] g g Trygve, Giske, Gyldendal, Gjvik [trgve], Gske, [gldendl, gjvik] h h Haugesund [hjgesn(d-)] IA AE C L=H = = = AJ K>AIA@AFHA@j ali v: Hjerkinn, Hvittingfoss [jrkin, vtinkfs] j j J ren, Stjrdal [jr n, stjrdal]; prim. e sj in skj k k riksml, Kirsten, Kj kan [rksmol], Krsten, [kjkan]; prim. e sk in skj o o Rros [rros] u Skoger [skger]

172

24-/ -, 1+-

Norv. s sj sk skj u y

Slov. e s u i

Zgledi Gjvik, Stjrdal [gjvik, stjrdal] riksml, Stjrdal [rksmol, stjrdal] Sjernary [rnarej] pred naglaenim i, e, ei, y: Skibotn, Skedsmo [bt n, tsmu] Skjeberg [berg-] Sund Snd Trygve Lie [trgve l]

Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Hvittingfoss [vtinkfs]. O nemih soglasnikih prim. pri d, h. =C =I ALLA E E>AIA@ =FHLA  CK
1104

LA@I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

H  zamenjujemo z aa ali a  H  z oe ali o  H  z ae ali a: ngstrm, Hlsingborg Aangstroem/Angstrom, Haelsingborg/Halsingborg.

Zamen =LAFHE@ = A K

HA>EJ @ LA@I ED H  E

= A A =IJ EDE @HKCEDE A CHA = A =F FH=LE ED =E C L H H E A@HKC= AFHAL AJ ngstrm ngstrem.

PREGLEDNICA

ved. c ck d dj e

Slov. e o k s k d j e

g h

g j h j k

j k

Zgledi Vrmland [vrmland-] Brviken [brvk n] Ericsson [rikson] = = AJ K>AIA@AFHA@i, y, e, , : Cederskjld [sdereld-] Stockholm ` IJ D F @ = A JK@E J D Enskede [nde] Djurgrden [jrgrd n] Ericsson [rikson] A AL = K neobstojen: Djurgrden [jrgrd n], Oxenstierna [ks nrna] Djurgrden [jrgrd n] pred i, y, e, , : Gteborg [jtebrg-] Hammarskjld [hmareld-] se ne izgovarja pred j = = AJ K>AIA@A= E@HKCAC=@A = A A Hjalmar [jlmar] Jmtland [jmtland-] skupaj s k: Kjelln A FHE  Akj, sj, skj, ssj, stj in xj Kalmar [klmar] E  za s in pred i, y, e, , : Enskede [nde] A  A FHE  Askj

)61 1

-215)8- /-4 ) 5 -

173

ved. Slov. Zgledi l l Hjalmar [jlmar] se ne izgovarja pred j = = AJ K>AIA@A Ljunga [jnga] o o Gteborg [jtebrg-] u Landskrona [lnckrna] e Mlle [mle] s s Solna [slna] sj Eksj [ke] sk pred i, y, e, , : Enskede [nde] skj Hammarskjld [hmareld-] ss s Ericsson [rikson] ssj Nssj [ne] sti Oxenstierna [ks nrna] stj Stjernsted [r nsted-] t t Gteborg [jtebrg-] J 6 KIJ IJ u i Huskvarna [hskvrna] x ks Vaxholm [vksholm] xj k Vxj [vke] y i Sylarna [slarna] z s Zorn [srn] Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno: Mlle [mle]. O nemih samoglasnikih gl. pri h, l. =C =I ALA E = =FHLA  CK

1I = @I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1105

5E?AH >LA A IJHEL?A =@I= C =I E E FK =  Hjlmar Hjalmar. H  piemo z dh ali z : -staur -stadhur/ IJ= KH. H A, , FE A  @L H Eth, ae, oe: Alingi, Sn fell, Hfn Althingi, Snaefell, Hoefn.
= A =LAFHE@ = enju

8F @ = EJL=D IJHEL?A =I= C =I E ED FK = IE?AHF=IA HA>EJ @ = A A =IJ EDE @HKCEDE A  = A =H=L =F FH=LE ED =E C L HEI = @I ED H r Tr, geysir gejzr.
PREGLEDNICA

Isl. ang au

Slov. a ang ej aj d je

Zgledi Hjlmar [hjlmar] Drangey [drngej] Neskaupstaur [nskejpstdur] r fi [rajvi] -fjrur [fjrdur] Ptursson [pjturson]

174

24-/ -, 1+-

Isl. eng ey f fl fn i ll nn rl rn y z

Slov. ejng ej f v bl bn i j dl dn o e rdl rdn t j i s

Zgledi Engi [jngi] Akureyri [kurejri], geysir gejzr -fjrur [fjrdur] =L=@  A@ LA A E EC =I LE r fi [rajvi] Gafl [gb l] Hafnafjrur [hbnafjrdur] Engi [jngi] Sveinn [svjd n] pogosto: Sn fell [snjfed l] pogosto: Sveinn [svjd n] Hp [hp] r fi [rajvi] Sturlungald [strdlungald-] Arnarson [rdnarson] ingvellir, Alingi [tngvdlir, ltingi] Reykjavik [rjkjavik] A ALHD C= Mvatn [mvaht n] Gizur [gsur]

H A k, p, t pred l in n izgovarjamo kot hk, hp, ht: Hekla, L knisstair, Gripla, Vopnafjrur, Katla, Vatnajkull DD =  F @ = A  JK@E Hkla, [ljhknistdir, grhpla, vhpnafjrdur, khtla, vhtnajkudl]. Dvojne pp, tt, kk izgovarjamo kot hp, ht, hk: Hnappavellir, Lgrtta, Stykkishlmur [hnhpavdlir, lgrjhta, sthkishlmur]. Dvojne soglasnike izgovarjamo enojno, pri nekaterih so dodatne posebnosti, razvidne iz preglednice in te opombe. Naglas je redno na prvem zlogu besede.

1106

/H

?EHE E AFEI=LA

/H EFEI=LE
1107

5J=H CH =FEI=L=
2HA H         L= A lfa bta gma dlta psilon dzta ta thta a b g d e dz/z th         jta kpa lmbda m n ks mikron F i, j k l m n x o p          H Igma Jv psilon B D FI mega r s t y ph ch ps

)61 1

-`/4

+141 1

-215)8-

175

,L H A je ou ali u:  ako ak (prim. akustika). V stareji pisavi obstaja e F (digma) w []. AL= = = A = = >= FHE@ED= IFEHEJKI= E  = =C =IA IJ= A  E  IA JK@E IJ=LE  JLCH EFEI=LE J= JK@E J=IK>I HEFJK Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071) J IK>I HEFJK E FK = A K A Ih: , , = A =LAFHE@ = A K J= JK@E AL= = = A =  IJHEFHE@ED F= =   Hera, Rhodos, panta rhei.

  H E in zamenjujemo z e  H E in pa z o: \ , ,\ , ros, Hra, Arhlohos, Znon.  H E in zamenjujemo z i: ,  Kr(os), Dinizos/Dionz;  = A =LEJAD@LAD H L@L C =I E EDC J ! !  H  za samoglasnikom (razen za o C J " = A K A  v  H  pa za vsemi samoglasniki z j: , , , vlis/vlida, Zvs, jolos/El, Krjzos/Krz. = H = A  C A@E  = AIJ aj in oj FE A LFHE AHED F @ = A EDF =JE E E  =He: El, Krz. " ,L H A za samoglasnik u zamenjujemo z u:  Munihja. #  H A , , in zamenjujemo z z ali dz, t ali th (izjemno), ks in ps: , , , , , , \ Znon, Zvs, dzta, Tles, thta, Ksntos, Opsgonos. $  H E in zamenjujemo s s, medsamoglasniki v F @ = A EDE A EDF=F =JE I EE HA E z: , Dinizos/Dionz, Sokrtes/Skrat. 7. Znamenje za ostri pridih, tj. ( ), zamenjujemo s h  = > =CE FHE@ED  J  \  F= FK =  ,\ Hra, ros. 8. Dvojne soglasnike zamenjujemo z enojnimi, le z ng:\ , ,\ mon, Knsos, Angjos. '  H  pred , , in zamenjujemo z n: \ ,\ ,\ ,  Angendas, nkira, Anhses, lrinks.   =C =I = = A =FHEF @ = AL= KE FK =   EDFE A F  = ED I LA E A  2HA F A ACH A J E EJ=?EIJE AE C L=H =LAE = i tudi za nekatere druge dvoglasnike:  stihja.

L CH =FEI=L=
2HA H L= A 2 I= A A H A = A K A   =JE E E EJ=  JFHEIJ=HECH E E  A@= AC = I L =LHA@ IJ H E  H L EDI KFE FHA?A @HKC= = = HLIJ=HECH E E = A =LAFHE@ = A K

1108

Nekaj zamenjav je razvidnih iz preglednice.

176

24-/ -, 1+-

PREGLEDNICA

Ngr. Slov. Zgledi A  Etlija L  Jugoslvija C  gignt j pred govorjenim i ali e: ,  [jgas], Jermans C \  ngelos pred samoglasnikom:  [janca] D \  Anhalos C  Gna g/ C  Mangritis g v tujkah:  Jugoslvija E  Iriniks ij pred samoglasnikom: ,\  Plijon, Aleksndrija  Zrkon E  Plijon j pred samoglasnikom: [js] J  Teslija E ,  C=I  I E \IA E \  Zrkon; prim. e in  [ikonmos] > = = AJ K>AIA@A   Balnos mb med samoglasniki:  Kalambka  Zrkon @ = = AJ K>esede:  Dnga nd med samoglasnikoma:  Diamands E  [ikonmos] j pred samoglasnikom:  [jakists] K  Lutrki J  Stra @  [dzki] dimnik ?  [cakli] akal E  Stra ij pred samoglasnikom:  hijacnta v za samoglasniki , , : , Glavks, Evrpa CH E E C L H B FHA@ A LA A E EI C =I E EE  = ?K>AIA@A E  [ijiks] j pred samoglasnikom:  [js] B  Filpi D  [hanij] Dvojne soglasnike zamenjujemo z enojnimi: [ preglednici pri . ,  [els], Spe; o gl. v

/4

+141 1

-215)8-

177

+EHE E AFEI=LA
I L +EHE E AFEI=LA =I L= I A A E AE = JA AI KF A H AIFHE> E LHA@ IJ 2HA H L= A = > L @ z      o F H I J K f h c A = C =

1109

2 IA> A H AJAFEI=LAI  >H=L =L= A =KIJHA ED AIJED

5H>I
2HA H

DHL= =FEI=L=
L= A C A `*A CH=@ ` H A `2AH ` E ` ` ` E ` L= `8= AL ` ` ` @ `+H = I E `2A ` =H=@ E

1110

2 IA> A H A

` Z P ` ` P Z

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

A FHE FHA H L= K E = Z  E E , Djordje.

= A =LAFHE@ = A K

 LIAD H  zamenjujemo s ,  pa z dj:

,

 zamenjujemo s , Z in z@ , H E  in pa z lj in nj: ,  ALF E E,@ LA ,@ E =, Ljbija, Vrnje.

,Z

= A@
2HA H

I =FEI=L=

1111

L= A A @ E X nj @

2 IA> A H A

C Q

178

24-/ -, 1+-

Q S

`/ALCA E = `/KHC L@A `@ A

`7H ALE ` = ALI E `2 A = LE

` KF = ` = F= = ` AH@ an

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AFHEFHA H L= K E =  X in , ju zamenjujemo s k in g ali tudi s k in g: ,Q S Polenakovik/Polenakovik, Gurgovden/Gurgovden.  ALalni znamenji pri i in e FK = , c i, se.
= A =LAFHE@ = A K

2HE
1112

HA>EJ A F @

= AL= KHAIE?AFHE E C AFE A

* C=HI =FEI=L=
2HA H L= A C j e /=>H L  Gradite E t / >E = 5J L J=

2 IA> A H A

K ja * C=HE = KH Sofija

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

A E =  H A , jo zamenjujemo z a, le zveze F , F in pred soglasniki zamenjujemo z r, r in l:/ >E =, 6 H L , H IJAL,8  Galabina, Trnovo, Krstev, Vlko; na koncu besede tu namesto r piemo -er [ r]:  Dimiter.
Pomni 8 E E =HI A FHA H `U>\\ C=HI E =U L= K zaznamujemo z dvem= FK = A =   

= A =LAFHE@

= A K

2HE@ mo a.
1113

= A K@A = J=  JFHEJEF CH=BI ED = A =L=D  A@= = AIJ  pie AF @ = A =LBolgrija.

4KI =FEI=L=
2HA H L= A ` C ` A A `  ` E ` `

2 IA> A Hke

+141 1

-215)8-

179

` ] ` O 2KC= L  AIA E Tjorkin 1L= L 6

` \ ` 6 IJ  AH>=  [podjzd-]  HO L

` `

K =

Tver -H EJ= Jurij Jakov

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AFHEFHA H L= K E = KIJHA ED H  = A K A  H  z e ali (j)o  H  pa z e: 2KC= AL/2KC= L,  Trkin/Terkin/Tjorkin, -H EJ= .
= A =LAFHE@ = A K

Nekaj zamenjav je razvidnih iz preglednice. PREGLEDNICA Rus. Slov. Zgledi A  Lrmontov je = = AJ K>AIA@A  =I= C =I E JAH = in : , , ,  Jesnin, Aleksjev, Igntjev, I @ L = ED , , ipd.: , ,  Turgnjev, Jkovljev, Kzirjev , , 2KC= L,5JHE L,0HK L , ,  Semjn, Alja, Tjrkin o/jo prim. e, ki se izgovarja kot o/jo E  Ivanv/Ivnov ji za in za samoglasnikom: 1 , A Trjicko E  Krilv ` FK =  , , ,  Kazn, Sevastpol, Kolcv, Tvr j za l = ?K>AIA@ALA E =   Ggolj ` FK =   [sjzd-] I ,  rba,>H A C =I E A DH= = F @L A AI C =I E AF=FE A I= IF ,  Belozersk, ==@ AL; , , ,  na, Odsa, Filp, L AH I . Pri priimkih dvojni soglasniki pogosto ostajajo: Spsski/Spski. 4KI AFHE@AL E A E?A-ij, -aja, -oje/-eje JK@E AI FHE@AL E EH=> A EI= IJ= E  FH LE A ED = A K A II LA Ikimi -i, -a, -o/-e (prim. 206, 213, 849): , ,  Dostojvski, Krpska, Trjicko, rod. Dostojvskega, Krpske, Trjickega. ! 8KIJHA A I C =I E A I FKF C =I E A =FEIK A  = HLI LA E E , ,  Krmelj, Dnper, Jaroslvelj.  ,L  H  AI=

180

24-/ -, 1+-

Pomni 1. 2HE AF @ = A EDE A ED =D JK@E = AHKI A  A K DH= = KIJ= A C =I L A J= FE A E C L HE  FH Kjev, Onjgin, Onko jzero. 2. Samoglasnike nasploh izgovarjamo tako, kakor jih piemo; ne up JAL= HA@K ?E A J  EJE A= =  EJE AE =  A = H K A EF@  ,  je Mskva, I LE , A =I L =I L   Vlgograd, ne [v lgagrd-],  je Lomonsov [lomonso], ne [l mans f]. !  = AIJ  AD = ED I C =I Ekov govorimo navadne, slovenske (Lnin, Nekrsov), namesto trdega l govorimo srednjega (Vlga).  = K JLE A KTurgenjev C LFHAC A@ E?EFHE H Ee.

1114

7 H= E I =FEI=L=
2HA H L= A C e A O  i 7 C H @  @AI=  ABHA 8O O A 0 A \ O?\ O  AH ECEL
= A =LAFHE@ = A K

2 IA> A H A

; * \

ji ju ja, a Ukrajina  HI Juman Vynnyca Dykanka Kupjansk

= A =LAI EIJA JFHEFHA H L= K  A@=u zamenjujemo z i, in  =I C =I E E FK = I=  =l in n ga (navadno) zamenjamo z j; v obrazilu - zamenjamo z a: , \ , , , ,  8E E , Kupjnsk, Rlski, Hmelncki, Diknka, Vnica.
Pomni  2HE@AL E A E?AI LA E  \  ukrajnski,  Rlski. 2. Dvojne soglasnike poenostavljamo, npr.  Vnica. ! 4KI  > E K H= E I AC=E A = DH= E  A AFHE =IKLA =L A =  FH Kjev, Lvv, Hrkov, AH > (ukrajinsko ), =F H A. " 5= IJ= E  AC=IF =  =C = A E  E  o in a zaradi sklanjanja in tvorjenja besed naglas prenaamo na osnovo: Potebnj Potbnja, Frank Frnko, Frnkovi romani. # 6K@EFHEI= IJ= E ED A I AC=IF = = =C = A E a naglas prenaamo na osnovo: Nov Nva, Zapadn Zapdna, Kriv Vod Krva Vda.

+141 1

-215)8-

181

*A HKI =FEI=L=
2HA H     L= A `C `A ` ` `)C =?LAJ ` sik `*HAIJ `O `E ` ` K    \ `2HO K A A  `,=LE@ K ` = = ` = ` `\ `\\ \ `0=?E \\ = ` = CA \ =L= ` A \I

1115

2 IA> A H A

  

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

= AIJ  H A je v rabi e ali jo, namesto in

= A =LAFHE@ = A K

pa e in v.

Nekaj zamenjav je razvidnih iz preglednice.

PREGLEDNICA

Brus.

Slov. Zgledi A  A H= LE je = = AJ K>AIA@A   Jlsk  Ljsik A  Brst ` IAE FK =   Plna j pred i:  Iljn L  Javgnjava izFK =  \ Hacmja

Pomni 1. Sklope z dvojnim soglasnikom razvezujemo v ustrezni soglasnik + j: , , , , , , -lje, -nje, -sje, -cje, A, -je, A: , , , , , ,  Zaslje, Prikzenje, Zalsje, Zabalcje,2HE E A, Uzvje, 7 A;  zamenjamo z -dje:  Zagardje. 4KI A > E A>A HKI EDE A  DH= =  AI FHE =IKLA =L A A Vtebsk, Polsje.

182

24-/ -, 1+-

1116

*= JI EFEI=LE
=JLE I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AL= = = A =FHE       in ,    FK = I A Karsava, Cesis, Riga, Aluksne.

= A =LAFHE@ = A K

HI=L=,+ IEI, 4 C=,

2HE HA>EJ A @ E C L H =JLE I ED H PREGLEDNICA Latv. Slov. = A E K

= A K =IJ EDE @HKCEDE A IA@H E

FH=LE  ELA =  =

Zgledi HI=L= Krsava + IEI Csis 4 C= Rga ) I A luksne   A AD = E E  FH devi i dvini. Naglas je =D A =FHLA  CK

AD = AI C =I E A = A K A tonemski, z ma E A = EFHE A

1117

EJ LI =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

H A , , , , in Akmene, Mue.

= A =LAFHE@

zamenjujemo z i, u, a, e, e in u, npr. I , )
= A K

A ,

A Ise,

Pri morebitne @ E C L H EJ LI ED H

PREGLEDNICA

= A K =IJ EDE @HKCEDE A IA@H E

FH=LE  ELA =  =

Lit. O

Slov. Zgledi A ) A Akmene K A` K A E 2= AL OI` F= ALA EI  = AIJ  K E?AFHE I E kih pie-

AD = AI C =I E AE C L=H =  A AD = mo n: I  Inse. Naglas je tonemski, podoben slovenskemu.

*) 65 1215)81  --84 25 -215)8-

183

) E I A =BHE AE @HKCAFEI=LA

A@ E EI H= E AFEI=LA  =JE E A  = H A FH E @ A E I == EIL=DE E I = ?EHE I AL A @= E5 L AJI E LA E I= IJ A H L A  FH arabska ali hebrejska, zlogovne, npr. japonska, in hieroglifske, npr. kitajska. A =JE E A FEI=LA FHA = =  L I LA I  F  = A ED = =FEI L= A I LA I ED C =I L  FK = FHA H L= A LE AFHA FEI=L@HKCED A E L  FH = C A E A BH= ? E A F HJKC= E A  F= E A HK E A 1 A =I  A?EHE I A A =JE E AFEI=LA A E L A @= A5 L AJI A LA A  E EDLI LA E FHA = = F KIJHA EHKI E > E E  2 @ = AFE A JK@EE A =F A A E E A = K@IJAL1 @E = ?EE -I E EEF@ JAH F E A oL= =F LE FHA@ AJ LE  ED LA K JKHAE ?ELE E =?E A 6K@E C @ LE I = =IJ =E A =E F E A L= =F LE FHA@ AJ L K JKHAE ?ELE E =?E ALIADFHA@ K > LI ED K@IJALFE A F @ = A J= JK@EE A =FHA@ =IE AC= K JKH AC=E H E =  Fr ACEF = I = >=>E I =  JALE =DA>HA I =  A = FHE AH L  , A>A ,, E@=, Kolombo, Bejrut,, = =HJ=, Cejlon, = C, 5A K= , antung, Tbilisi, H@ E E@ A, Takent, = E, Sjuksi, Kjovi,)F= E, Tutankamon, Ra, Izak ipd. Posebnost so le imena, ki so na J F @H =FHE =E ALH FI ED A E L FEI= ED =JE E J=FE A LI =@KIFH=LE E =FEI=L KIJHA ED A E L  FH New Delhi, Salisbury.

1118

6KH =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1119

AL= = = A =FHE , in  FK =  =@ E@LA H EF=JK@E = A K A in ; in zamenjujemo z oe in ue  AL= E = A E in  FK =

= A =LAFHE@ = A K

I

2 @

= AFE A

 FH Bajazt, E =Hnamesto Bayazit, yeni eri.

PREGLEDNICA

Tur. ? h y

Slov. Zgledi @ + H K @ H = EHE, anakkale` = EH  = = = g Mu la, E ridir [mgla, egridr] g Ere h [erg-] = @=H = = @H = e Inn [inen] A = ,) E ADEH [ken, aliehr] i Atatrk [atatrk] j Bayazit, Amasya Bajazt, [amsja]

Naglas je skoraj zmeraj na zadnjem zlogu.

184

24-/ -, 1+-

1120

0A>HA I =FEI=L=
2HA H L= A Soglasniki A B C Ime 2HA H L= A 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 200 ZnaA A Samoglasniki Ime 2HA H L= A a e 9 9 i i

lef bt b gmel g dlet d h h vv w zjin z ht tt jd/jd y kf k lmed l mm m nn n smeh s jin p p cde/cdi kf/kf q r r sn n tv t

kamc gadl path/ptah hatf path cer mal cer hasr segl hatf segl ev n (mbile) hirk mal hirk hasr holm mal holm hasr kamc katn (hatf) hatf kamc urk kubc/kibc

o o u

300 400

A kvadratna pisava, B stara hebrejsk=FEI=L= +`I @ > =H FEI =FEI=L=  ` JALE I =LHA@ IJI C =I E L 2 A I= C =I E ED = A  @ E =  IHA@ = @ E =   H= E =FHEF C =I E EDI= C =I E ED , 9, ) in polglasnik eva. Samoglasniki a e i o u>HA  AL= AC= = A a so kratki. Polglasniki samoglasniki in polglasnik eva se piejo tudi privzdignjeno.
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

Tipografskih zamenjav ni.

= A =LAFHE@ = A K

Nekaj zamenjav je razvidnih iz preglednice.

5- 165 1215)81

185

PREGLEDNICA Hebr. Slov. Zgledi a a krml > karmel Karml = @MO@ @ M d Dvid a \DHM  \=D H ron b b = = AJ K>AIA@AE  C= bqbqr > baqbaqqar Bakbakr L J \>O> J \ > b Tel Avv e e mlk > melek Mleh e byt l m > bt le em Btlehem A H l H  Rahla A \ M  \ l ell (ime meseca) 9 e mtwl > m9t \ ` AJK = ; mtwlh > m telah Metzalem/ Matzalem h h brhm > \=>H D braham ` = ?K>AIA@AE FK =  HD > H D Sra h >GMG D >=GGq Hbakuk E E O H\  OE H \  zrael;OJH  OEJH  Jitrn E \ DO  \ hm Elohm k k = = AJ K>AIA@AE  C= krkmy > kark9m Krkemi h mlk > melek Mleh;\ O  \ Ah o o tnyl > otn l Otnil o lwm > lm alm mir; ywntn > yn J  Jnatan @J  @ J  Dtan; lhym > \9 D m Elohm [ O  [ Naom p p = = AJ K>AIA@A= E C= ps > pesa pasha \LA E = \ rph > [ HF D rpa f prym > eprayim fraim;\FHJD \AFH J D Efrta q k qyn > qayin Kjn; qywn > qn Kin s s syny > snay Snaj; sn ryb > san H b Sanherb c dwq > @q Cadk; prh > EFF H D Cipra I    stan; HD > H D Sra bt > =>> J abt sobota; dy > adday adj t t J>MH J >r Tbor; twrh > tr h tra postava t wbyh > biyy h Tobja u u skwt > sukkt Sukt u brwk > > Hk Bruh; yrwlym > y9r layim Jerzalem M [ MI [ s mos; M   m alm mir K >HM  > Hk Bruh; tmwz > tammz Tamz v dwyd @ M d Dvid; MO  M Lvi y e byt l m > bt le em Btlehem i qy > q Ki; qywn > qn Kin > O O  >E O n Bnjamin; ywm kpwr > ym kippr jm kipr z z zbwlwn > z9bln Zbulon Znamenji (alef) in (ajin) upotevamo prEIJH L A FHA H L= K FHEF @ = A K K FK = Soglasnik heIA = ?K>AIA@AF C IJ  AE C L=H = LJ= EDFHE AHEDC=FHEF

186

24-/ -, 1+-

@ = A K FK = 5 C =I E E kaf, mem, nun, pe in cade/cadi IA = ?K>AIA@A @HKC= AFE A Soglasniki b g d k p t  A JAD E begadkefat) E = @L E C L=H =L  = F H E E FHEF H E  =F H E = AI H= I=  = = AJ K>AIA@AE  C= 8J= ED FHE AHEDFE A LDA>HA I ED = A EDFE dage lene). =F H E =E C L=H =L= A @ FK =JEF CH=BI ED = A =L 8A E =I C =I E L AL A =JAHED > E =DF @= = == EF @L A = 6K@ELJ= ED FHE AHEDFE A LDA>HA I ED = A EDFE dage forte). 8IJH L A FHA H L= K EDF @= = F @L A FHEF @ = A KA 2 @ = A =E A =FE A E E C L=H = Lsprejeti obliki: zrael, Jerzalem, Slomon. Tako sploh znana svetopisemska imena. A haFE A I KF=  >AIA@  E @ = hrs > D \ HA Harec. Naglas je v hebrejskih besedah pogosto na zadnjem zlogu, redkeje na predzadnjem: Menahm, Mleh.

1121

)H=>I =FEI=L=
2HA H L= A

Soglasniki

Znamenje 5= IJ H = = H = = ?K LIHA@E E L = AJ K>AIA@A Ime Ustreznik  b t s @ h d z r z s

alif ba ta1 sa @ E ha1 ha2 dal zal ra zaj sin in sad dad ta2 za ajn gajn

z
c

g .

5- 165 1215)81

187

Znamenje 5= IJ H = = H = = ?K LIHA@E E L = AJ K>AIA@A Ime Ustreznik

fa kaf1 kaf2 lam mim nun ha3 vav ja*

f k . k l m n h v j

0= = \ C =IE = =F H= IAFE A  IE ?A  j, v) ali samostojno. H A , , ,  = = K A A B=JE AC =I LA E C L H A A >I K@A A >E =@ AC= dela govorne cevi. H EI =JE   =@LFHAC A@ E?EIAL=H=> E EE C L=H =J= A@ >
Samoglasniki

Znamenje

Ime ftha ksra dma lif j vv

Ustreznik a, e i u

2HL=JHE = A = =L=@  FK = A AKIJHA ED@ CEDI= C =I E L

Druga pisna znamenja

 =@ =JHEF=@ @= =

 I

L E H E J =

Znamenje

Ime skun mda da an in un

Pomen odsotni samoglasnik nad alifom: a dvojni soglasnik an in un

* H =ja brez pik na koncu besede zaznamuje dolgi a.

188

24-/ -, 1+-

= A =LAFHE@

= A K

= A =LAFHE@
PREGLEDNICA

= A KI H= LE@ e iz preglednice.

Arab. Slov. Zgledi  a Bjt ad Dn e Bjt ad Dn  a nvar (prvi a) @ @ , = ,, A h h Hurgda h Hsan h h Hjbar h se na koncu besede ne izgovarja: Gizeh Gze .. i i Rda e Rda j j Jmen k k Kerbla k k Krna . s s Asun s Sna s s Sarvt u u Hurgda o Hodjda v v Sarvt, vdi z Zfar z d Madkr z Zki nvar, mar. Znamenji in cFHE@ = A K FK = Namesto @ imajo v egiptovski ar=> E Eg: Gaml, Gze. H i po arabskem izgovoru piemo z i (Sad) ali z j (Ljla/Ljla). H u po arabskem izgovoru piemo z u (Dad) ali z v (Svt al Arb). Namesto dvojnih soglasnikov jemljemo enojne: Mahalla Mahla. Prevzete zapise s sh, y in q podajamo s , j in k: rif, Jsuf, Abdelkder. 8 F @ = A ED E A ED FE A  E  C L HE  = H A A KIJ= A  FH  Korn, mar, Granda. =C =I AL=H=>I ED>AIA@=D =L=@  =FHA@ =@ A = EA@E A  CK  A AJ= H=JA IA =C =IK = A =FHA E log: kitbun, friha. A =alL=H=>I ED A AFEI EDE A ED =L=@  AFE A FHE IA> EDE A EDC= FE A  LA E  = AJ E? E  A  @E A = FHA@d t s z r in namesto l v al izgovarjamo kar te glasove, piemo pa al ali pa lFHE E E  =I A@ A K zobniku ali umevcu: Al ms, A ms.

5- 165 1215)811 ) 1 5 -215)8-

189

2AH E I =FEI=L=
= A =LAFHE@ = A K

1122

2HE@ = A KIAH=L = F FHAC A@ E?E  = AIJ  ov ali ou piemo ime znanega pesnika z u: Firdzi. Prim. e Theran nam. Tehrn. PREGLEDNICA Perz. a h1 h2 h3 j Slov. a a h h h ` j i ej k g g k p t t v u ov z z z z Zgledi bdn Abadn Blh Hajderabd Horosn Hert = ?KE FK = ahnameh ahnam Jzd Niapr Rj Kazvn Gazvn golam [golm] Kermn Pehlev Turn Tehrn Nehavnd Mehranrd Ferdvsi; F @ = A Ferdzi/Firdzi A @ Rza Hfez zlil

q . g k p t. t v z1 z2 z3 z4

Podaljane soglasnike, v glavnem v besedah arabskega izvora, piemo in izgovarjamo kot navadne: att t. Hamzo in ajn opu = Ardabil, cIraq Ardabl, Irk. Namesto kratkih perzijskih i in u piemo v sodobnem jeziku e in o: Hafiz, Bustan Hfez, Bostn. =C =I ALA E = = =@ A  CK

0E @E I =FEI=L=
2HA H L= A L= KIA@HI E =j in v) ob samoglasniku pieta z i in u, npr. Jaipur, 2HEFHA H Ghaziabad.

1123

190

24-/ -, 1+-

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

Piko pod soglasniki, resico nad sE  = A = =@ tudi .

= A =LAFHE@ = A K

 FK =

 / pa piemo

2HE@

= A KIAH=L =

F FHAC A@ E?E

PREGLEDNICA Hind. Slov. Zgledi au av Aurangabad Avrngabad bh bh Bhiwani, Bhopal Bhivni, Bhopl ? += @= @= ?D 4= ?DE4= D +D=FF=DK@= D=FDK@= dh dh Ludhiana Ludhjna gh gh Ghaziabad Ghzjabad h h Hathras Hathrs ne izgovarjamo v nekaterih sodobnih zemljepisnih in osebnih imenih: Brahmaputra, Nehru Bramaptra, [nru], Nhru h = = F = Jaahpla i i Shiva va j ob samoglasniku: Ghaziabad, Jaipur Ghazjabd,, FKH @ =EFKH, FKH jD @ D D= IE, D IE kh kh Kharagpur Khargpur m m Kanchipuram  EFH= m n FHA@KIJ E E E Sam . . I H= Sansra n n Anantpur nantpur nj Paas mi Panjasmi n irvana nirvna ph ph phalgun [phalgn] rh r Garhwal Garvl sh Shiva va a hi [thi] EL= va th th Hathras Hathrs w v Gwalior Gvljor y j R O= =` H= = = F @ = A Ramajna Soglasnike , h, , h zamenjujemo z navadnimi t, th, d, dh. Dvojne soglasnike zamenjujemo z enojnimi: Uttar Pradesh tar Prad. =C = A  AA@E E= EFHLE@ CEI= C =I E  FHLE H=J E  AL>AIA@E E@ E FHE A =D A =D F LA  =C =I L ) H,-J L D, D I , Anantpur )@ Ar, E/ Itvah, , D IE, nantpur. =IFH J AF @ E EF = a, i, u, medtem ko sta e in o zmeraj le dolga.

) 1 5 -215)8-

191

Pomni @AH EE @ =HE I E E E A E EE @E I AF @?A E A  FH >A C= E =  AF= E = F= @ => E =  =H=J E = KH@K E = E =  A = IL EDF IA> IJE F @ > LA = =IJ=H E @E E I= I HJ FH H` 4: sanskrt kH a [k4na], slovensko [k rna].

1 @

A E I =FEI=L=

1124

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

Tipografskih zamenjav ni.

= A =LAFHE@ = A K

 ,L H =dj, sj, tj zamenjujemo z @ , , : Djakarta, Sjarif, Tjilatjap , = HJ=, HEB  E = F 2. Zvezo au zamenjujemo z av: Krakatau Krkatav; tudi drsnik j v zvezah ai, oi piemo z j: Kroi [krj]. !  H w zamenjujemo z v: Jawa Jva.
PREGLEDNICA

Indon. Slov. ch h/ k @ @ e e1 e e2 h h1 h h2 i i j j j sj tj u u v w v vHA@

Zgledi po izgovoru: chabar [hbar/kbar] , = =HJ=, = HJ= Sulavsi Kepulvan Halmn Labhan Wonogiri [vonogri] v zvezah ai, oi: Kroi [krj] bujung [bjung-] Sjarif [rif] 6 E =J =F E = F v zvezah ua, iu in ui: Kuala Lumpur, liuk, bui Kula Lumpr, [luk, bi] za a: Krakatau Krkatav Wonogiri, Jawa [vonogri], Jva

Nekatera imena piemo tudi po nizozemskem ali anglekem pravopisu z ustrezno IJ  H  FH  E A I Eoe u, angleki j @ : jazz @

= = I =FEI=L=
Sorodna je indonezijski, ravna se pa po angleki pisavi.

1125

192

24-/ -, 1+-

1126

8EAJ = I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

2 H A? =@I= C =I E  FK = AL= = = A = =LIAD AIJJ A L

= A =LAFHE@ = A K

 5 ? JH

C Soc-trang; H=L

J=

JK@E

1. Svetli drsnik piemo z j @L H Aph pa s f: Hanoi, Hai-phong Hanj, Hajfng.  H  zamenjujemo z d: = = C Danng. !  H Enh izgovarjamo po slovensko: Ho-Si-Minh Hoimnh. PREGLEDNICA Viet. a1 a2 c d e1 e2 gi gh h Slov. a = k z @ e e z g h j i j k k nj n o o o f kv I u v i j s Zgledi Hanoi Hanj 5 ? JH C` I = C Ca-mau [kmav-] Hai-duong [hjzvong-] = = C Danng Hue Hu Kien-an [kjnan] Gianh [zn] Ghine [gne] Hue Hu nha [nj] Ghine, Khanh-hoa, My-tho [gne, knkoa, mto] Ghine [gne] A A =C = A I IA@ EI= C =I E Kien-an, Hanoi [kjnan], Hanj Kito Kto Khanh-hoa [knhoa] nha [nj] Gianh [zn] Thanh-hoa Tanha Pha-guoc Fgvok Truong-son  L CI Hai-phong Hajfng Quang-binh [kvngbin] 5 ? JH C` I = C LA @=HHo-Si-Minh Hoimnh 5 ? JH C I = C Phu-yen, Trung-bo B A  C> A A =C = A I IA@ EI= C =I E Quang-binh, Ca-mau [kv gbin, kmav-] My-tho [mto] A A =C = A I IA@ EI= C =I E Vinh-yen [vinjn] Long-xuyen [lngsujen] A LLFHAC A@ E?E EI KF JAL= =

i k kh nh o1 o2 o3 ph qu I JH u

y x

Lo AL= = = A = = >A AC= @ AIJEDJ

) 1 5 -215)8-

193

EJ= I =FEI=L=
EJ= E =E =E@A CH=BI FEI=L 8 =JE E?  FHAFEIK A  =LA  = E L L 4 EJ= I EIA@= = EKH=@ E =JE E EFHAFEIE A K AFE E  A@@HKCE EFHAFEIEF= A = > H= EH A = C A E 8FHLEFHAC A@ E?E AF @= FE E I E L@HKCEF=H= E L= E = C A E =JE E EFHAFEI

1127

2E E I EE  =  =JE E
Pinjin Pisava a ai ao b c ch d e ei f g h i ia iao ie iu j k l m n ng o ong ou p q r s sh t u ua uai Izgovor a aj a p c \ t e ej f k h i ja ja je jo k l m n o o o p \ s t u a ai Zgled

E =FEI
Slovenski ustrezniki Zapis in izgovor a aj ao b c d e ej f g h i ja jao je ju/iu @ ` @ k l m n ng o ung ov p ` H s t u va/ua vaj/uaj Zgled Hnan Enlj Mo Bjd ing + @ A C = , C = F C Hvng/Hung h Hbej .@ L /L@ L 0 C@ L L C, C Pjo Lj Lj/Liu , = CI Kunmng Lvojng/Luojng Mo = @ C Dng 5 @ L ndung @ L Pjo E C@ 4A  HE> 5 @ L nghaj Tjvan Vhan DL= DK= Kvj/Kuj

1128

Henan Enlai Mao Beijing Cunzhen Changsha Deng Xiaoping Huang he Hebei Fuzhou Guizhou Hangzhou Li Chang Jiang Piao Lie Lu Jiangsu Kunming Luoyang Mao Nanjing Deng Suzhou Shandong Manzhou Piao Qingdao Renmin ribao Suzhou Shanghai Taiwan Wuhan Xinhua Kuai

194

24-/ -, 1+-

Pinjin Pisava ui uo w x y yu z zh Izgovor  o w j j c Zgled Anhui Guo-feng Lshun Wuhan Xinhua Yunnan Yunnan Zijiqu Zhou

Slovenski ustrezniki Zapis in izgovor vi/ui vo/uo [i] v ` j j [ji] dz @ Zgled nhvi/nhui Kvfeng/Kufeng L#un Vhan DL= DK= J#nnan J#nnan , @ E , L

8F @ = A ED>AIA@=D AD A K AL?A , , @  piemo in izgovarjamo , ,@ , samoglasnik pa kot i. =C =I A =FHLA  CK LF @ = A ED>AIA@=DF=LA E = =FHA@FHA@ =@ A Pking, Nnking, Henn, nghaj, 5 K= . Pri osebnih imenih je prvo priimek, drugo pa ime, npr. Deng Xiaoping.

1129

) C A E =JE E

E =FEI
IJE 2E E I AF=HAF  LA A c z = ts z IJi podaja

8FHE AHEIFE E E = A = F IA> preglednica z nasprotjem tipa p p: p b = p p t d = t t

q j = k k ch zh = ch ch

Poleg tega prim. e: x hs, r rh, s ss/sz, npr. Pan = Pan, Pin = Bin, Hsinhua = Xnhua.

1130

=F

I =FEI=L=
E  =I= C =I E ED FK =  >A/Kbe Kobe.

Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

AL= = = A = =@
1131

0AF>KH

L  =JE E

FHA H

L= A

PREGLEDNICA

Jap. ?D r sh

Slov. Zgledi Choshi, Hitachi ` E DEJ E @ 0 0 @ r Sapporo Sapro Shikoku, Hiroshima, Honshu [ikku], Hiroma, Hnu

) 1 5 -1 ).41

1215)81

195

Jap. ts w y

Slov. c v j

Zgledi Tsu, Tsushima, tsunami [c], Cima, cunmi Wakayama, Kawasaki [vakjama], Vakajma, Kavaski Kyoto, Yashika Kjto, [jika]

Pomni Tokyo pri nas navadno piemo Tokio [tkijo].

Vsi naglaeni samoglasniki so v naem izgovoru dolgi. Dolge soglasnike izgovarjamo kot navadne: Sapporo Sapro. 6 A I AC= =C =I= AFHAL A = 8F I LA A E > E E A =C =ILA E = = FHA@ =@ A = EFHA@FHA@ =@ A  CK HA@ JK@E = =@ A  CK FH marL A =D

=F

I =@

= = =JE E

=FEI=L= K HAE E E

1132

PREGLEDNICA

Jap. h s sy J t JO O

Slov. f c @ @

Zgledi pred u: Huzi B@ E pred i: Sikoku [ikku] Honsyu [hnu] pred i: Tatikawa J= E L= pred u: Tu [c] 6O IDE E pred i: Huzi B@ E 0 O  D @

5L=DE E I =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

1133

Tipografskih zamenjav ni.

= A =LAFHE@ = A K

2HE@ = A KFE A F I LA I A E C L HK  FH  khaki, Nyasa kki, Njsa; namesto dvojnega samoglasnika piemo enojnega.
PREGLEDNICA

Svah. Slov. Zgledi ?D 7@=?DE K@ E dh d kudhani [kudni] gh g ghiliba [gilba] @ E = @ @ = kh k khaki kki m m FHA@I C =I E  = = AJ K>AIA@A Mbeja [ mbja]

196

24-/ -, 1+-

Svah. n ng th w y

Slov. n ng t v j

Zgledi FHA@I C =I E  = = AJ K>AIA@A Ngong [ ngng-] Nganda [ ngnda] themanini [temanni] wizi [vzi] Nyasa, yeye Njasa, [jje]

=F HA@ =H= E =I= C =I E =>AHA  JF IA> =C =I L= A = =I= C =I E =F= = = K AJ=A C =I leo [lo], Maangukoya Victoria [mangkoja viktrija].
1134

0=L =FEI=L=
Tipografske zamenjave (gl. 217220 in 1071)

Tipografskih zamenjav ni.

= A =LAFHE@ = A K

Enaka samoglasnika zamenjujemo z enim: Harunaa Harna.

PREGLEDNICA

Hav. Slov. Zgledi ? ?E @ 1 A>K` E@ >K y j Yola [jla] Enaka samoglasnika zamenjujemo z enim: Harunaa Harna.

197

8)4 -  - 1

8 101 4)

1135

akut  J A I E =C =I KHAI E K AIA J E EJ LIJ=HA A F L= KJK@EH=IJ E  F JAC A E   =C =I E = A E EH = <  == KJ = AC HE =F IA>EJAL poosebitev abstraktnega pojma s konkretno podobo alinejni pomiljaj gl. @IJ=L EF E = antikadenca =@ E@A  AC=A@E AC= A =IJ=L AE J =?E A  =IFH JA  = K KFHEF LA@ ED F LA@E FHE JAD CHA   C =I =L @   =D  AH=IJ = LEI == EIJ F E =IJ= = JE =@A =E J =?E = IJ=L =E J =?E = = JE =@A ?  = ?K beseda gl E J E?= besedna zveza @LA>AIA@E= ELA   A@IA> I L E F LA = E  FH lepa hia;C L HEJEH= ; = A I =LA, blaga; AE  =JE; po mojem besednozvezni predlog predlogi, ki povezujejo dve besedi (besedni zvezi), npr. misliti na vse, najlepa od deklic, od jutra do LA AH= cev gl. govorna cev cifra gl. tevka cirkumfleks  J A I E =C =I KHAI E K AIA JLE I EJ LIJ=HA A F L= KJK@EF= @= E F JEI A E   =C =I  = A A X/ oziroma / /; prim. e dvojni gravis citatna beseda beseda ali besedna zveza, ki ni del danega (npr. slovenskega) jezika, vendar se pojavlja v besedilih tega jezika, npr. sprejem pri novi first lady [f :st l di]

A A >AIA@=  E A AI= = =D IJ=LA  FH n) ali pa v stavku zastopa kaken drug stavek (npr. samo): Prili so samo trije (Prili so trije, FHE = L= E F= I  ED LA ) LA  LA IJ I L E = =IJ IJF @IF I= IJ= E A>AIA@A F  =JAHEIA spraujemo s kdo (ne s kaj) H L= = H=JE?= F E A L= A  =L=@ E I= ED = AJ E?>AIA@ A LA A  FH  AGRFT = Akademija za g A@= E A, radio, film in televizijo, E >AHA  E A E H  =C r f t ], ne pa z njihovo navadno glasovno vrednostjo (prim. A H L=  TOMOS [tmos]) H LA I KF E A =LA  H H L EI F = H = E LA = H  FH  ao ali vzv v primerih kot So Paolo, vzvod dalji pomiljaj gl. dolgi pomiljaj @A A A nepregibna glagolska oblika na , -e ali -i, npr. @A = @A aje,IA@A IA@A, reki, videvi; L =IFH J K @A A E  E AFHACE>A  FH @A =  =-e @A A E IJ= = @A A E  =-l  E >F E KIA@= A C= =I=F A EIA@= IJje osivel  A IELFH JE FEI A K@A A E Kje osivel = je postal siv); obstaja tudi oblika na -n/ -t (skisan, utrujen,IF EJ): A A>E IF EJ deljaj AL IJE = H=J = HJE?= = ?K LHIJE ?A  = = K A@A A IJ>AIA@A  =IJEFHE FEI= K H IA = AIJ A AH=>EJ=JK@E @LAL F HA@ E HJE?E desni prilastek @ E  @ I E?A = desni strani, npr.

198

8)4 - 1 4)

L A gore, France Preeren; v nasprotju z levim prilastkom @AI IJE A >HA  FHAI A@ = FHA@ = AJ  >AIA@A  FH FHLE@A  =HA L= = dolgi pomiljaj HJE?= @= = @ =L=@ AC=F E = = dolgi soglasnik LI LA E EI C =I E  EIAFE A @LA = H = = E A = JK@E I JHA E  izza, vas s stolpom domiljijsko ime ime kakor npr. Orhideja ?LAJ E =H =  miksal (praek), kokta (FE = =) dostavek @ @= E@A IJ=L =  E>EC= A F=  =D =LA@ E A L AC LE C =L E E  FH  Prinesi tudi kruha, H AC= (proti 2HE AIEJK@E H A C= HKD=) drsnik L E v ali j; prvi je temen, drugi svetel @L H A H E  E = = K AJ=A C =I  FH  zh za L > D HE E?E= EoeL A E EGoethe) za dvodelni enojni narekovaj zaznamuje pomen, npr. pot znoj dvodelni pomiljaj F E =  E = = K A FH  = AJA E  A?LHEL = dvodelni veznik LA E E @LAD@A L  EIJ EJ= = A ED A IJED>AIA@ A= EIJ=L A LA A  FH ne ne, ne ampak, ne samo ampak tudi dvodelno ime E A IAIJ A AE H IJ ACa) imena (ali imen) in priimka (ali priimkov) npr. Jernej Kopitar ali Ana Marija Vrstovek - L= @L @A  E E IAIJ A AE @LAD@A L  EIAFE AJ= =@LAD A ED AIJED>AIA@E =  FH  A F=  =HA L= FHE  Advodelni pomiljaj dvoglasnik 1. zveza dveh glasovnih prvin z vrednostjo enega glasu (fonema), npr. ei ali ouLFHA KH E E leipa, mesou;  LA =I= C =I E =E  L E =  =IJE >AD@HI E L  FH dj, prv dvoglasniki v varianta glasu v L F = K = I= C =I E

 FH  prav [pra], pravda [a], da vsak [a] dvojni deljaj H= E HJE?E druga nad drugo za deljenje besede dvojni gravis L F HA@ E HJE?E  ALA C H=  =@AI  =L @  J = A A =?EH K B A I = H=J A CKFHEJ A I A  =C = AL= K  FH br t dvojno ime zemljepisno ali stvarno ime npr. dveh krajev (marje - Sap, Baden - Wrttemberg), EIA IJ=L =J= KFH=L  C IF @=HI  EF@  A J >=@A =IAFHACE>=J= FE AJ=F=IA  AIJE E LA = A eksponentno tevilo gl. izpostavno tevilo enakoglasno ime ime, EIAC =IE = H =JAH @HKC F=IA =D H= E FE A  FH Golja in Golia A = L E?= je enakoglasnica  AIAA = E C L=H = = E enakopisnica, AIAFE AA =  J =JAH=@HK C=  FH  beg \>A = A\E  beg \ KI E = I E F A E \ Komr komr, kt kd, sl sv enobesedno ime ime iz ene same besede, npr. Triglav, Portugalska, Ford, v nasprotju z izrazom enodelno ime, E A =D JK@EE LA >AIA@Valjhun, Sokolje oko) enodelno ime E AE A A= ELA >AIA@  FH  Valjhun, Litostroj, Sokolje oko, marje pri Jelah, Pri Treh Hiah A IJ=L = poved poved, ki sestoji iz enega samega stavka: navadnega glagolskega (Danes je lep dan.), F IJ=L AC= = =  =/ @ J= ) = EF=IJ=L AC=Joj!) favkalni soglasnik > E = E KIJ E E =F H E  E C L H A  @poro skozi nos, npr. v besedah ali besednih zvezah dno, tnalo, obme, zob me (boli) figurativni medmet medmet z glasovnim sestavom po kaknem vzorcu, npr. ponovitvenem (ha ha), stopnjevalnem (joh prejoh) fonem glas (ali skupina glasov), ki v danem jeziku

8)4 - 1 4)

199

l K AF A A>AIA@= E HBA L  FH t in d v besedah ta da, i in e v besedah pt pt; prim. e mladica mladika; za po en fonem gre pri glasovnih parih n in ali v in  v primerih Ana Anka, siva siv, ker n in v nasproti in  AH= K AJ=F menov geselska beseda gl. E J E?= CAIA I E = A gl. slovarski sestavek C =I L = E?= E?=  E H= A =  C =I  FH  -a v besedni obliki lipa ali -m v besedni obliki delam, J =IFH J A AC =I L E E JE E ?EL>AIA@ ED > E =Dlip, dela (v jezikoslovju pisano tudi lip-, dela-) glava slovarskega sestavka @A  C =L =LI L=HI A IAIJ=L K  >IAC=  I L A > E A>AIA@A= E>AIA@ A LA A E C L HE  HA>EJ I L E  = FH sv -a -o; mld -a -o tudi mld -a -; vlk -a [k] m; delti -m nedov.; a priri prisl. zv. govorna cev vsa govorila od glasilk do konca ustne (in nosne) votline; v irem smislu obsega tudi dihala govorna veriga strnjeno dalje ali kraje zaporedje besed v govoru gravis H= = HJE?= =@ H   ALA C H= na desno navzdol kot znamenje za akut na kratkem samoglasniku, npr. mgla ideografska pisava FEI=L=  EE = = A = =F A A  FH IJ= H ACEF = I =  EJ= I = FHE =II J= = = A = FH + (plus), 3 (tri), = (je), npr. v zvezi 3 + 2 = 5 ideogram pisno znamenje za pomen, npr. hieroglif, pri nas npr. % (odstotek), + (plus) imenovalni prilastek nepregibni prilastek desno od odnosnice, npr. hotel Turist (rod. hotela Turist), @H=LE E A Radenci (rod. @H=LE E = Radenci), H = b (rod. H Ab), tevilo 3/tri (rod. tevila 3/tri) imenovalnika medpona HBA  A@@A = A A A = E A

L= E E E?E  FH  a- v Slovenijales, -vFA@A LA intonacija  F JA  I L AC=J =LIJ=L K KHAI E A FHE J I ED > E =D I= C =I E L  HA@ A A JK@E L E v; 2. tonem E J =?E I E A samostojni del intonacije kakne povedi, npr. prvega ali drugega stavka iste povedi (Vem, a ne povem) ali edinega stavka povedi (Kam gre?) istoglasen E C L H A  EIJE C =I  FH  H =d v besedi sladka in t v besedi potka izposojenka E  @HKCAC= A E = HA@  E  =HA = L @= E  E E A E  FHAL AJ= >AIA@=  F F = FHE =C A =JA K A E K  FH  =HJAH iz angl. charter, vojakE  A vojk L izpostavek F L A E = E F LEJAL =F LA@K E @A IJ=L =  EIA = = =na isto predmetnost, npr. Ne bojim se ga, Rudija; Janez, ta pa zna izpostavno tevilo privzdignjeno pripisano tevilo ob drugem tevilu, npr. 2 oz. x v tevilih 32 ali aX izpostavno znamenje FHEL @EC A FHEFEI= = JALE =  H == E H L EI F > =Fisu na osnovnici, npr. 2, x, h, 1, ab v primerih kot 32, aX, 17h, jeziti1, jezi* ti2 H= E E>AIA@E xab; FHA@ L E izpustne tri pike JHEFE A  = = K AE FK A E@A >AIA@E = I  AIJE  E izpustni pomiljaj F E =  = = K  E FK A E  =L=@ ni del skladenjske enote, npr. Saj bi el, pa E J E?= FHL=A@E =  =L=@ F  HAF JEI = =IA IJ=LE = = AC=F E A L= = = A KI L=HI AC=IAIJ=L =A A= ELA >AIA@  FH lipa -e, tak -a -o, delati -am, poceni, propos, jota subskriptum jakostni naglas =C =I  E =C = A A CA E @ A =C = A ED LA C =I IJ   A E E @ED  L =IFH J KIJ A I E  =C =I

200

8)4 - 1 4)

A E Lr L E  r E C L H A   A E = E  =@ E @A  AD AC= A>= A E E L E E C L H A   =F H   A E E LA ?A E  @F H  =IHA@Er) ali ob straneh (l A E AF I LA A E ELA A? IFHA@ EH > A E =I KF=   A E  E? kadenca =@ E@A FHEF LA@ A AIJ=L AE J =?E A KI AH A FH JEIF @ EJ I E ACE CHA  C =I navzdol) kakovost samoglasnika >=HL = =IJ IJ I= C =I E =  @LEI = @ AIJ= = LA AC= FHE@LEC= A E A F I LA FH JEH= E J = JH@AC== E AD AC= A>= FH FHE A E  EH A e, pri i in u = E@A >AIA@A AC A@A = HBA I IJ >AIA@Akost, most in mladost E = EIJE =  ost, besedi kri in Epa -i E?=  @A FHACE> A>AIA@A  E EI lip-a -e -i), spolsko obliko (mlad -a -o), tevilo (delal-a -i -e, dela-m -va -mo), osebo (dela-m - -), @ IJmlad- -i);  = krajava ohH= A E@A  =FEI= A>AIA@A  H A AL A = AJ A @A K I H= = >AIA@ = E>AIA@  LA E A K A IE >  A >AHA H L=   FH  s [es] iz spatium \F J\ = E \IHA@ EIF \  A >AHA  = H@= AE FEI= =L?A JE  E A K A  H= =L= a primer t. i. za tako imenovani); prim. kratica, skrajanka kraji pomiljaj navadni pomiljaj v nasprotju z dolgim in v nasprotju z vezajem kratica I= IJ= E  =IJ= E  = AJ ED@A LLA >A IA@ AC=F E A L= =  FH TOMOS/Tomos iz Tovarna motorjev SA =na, KOS/Kos iz Kontrao>LA AL= =s K >=, WC iz water closet krativec =C =I  = A AL > E E H= A HJE?A =@ H  @ ALA C H=  =L @  FH bb, tma; prim. e gravis

H=J E A@ E A@ E >HA  AC=-i (npr. delat, nest, FA ), pogosto =C =I H= E A  @@ CAC= nsit nosti, nst/nst nsti, trst/trst trsti) HAF EF = F = C =IK L =JAHA IA DH= = F A I H= AL= A =IJ IJE A > E EDC = I L  FH t in d FHA@I= C =I E = E L E tam dam, trti drti proti krtka sldka) ali samoglasnikov / ali / ( IE E proti IE Ani) F LI @ H= A F IJ= HA ED@ E ED in pred glasom v ter in pred j krn to, kar ostane po odvzemu kaknega dela navadne besede (besed), npr. izem iz besed kot naturalizem, simbolizem ali Bogo iz Bogomir levi pridevnik pridevnik na levi npr. dobri stari =IE levi prilastek @ E  @ I E?A = ALEIJH= E  FH  njeni pogledi, nje pogledi, trije muketirji, v nekaj urah, v nasprotju z desnim prilastkom levoIJE A FEI= >HA FHAI A@ = = ?A >AIA@A  FH LA E?=  E?=  = AF= IF DLA E = E AL= E@ @=JA desni prilastek tipa mlaji (ml.), stareji (st.), A, sin, npr. Plinij ml. (v nasprotju s Plinij st.),,K =I A(v nasprotju z Dumas sin) l AL=  = A A FE =  K =  HJE?=EF@ FHE H E =H= A L= AI H @ EDC =I L FHE  (ozki o), (iroki dolgi naglaeni e), (trdi l), (dolgi o) medpona HBA  A@ IAIJ=LE = = A A  FH trdoIH A , kolovrat, jajcevod, dveleten, trileten, Slovenijales, pedenj LA medponsko obrazilo medpona v vlogi obrazila, npr. ELE ozdravnik, Slovenijales; v nasprotju npr. s priponskim lipica AD A> A E A E C L H A   A E F I LE FH JE AD A K A>K  FH k, g, h, E I EI= IJ= E sam IJ= E  EE =L E EJK@E@HKC= A

8)4 - 1 4)

201

F A  FH ribe kot snovno ime, metuljnice kot ime za vrsto; prim. e I= E I EI= IJ= E morfem glas ali najmanja skupina glasov, ki ima svoj pomen, npr. lip- in -a v besedi lipa; HBA E = =D H= E E?e, npr. r -, rc-, rec-, rk-, rk-, rek- v oblikah besede r em/r i, rci, recte, rkla, rkel,HA morfonologija A E I L =LA =  EFH K K AC =I L AE  = C =I A = E IJE HBA = EH = HBA L>AIA@A FHE p -em pc-i, pek , pe n oziroma p A , pk-el, pe n nadomestno ime ime, ki zamenjuje navadno uradno ime, npr. Otok za Velika Britanija; Prerok za Mohamed narekovajni pomiljaj F E =  E = A K A@L @A E =HA L= FE AIAI=  = = AJ K@ >AIA@ AC= =LA@ =FHA AC=C L H= = = AJ K @IJ=L = naselbinsko ime ime naselja, tj. mesta, trga, vasi, zaselka, npr. Novo mesto; marje pri Jelah; Kranjska Gora; Dobova; E =L  =,H=LI A F K; Lome naslonka >AIA@== E A = > E =  E E =C = A =  FH FHA@ C LA E  A A F nike oblike sem, bi, bom, zaimenske oblike me, mi, te, jo, nas, naju naslovitveni nagovor L= E  F E A L= A C L H A AC=  J @A F LA@E A  @I >AIA@E = LA E? LA E?= =  JI= IJ =F LA@ = = L= I E?= A  FH Dragi prijatelj! ali Kakor veste, dragi prijatelji, je ... navezna oblika > E = IA> AC= =E =  EIA A E FHA@ C IJ E E LA =L @HK ELFEI A J  FH me v nme, sicer pa je naglaena (na m, vendar samo nnj ipd.) =LA E A A morfem, ki se besedi dodaja na koncu, npr. r (kamor, kogar,I E Ar) ali -le (tule, sedajle) =LA L= EJ E E oblika pridevnike besede, enaka rodilniki mokega/srednjega spola, kadar ne stoji ob

odnosnici, ampak sama, npr. Kateri kruh D AJA, H AC= ali belega?, Katero vi IJA = H E E, H / H AC= ali belo/belega? A LA I L E = =IJ IJ F @IF  I= IJ= E A >AIA@A =LIA  =H E LA = EF LA A >EJ A H= HEL=C= =E A kaj  =IFH J A A LA H= HEL=F=IA  =E kdo AC =I L = E?= E?=  E EE H= A = C =I  FH E A L= E =FHEI= IJ= E EDkorak ali perut, pri pridevnikah besedah kot ljubezniv, FHE @A A E ED J delal, v 3. os. kot JA A JA EF@ LFHACE>= EDL H?EDIAFE AIFHA HJ=  E  ) v nasprotju z glasovnimE E?= E  FH sluga, lipa, slovenski, delala,JA Am, JA Ajo; neglasovno je npr. lahko tudi obrazilo za namenilnik FA proti nes-t nemi samoglasnik samoglasnik, ki se pie, pa ne izgovarja, npr. e v besedi Lassalle nemi soglasnik soglasnik, ki se pie, pa ne izgovarja, npr. t ali x v imenih Manet, Bordeaux ali st, h v imenih Prevost, Sarah neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki iz morfema izginja ali se v njem pojavlja glede na glasovno okolje, oblikoslovno ali besedotvorno kategorijo, npr. (posel posla, pasma pasem/pasemski), i (ladja ladij/ladijski, Primic Primca), a (Jakac Jakca,JA t ki, ovca ovac), o (blagor blagra, Nikaragva nikaragovski) neobvezno =H A C A  =D F= AJK@E@HKC=  FH IJ=HA EE C L H AC= pred v (sinvi sinv sinvski) poleg navadnejega irokega ali srednjega sinvi [v], sinv [ ] sinvski [ ] nepravi premi govor premi govor z dobesednim navedkom, zapisanim brez narekovajev oz. brez narekovajnega pomiljaja AIJ=L A J=  E E = =IJ IJEIJ=L = F IJ=L == EF= IJ=L =  FH  A A ne v stavku Tega ne vem (nasproti Ne, to bomo naredili dHKC= A), prilastek mlado v zvezi mlado drevje (nasproti drevje, ki je e mlado)

202

8)4 - 1 4)

AIJE ELA = vezaj, ki se ne dotika besede ne na levi ne na desni, npr. pri dvojnih imenih kot marje SapL =IFH J KIIJE E LA = A  =FHE AH H >A ) netrajni soglasnik I C =I E  EIA A@= L A E LI LA I A E A  A E Kp t k, b d g, ? @ ; sopomenka netrajnik A L E I C =I E  = A L IJE @FHJ IJ AIJ F A  L I LA I A  E A  A E K LIE I C =I E E H= A  m n, r l, v j  L E  v E = JK@E A L iki varianti w in , npr. v besedah vzeti in vsak) E J= E?= gl. AC =I L = E?= E JEF C =I E F C =I E  E E E H= A   C =I  E = F= = C =I L  A A =  LF EL = H i ali e, npr. - ski v primerih kot junak junaki < *junaI E < *junak ski > E A I EE H= beseda ali besedna zveza, ki zaznamuje vrsto stvari, pojavov, npr. LA ,@ = EFAI, lep, doma; nasprotje je lastnoimenski izraz, npr. Triglav, Slovenska matica, Preernov oblikoglasen = = = IA =C =Iovno-naglasno podobo morfema ali besede; sopomenka morfonoloki obrazilo morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo (npr. -ica, pre-, -o-, -o-, - n, -, -a v besedah mizi ca , prelep,  E LE ozdravnik, dobroIH en, skok-, bera) ali novo obliko (npr. -ti, -l, -eji, -a v delati, delal, moderneji, lepa) obrnjeni besedni red = A =  =F HA@ A@= AC= = AC=E  LAC=  A@H=E @ E = FH dni mojih lepa polovica), besedne zveze, spremenjeno zaporedje naslonk, npr. Kam gre, vpraal jo je; bi naj, e pa namesto naj bi, pa e obstojni polglasnik polglasnik, ki pri pregibanju in pri tvorbi besed ne izginja, npr. jezdec -a [ c] ali jezde AL [ mislec -a [ c], misle AL[

odnosnica I= IJ= E =>AIA@== EFHEI L H= = =I= =@=HE = > sebi prilastek, npr. mama, Ivan, tevilka, tam,L AH= v besednih zvezah naa mama, Ivan Cankar, tevilka tri, tam zgoraj, L AH= zjutraj, jaz sam odprtostna stopnja H= @= = A@ C H E E IF @ E @A C L H A?ALE  = LA  @FHJ IJ IJ F E = I= C =I E E  IHA@  L E E  = = A L E E @IJ=L EF E = F E =  E = = K ALIA>E I A @IJ=L A @= A LA E = = JAL= AF LA@E FE AIA = ALA H >K>AIA@E = I F A =alinejni pomiljaj oglavje glava in zaglavje slovarskega sestavka; prim. slovarski sestavek sestoji iz oglavja in razlage oklepajni pomiljaj F E =  E ALH=>E = AIJ  AF= =  = IJEFHELHEL= KL>  =F AJA  A AF LA@E okrajava ohranjeni del zapisane besede (besedne zveze), okrnjene v desnem delu, recimo prim. (primerjaj), t. i. (tako imenovani), npr. (na primer); na koncu okrajave piemo piko okrnjenka krn kot beseda, npr. zem zma osnova @A FHACE> A>AIA@AFHA@ E? = E@A C = C =L K  C =C I FHEF  FH lpo -ega -emu, FH= ovek -a, delal -a -o oz. kupova-ti -l kupuje-m - kupuj -te; pri glagolih (ali oblikah), ki nimajo glagolske pripone, je glagolska osnova hkrati lahko tudi podstava, npr. zaplet-la, proda-m osnovna oblika >AIA@ = > E = =IJEFHEFHACE> ED>AIA@=D LA  > E  = A KI L=HI AC=IAIJ=L = FHE I= IJ= E KE A L= E =E H @E E = FHE FHE@AL E E>AIA@E =LIAJHEIF A FHEC = C K = A@ E E IA@= E EF@ L H= , kork -a, F LE -a -o, dlati -am LA =JK@E =LA >AIA@ AE J E?A ostrivec naC =I  = A AL > E E H= A HJE?A =@

8)4 - 1 4)

203

H  @@AI A C H=  AL  =L @  FH L>A IA@Ept pastavek IJ=LA IAIJ A E  A =  A@ AJ== E L= E = L E =  =IJ F=I= = EL LA E @HKCE EIJ=L E  FH  Da.; Oh!; Tone!; Strela jasna! oz. Da, tako je; Oh, saj se ne mudi; Tone, kam gre; Strela jasna, kako je vpil; O domovina, ti si kakor zdravje podredna besedna zveza zveza neodvisne in odvisne besede, npr. lepa hia,C L HEJE = E, tam zgoraj F @HA@ = A = A =E F @HA@ A>AIA@ A LA A v kateri so med seboj odvisne besede, npr. ELE @H=L E   @H=L E  = ELE , domoljuben < tak, ki ljubi dom podspol I L E = =IJ IJI= IJ= E A>AIA@A  EL IJ   LA IJ podstava del besede ali oblike pred obrazilom, npr. lipv besedi lipica ali kup- v obliki kupujem podstavna zveza besedna zveza, iz katere delamo novo besedo (tvorjenko), npr. majhna hia > hiica poimenovanje beseda ali besedna zveza kot izrazilo pojma, npr. dekle \ = = AF H A = IA>= A I A C= IF =\ = E @A L E =I =I  L =JAHA FH=L = HA@ @A \ F E?= H=L =F = HJ= @ I L E?A@  C H A A ALEI ED H polcitatno ime E A FEI= F FH=LE EDJK AFEI=LA LA @=HI I LA I E E E?= E  FH  H @  E A = Goethe, tj. Goetheja, ali tudi imenovalnik imena Boccaccio, ker je -o AF L=  J I LA I = E?= polkadenca =@ E@A J I AC=F JA = A AC= A =IJ=L AE J =?E A  = H= JE =@A ?= A =D H=IJ = LEI == EIJ F E =IJ= polpremi govor F H = EC L H>HA IFHA AC=IJ=L =E  =menjavo prve oz. druge osebe s tretjo: Pa ne bi el na sprehod z njim; prim. F H = E C L H

polprevzeta beseda >AIA@= IAIJ=L A =E FHAL AJAC=E E @ = AC= @A =  FH  dekadent-en, anti-pesem, Nietzsche-jev polstavek stavek, v katerem je osebna glagolI = > E = = A = =  A IA>  = E IJ=LA  =IJ=  FKIJEJLE  F AC= C =C = L F LA@ K FH 5A@A  = E , so se pogovarjali (= Sedeli so za mizo in se pogovarjali) ali mladost, F =F E = =(= =@ IJ  E AF =F E = = pomiljaj HJE?= dalja od vezaja ali deljaja F EC =C C =C  AF F AC=F A =  E ALF LA@ KLA  >IA>EE =F LA@ L E  E AF LA@ L  @ E biti, postati, = AJE, morati ponavljaj =LFE E HJE?EF @>AIA@ = E LA  = = K AJ=F LEJALKIJHA AA JAF @ AE FEI= F H = EC L H obnovitev prvotnega govornega dogodka, npr. pogovora, tako, da govorjeno ob spremnem stavku navedemo dobesedno (premi govor), ali v odvisniku (odvisni govor), ali pa brez spremnega stavka in z zamenjavo prve oz. druge osebe s tretjo (polpremi govor), npr. Jaz pa ne grem s teboj na sprehod > (1) Rekel je: Jaz pa ne grem s teboj na sprehod.; (2) Rekel je, da on ne gre z njim na sprehod; (3) Pa ne bi el na sprehod z njim posamostaljen z drugotno pridobljenimi lastnostmi samostalnika, npr. prvotni pridevnik ( @A KH E AC=), tevnik (tri  A@ E Ima kaj jesti), kar koli drugega (Njegovi da- E I  A FHAFHE ELE) poevnica H=L = @IF @= L@AI  =C A = HJ= @ I L E?A@ LE E ALEI A LA E A H A poved del besedila (ali besedilo), ki se v pisanju = = AJ K = = K A  LA E = AJ E?  = ?KIFE  E?= A = ELFH= = A LC L HKE =H= AH =LEI  = AJA E J =?E A  = ?KF= =@A ? = E= JE =@A ? Do-

204

8)4 - 1 4)

bro jutro! ali Lepo je, da ste prili. 2= A A EIJAFHEFA = EIIA> povedkovnik >AIA@ =LHIJ=  =JAHAA@E == EF IA> =I = @A I = L C= A F LA@ L  @ E  FH L A , rad -a -o, lep, mraz  JF LA@ L E F K A JK@E FEI E@A A E E  A@ E odel, oditi) F LA@ L @ E @A  F LA@ = > F A  C =C K LA E FH. mlad, pravi junak,L A  v stavkih Konj je e mlad, Ti si pravi junak, Film mi je L A povedkov prilastek FH IJ @ E  IA> == EFHA@ AJ=  =IJ=  EJ A @LADIJ=L L  FH 5=L=JA A motna 5=L=JA A  A J = FH= JE IF H= K AL= A = = = IA =LI= @= AIF H = AL =I FH J K K AJ IJ E IJH L E = EFK> E ?EIJE E  predimek besedica pred priimkom, npr. von, van, de, De, O v imenih von Essen, van Beethoven, de Musset, De Gasperi, OConnor FHA@ = LA = zveza predloga in samostalnike besede ali besedne zveze, npr. na lestvi, pred kratkim, do sem, na vse kriplje FHA@ EC =C C =C  EIL LA =L E H= =IFHA@ C FH govoriti o, hoditi za FHA@ E HBA predlog kot sredstvo vezave pri glagolu, pridevniku, samostalniku, povedkovniku, npr. misliti na, nor na, strah pred, v strahu za FHA@ EF E = navadni pomiljaj, ki zamenjuje predlog, v primerih kot Odprto: 89, proga Ljubljana Trst; AIJE A FHA@ E A lastno ime, katerega prva sestavina je predlog, npr. Pod skalco, Pri Treh Farah (ime naselja), Pri slepem Janezu (v nasprotju s primeri kot marje pri Jelah) predpona morfem levo od podstave, npr. pra-, ne-, od-, proti- , o-ne-, pri-za- v besedah pra jezik, neIHA A , odvihati, protimaterija, one E, prizanesti

predslonka nenaglaena/i beseda/i pred drugo naglaeno, npr. pred, ne, za na v zvezah pred ho, ne vmo, za na glvo pregibanje 1. sklanjanje (lipa -e ...), spreganje (delam -  E H= = A@ IJEmlad -i, majhen mali); E H= = AIF =delal -a -o); 2. tvorjenje glagolskih oblik (delam -aj -ati), vidskih parov (stopiti -ati), pridevnikih idr. stopenj (lep lepi najlepi, moder premoder) premena zamenjava ene pojavne oblike jezikovne prvine z drugo, npr. pe em peci, prenesem prenaam, sna sin, gre gor premenilni medmet A@ AJ L =JAHA IAC =I L AL H FHA A K A  FH  pika poka, bim bam bom, aj jaj, st pst, cigu migu premenjevati se zamenjavati se na istem mestu jezikovne enote, npr. lezem lesti, premisliti premiljati, p e pka, na vse kriplje na vse pretege premi govor F H = E C L H  L =JAHA  A DH= A A K >AIA@E KFHL J AC=C L H AC=@ C @ =@ @=  IFHA E IJ=LA  FH  Rekel je: Jaz pa ne grem s teboj na sprehod.; prim. F H = EC L H premolk zastoj v govorni verigi sicer v celoti izpeljanega skladenjskega vzorca, npr. 6A  A C J L  AJ JA LFH= = A preteklik C =C I = > E = I IA@= E  > E  F E = biti E   FEI E @A A E  FH delal sem, bil je (nagnjen), bil je ( AL =H); po starejem poimenovanju tudi FHAJA E =I prevzeta beseda beseda, ki pride v dani jezik (ali njegovo socialno zvrst) od drugod; temu jeziku se bodisi povsem prilagodi (izposojenka), npr. sprej, =HJAH, materija, ali pa le delno (tujka), npr. premiera, materialen; k pHLE LHIJE FHE JAL=  JK@E F @ = A = =IJ = E A = Petrarka, Kalvin, Ren), k drugi pa polcitatna, npr. Shakespeare Shakespear(j)a pridevnika beseda >AIA@=  E L I= IJ= E E LA E IJ E FHA@

8)4 - 1 4)

205

I= IJ= E   A E  LA E E  FHA@ CE A@ AJEI E L AJE  lepa hia, trije muketirji, pet delavcev, nekaj hi, poceni blago, vsak bedak, nje pogledi, = E predstava pripona morfem desno od korena, npr. miz-ic-a, kupov-a-ti, drob-c-en-a priponsko obrazilo prvina za tvorbo nove besede ali oblike; dodaja se desn  @ F @IJ=LA  =D  E = JK@E E?  FH  ic-(a) v besedi mizica, -en v obliki pleten L =IFH J K I I = =JLA E >H= E  E AD H=JE >H= E E  E?= FH -a v besedi zapora iz zapreti) FHEHA@ = A = A =E >AIA@ A LA A L =JAHEIJ=A JE = EJK@ELA A JA = LHA@ E  FH  L C E >H= AL= A , >A @H H@A , ) C ) AHE = E, Avstro-Ogrska FHEIJ=L F =I E dodani pristavek, npr. v povedi Roman S poti je napisal Cankar, Izidor, ne Ivan pristavek drugo poimenovanje iste predmetnosti v neposrednem zaporedju, npr. France Preeren, = LA E I LA I E FAI E ; eden najboljih slovenskih piscev heksametrov, Koseski; tam, doma pri starih protipomenka beseda (besedna zveza) z nasprotnim pomenom, npr. H `>A ; dan  , gori doli, sem tja, A E vstati, imeti rad I LH= EJE, >EJEL A ` AKC= =JE protistava I =@A I L F HA@ H= LH = AF A I  AA = ED A E L ED FHLE  FH  ) = IA AA @ELE , Tone pa kosi deteljo; Ti bo mlinar, jaz pa ti bom gospodinjila prva sklanjatev = = E A =I = =JAL =@ A  E? >AIA@ FHEI= IJ= E ED FH korak, lipa, mesto, pri pridevnikih besedah mlad mlada mlado ali tak taka tako razlaga del slovarskega sestavka za oglavjem redukcija gl. upad samoglasnika register J I = AC=IJ=L AE J =?E ALC L H ALA

C =I L A  >IACK  FH  E = EHACEIJAHFHE LHE A EDIJ=L ED  LE = EFHEL=> ED E?ED I= E I EI= IJ= E I= IJ= E  EE =I=  E  FH  C= E, jasli, vrata,8AL A; I= E I = A JK@E > E a ljudje; prim. e E I EI= IJ= E samostalnika beseda beseda, ki ji je lasten spol in je v stavku lahko npr. osebek ali predmet, v besedni zvezi pa ima prilastek, npr. samostalnik (korak), samostalniki zaimek (kdo, jaz), vse posamostaljene besede (Jasna, Meden, a, AGRFT, H2O @A KH E, nobeden, trije, kateri, pet) samostalnika zveza samostalnik z levim ali desnim prilastkom, npr. lepa hia, prelep spomin na mater, odhod vlaka sestavljenka beseda, katere predpona zamenjuje odvisni del podstavne besedne zveze; npr. prsnv (prvotna snov), prtikandidt (nasprotni kandidat), nmen (nasprotno od umen); prd = H JE(F FHA  =H EJE); posebnost je odstopiti iz stopiti od; EIA @E FA = E FHA@ ED LA  = E LA   @HKC  FHA@I  FH predpra A , nevden (za tak pred pragom; tak, ki ne ve) simbolno ime LA E  = AJ E? FEI=  > E A JF E A L= A =LI FHA@ AJ IJ@ A ALH IJA  FH  LA   LA JL   Cerkev ?AH LA  > AIJL  Denar (vse vrste imetja/dobrin) sklop lj/nj H L EI F L E Ll ali n + j FHA@I= C =I E  = K A >=C =I L= @HKC= A AFHLAC= EF= A =D JK@E =  AD =  = E F @= =   L KIJHA A  C =I L A K A @A EL z vol-jo), se pa lahko tudi premenjuje (okolij, ostenij polj, konj) skrajanka skrajana beseda kakor bio- v zvezi bio- in bibliografija slovarski sestavek IAIJ=LA LI L=H K  EIA = A = E J E? soglasniki sklop LA =LA I C =I E LLEIJE>AIA@E= E =IJE

206

8)4 - 1 4)

K>AIA@  FH past, strah, oddati, podse, od hie, prav k prepadu sopomenka >AIA@== E>AIA@ = LA =  EF A EFHE> E EIJ  = H =JAH=@HKC=  FH  vpiti in HE =JE, napraviti in narediti in storiti, povedek in predikat, na vse kriplje in na vse pretege; F C IJ E =@HKC= IJE LHA@ IJ FH dekle in @A La sopomensko ime drugo poimenovanje istega, npr. Nizozemska in Holandija, @HK A A @H =LA ) AHE A in Amerika; L =IEDE =H= E IJE E LIA >E I LHA@ IJ  FH Velika Britanija in Anglija soredje zveza dveh skladenjskih enot, zlasti stavkov in povedi, ki ni ne priredna ne podredna, npr. Janez, kam odhaja; Hej, Janez; O domovina; Janez! Kam odhaja? spremni stavek IJ=LA JK@ELA IJ=L L >@ >AIA@ A  = LA@ KFHA AC=C L H=  FH  Hm, to bi pa kar lo! je zadovoljen godel predse; kadar je pred dobesednim navedkom, ga imenujemo tudi napovedni stavek, npr. Vpraali so ga: Kam pa Vi tako zgodaj?; prim. e F H = EC L H IHA@ A A E E   L E r, izgovorjen s srednjim delom jezikovega hrbta; 2. kateri koli glas, izgovorjen s tem delom jezika, npr. j, a, stalna (besedna) zveza LA =>AIA@  E >IJ= = J?A J= ALIF E KC L HA AC=  FH  H EFAJA , povedkov prilastek, kriliti z rokami, vstati z levo nogo, na vse kriplje, in torej ne nastaja po skladenjskem vzorcu med govorjenjem stalni pridevek prilastek v vlogi priimka v imenih, npr. Aleksander Makedonski, Rihard AL AIH E,2A J=H2AJH LE Njego IJ=L =B AJE = LA =C =I I L =  EFH K K AI K A =IJ IJE I =@A I EDA J J >AIA@ ED LA IJ=L L F LA@E JA =IJ IJEI F K@=H = A  A EJAL IFHA HE E J =?E = HACEIJAH DEJH IJE C = I L >=HL= A

IJ=L =E J =?E = F @ >= J I AC= F JA = L F LA@E = E A A @A K  =IA K AI =@A ? = E = JE =@A ?  A =F=IF =@A ? IJE A L =FEIKFHE> E = >AIA@E A A K@A K = ALE @AI E= E = >ADIJH= AD IJE =I  FH E = E IE?AHI H= HA@  = AL  FH LA E?= FE =  E?= LFH= =  HA@ A A =@AI  FH  FHLE =HA L=   A HA@ A A F= I  A IJE = FH LA E =F E =  stilna oznaka zaznamba stilne vrA@ IJE A E L AC=IHA@I JL=  FH  KIJLA IJ =  =I L = IJH= A A = = L= A =F HA@ =IJH= EI JALE = E =H=>I E E= EHE I E E HA@ A AI H = E streica   =C =I  = A A =@ H  = = = L= A@ CAC= =C = A AC= EH AC=e ali o), npr. v besedah tta ali gra;  AL=  = A AF @e ali o (za zaznamovanje srednjih e in o), npr. [t8j, n ] JAL =F @IJ=L= tevka kot podstava (ali del podstave) tvorjenke, npr. 30-krat, 10-tonski namesto tridesetkrat, desettonski tevka znamenje za tevila od E do devet, tj. 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9; npr. 15 sestoji iz dveh tevk, tj. iz 1 in 5 umevec A L E E C L H A IDH>J  A E = FHE> E = E JH@A K A>KE LF=HKIIE E L I LA I A  E A  A E KI  K AL?E  @ umni j svAJ E @HI E  E C L H A  I FHA@  A E F I LE  FHE> E = JH@A K A>K L I LA I A  E A  A E K C= E  A F= L A =JAHEDI LA I ED =HA ED tonalnost sluna lastnost glasovja, npr. svetlost ali temnost (i u, s v), strnjenost ali razprenost (a i/u, /k s) tonem F A I H= AL= E J  L >AIA@E L I LA E E A =C = A E FHE  cirkumfleks in akut

8)4 - 1 4)

207

tonemski naglas =C =I FHE =JAHA IAKIJHA =E H= EJ IJ@ IAC=IJ H= E E  JALE JHAI = AL C =IE  L =IFH J K jakostnim naglasom trajnik I C =I E  L E = E A L E   EIA@= L A E LI LA I A  E A  A E KI m n v j r l BI   D; nasprotje netrajnik trdi l A E E E C L H A   A E  E?  FHJ = >A  > >IJH= I EDHA =D A@ A E E  >mi in s hrbtom jezika, visoko privzdignjenim proti mehkemu nebu; (znanstveno) ga zapisujemo z I LA I E E E A E C= AF = tujka prevzeta beseda, ki se ni povsem prilagodila lastnostim slovenskega jezikovnega ustroja, zlasti ne v pisavi (premiera) ali oblikoslovju (adjektiva namesto adjektivi J E = adjektiv/um/) tvorjenka beseda, napravljena iz podstave in obrazila, npr. mizica, peka, nadK EJA , ELE ozdravnik, toplokrven, razbiti se, nato ujemati se ravnati se v spolu, sklonu, tevilu ali osebi po lastnostih skladenjsko nadrejene enote, npr. lepa hia oz. Hia je lepa oz. Hie so lepe oz. Pet hi- je bilo poruenih uklepaj FHLE ALE@A  AF= = J@L @A AC= E = upad samoglasnika izguba prvotne izrazitosti samoglasnika; v skrajnem primeru tudi izgine iz besede, prim. tudi > tud > tud; sopomenka redukcija KIJ E E I C =I E FHE =JAHAC=E C L HKI K@A A A AKIJ E?A KIJ E KIJ E A E C L H A  I FHE E  IF @ A KIJ E?A C H E LI LA I A  E A  A E Km in nepredsamoglasnike variante v-ja, tj. , w in uvularni r gl. A E LH LA >AIA@ ELA E LA E E LA >AIA@  FH medtem ko, ne samo ampak tudi

LA >AIA@ E A =IJ E AE LA >AIA@  FH  Janez Trdina, Orlovo pero; Novo mesto, Atlantski ocean, marje pri Jelah, Primorski dnevnik, Slovenska matica; prim. e dvodelno ime LA @A ELA E LA E  E =IJ F= L LA  @A ED  =L=@  L @LAD LA E A LA A  FH  niti sestra niti brat; ne A, ampak mati; ne samo ves dan, ampak tudiF E; niti A  niti mati, niti LE =E C =L velelnica okrnjeni glagol v obliki velelnika, npr. n nte, lj ljte velika poved F LA@E @LADFHA?A H= A A ED@A L E A L= EDFH HA E F HA LFHLA I F @= A EIJ LHIJ AA JA L@HKCA F= EIA EI AF I F A Eveliki stavek ali perioda vez jedrni del povedka, npr. glagolskoimenskega: je lepa, je bila lepa, postal jeK EJA , mora delati vezava LF EL =  A@H=>AIA@ A LA A FH C = C I A FHE@AL E A>AIA@A =E >EH I = I= IJ= E ED @ F E  FH  govoriti resnico, misliti na domovino, = A FH=LE?e; biti mar za resnico, strah pred starostjo vpona morf, ki nima razvidnega pomena, ima pa izgovorno olajevalno vlogo, npr. -ov- v primerih kot tudentovski, -al- v diluvialen, -kv primerih kot tikati, onikati vrivek beseda, besedna zveza ali stavek, ki stoji znotraj povedi, pa z njo skladenjsko ni tesneje povezana, npr. Moj prijatelj tudi jaz ga imam  ELE A IHA ; Sosed, ta silak, seveda ni stal HE A H vrstni pridevnik pridevnik, s katerim odgovarjamo na vpraanje kateri, npr. slovenski, E E, tukajnji, lanski, vodikov, semanji; prvi, zadnji; LHIJ IAKF H=> =JK@E =IJ IJ EFHE@AL E L@ E > E E  FH mali ljudje, H E kruh (sem spadajo tudi pridevniki zaimki tipa kateri, neki, vsak, noben)

208

8)4 - 1 4)

vrstno poimenovanje FHA  =FHJ=  =J F=IAF =IE @FEH= LI poimenovanje vsakega izmed enakih pojaLA I A  E A  A E Kc, , @ vov, ne enega samega, npr. L= , vrh, vrt, A =C =C I =oblika KH A , A A , lepota  > =E A = lep,JH > E = = =I  =  = E UE F A = E > E A I EFHE@AL E  FH JEF A C=C =C = biti E  FEI ED@A A E L  FH = lastnoimensko poimenovanje, npr. Marpredelal sem (bil), predelal bom; predelal bi ko, Trst, Preernov (bil); spotovan je (bil), spotovan bo; spovzdevek tovan bi bil; spotovan bodi; biti spotovan ve E = = EL F E A L= A = A IA A = >A  FH L I A  =HC KVejica =K EJA = beseda iz dveh = ELA >AIA@ F LA = ED  A@ = EGrebator za K A ?= IA IF=@= JK@EIJ= F  A =JAHA A A E =  D H=JE A FHE EFHE@AL E JVeliki, Grozni v imenih AlekF I  = E I = =JLA  >H= E  FH  zobosander Veliki, Ivan Grozni zdravnik (zdravnik za zobe), LH ekrven (J= L E =F LA@ LH A HLE), strelovod- (naprava, ki vodi streF LA@  E A KIJLA  >=HL= =  =FEI= = se lo), tridneven, Slovenijales zaznamuje s klicajem > A E Er vzpostavljena beseda r, i C L H A IJHAI = A  A E A E?A > >AIA@=  E E AII AF= A @ A =@ >AD AL = C =I L = F @ >= = E F A  FH > KIJ E A s E stvo v *HE E I EDIF A E ED =F E C L H A IIF @ KIJ E?  > C H EDIA A  \ A EIJ L= A\ = E LA @= A J E D = ?ED LI LA I A  E A  A E Kf, v, l > LA A @E A =vendar E C L H A   A E E  H >  LA ?A  > zaglavje C H EDIA = ?ED LI LA I A  E A  A del oglavja v slovarskA IAIJ=L KF I L E Kt d s z c E E = E  FHE FHE@AL E K F  =@ E LA A IJ I L E > E E FHE oglavje =IJ IJC =IK @ IA A =IJHAIA A C =IE zaimenska beseda LI LA I A  E A  A E KI  LA A ELIE beseda splonega pomena, ki zamenjuje saI= C =I E EE  L E E @JADE =I= L mostalniko, pridevniko, prislovno ali poA LA A L=HE= J J  JAH A L E E> vedkovniko poimenovanje, npr. on, kdo, kaj @C@   ) kateri, vsak, neki tu, povsod, tako, nikjer E nekako, kar; sem tejemo tudi os. zaimke L soglasnik srednje odprtostne IJ F A  IHA@ za 1. in 2. osebo (jaz, ti) A L IJE JH= A >HA F A I H= zamolk AL= EDF=H LC A@A = LA A IJ LI BECKH=  = =JAH  A = E @=IA = AJEI = LA I A  E A  A E KI  L E E I E @A I EL HA? AE FA A@  ?=  FH Naj =m n  A E E =r l in drsnika v j bo za danes, ampak ;6ED > @E  A AU zvrst zaznamovan (stilno) LHIJ= A E = C A@A = @HK >A IJ  BK ?E A J=  E >FHA@ AJ A F A K@ @=J E H= FHA I E =  AJHK E  =I L IJ @ =IA = A =  E E  FH  KIJLA IJ  = =F @ =CEE C L H ED >AIA@ ED  > E I L I L IJ  LHIJ IJ JA =IJ IJEI LI L=H K = ED I =@A I EDE@H F IA> IJE = = AIF IA>  =  FH  pokr(= E I ) EL IJ  EL vzh(odno) pri beteg, ljubk(ovalno) pri IH = I L E = =IJ IJF @IF I= IJ= E ED @HK A = H = >AIA@ AC=IF =  EF A E >EJ =  = E @LAD@ JE = EDIA= E@A =FHA HEL= ED AIAI H= E K LJ E E K  E AA = IA H  IAIJ=L A  H L  = A A  FH  H @E E Kvideti jelena/ga;IHA =JEnaega pi =e E C L H A   = H A E EKIJ E?= E smonoo), E IE?AH = A = ALA@ E E zlitnik A L E FHE =JAHA  AC L H =?AL =

209

DODATEK 2HEFH=L=JEF = AC=>AIA@E = =JEI

 2E E = A AE  AFH H A EIJAF=FEH = A = AD AE = EFH H A 2. Vsak list naj ima na levi vsaj 3 cm praznega roba, na desni pa naj ne bo izpisan do roba. 3. Vrstice pii z dvojnim razmikom. 4. Na listu naj bo po trideset vrstic. # 5FHA A >=LHIJAFEI=LA` A EE FA = = AIFH CH=  =JEI = E `IA = = K AIF @ HJ=L= A = E>=HL= A KIJHA AC= AIJ=LJEF FEIKC A@ALHIJF @ HJ= L= =FHE   "  =IJEFHEFEI= K H = E = =L=@ EFEI= EIJH E = JELA E IJ E JEFEF @ HJ L= AKIJHA E A  = H AFHE = = IF @= ( I   HAF L =LA E 

1136

1137

IJ

>HA F @ HJ=L= = = = AF EFAJEJ HAF

!FAJEJ " A A A #

@EBE?EH=

A A A =L=@ F

HAF

FAJEJ = AFAJEJ

$ 2HEFHA H L= KJK EDFEI=LKF JAL= FHA H L= =FH=LE =FHE   #` #E % %  =F @ HJ A F >AFE EE F IJ=L = = A = JALE A  LA @E?AEF@ FHEL @EC A IJE  = ?KKIJHA AA JA FH in sicer3; odel domov.3; odel domov.3; 3 odel domov :) C A@A =H= E A vrednosti. &  *AIA@E  F @ HJ ED F > H= >EJE JEF =  FH=L J=  J C =L  >AIA@E = > A = ?KC =L AC=>AIA@E = A =LI= EIJH= EF IA>A   F >=IA = A = E F IJ=L E  = A A  AL  C H=  EIJ  = = AJ KLI= A F >A FH  3 F. Ramov //.). ' . J CH=BE A I E?AEF@  =FHAI E = AJ LIA  =H E = A A IJ=L A K AJHA>= FHE EJE =F IA> ED EIJED LI= A J IIL  JALE LJEF FEIKF= H=>EJE = = L=  =  =  = FHE@A

210

, ,)6-

  EJAH=JKH  =D  =L= = LJA A H= FH=L A >AIA@E KJ LEIJELHIJE F @ HJ  =EIJEIJH= E= ELIA = ED EJAH=JKHA = ?K>AIA@E = =@=HE =  = ?KF IA>A E FEI=  EJAH=JKH LJA A razpravnem besedilu navedemo v okroglem oklepaju najprej avtorjev priimek in letnico izida ustreznega dela, za vejico pa stran, na katero se podatek nanaa, npr. (Breznik '!"  ! 2HELA H=J A =F LHIJ A  =L= = KE A AC=I= AC=@A = =@ = =LA@>=IJH= E  FH  !  =@=H = ?KH= FH=L AC=>AIA@E = E = IA = = EJAH=JKHA LIAF JHA> A>E> E CH=BI A F @=J AL AF= KE FE A  =HLJA A >AIA@E K= EF @ HJ  FH  A. Breznik, Slovenska slovnica, Ljubljana 1934, str. 213. 2 @ HJ J=  =E F IJ=L  JALE = E@HKCE  = A A  =LA@A =LJ H = E IE?AHE A =D JK@E H= =  =L=@ FHEE A  =D JK@EH= FHJ F JA F=I A@E  LA E?  A AA JA =I L= =D JK@E A A A= E H= = JAH =@AL =IJH=  FH 3 A. BREZNIK, Slovenska slovnica, K> = ='!" $`&  A =L= = LIAF @=J AF  = I L EIJH= E  =F I= A E EF LA@ E =I L=IJ=LE FE A  ==LJ H ALE E A F= @L FE A  FH ) BREZNIK Slovenska slovnica za srednje ole. 5FEI= @H ) J *HA E AJHJ= F A =E @= =  @ >HA =  @  E EIJHIJL=FH ILAJA5  >H %&#% @ A =LCKIJ='! '!"  = E =,HK >=IL  D H =L+A K  $ #IJH  ALEIJE F >E =L= = LA J= ED>E> E CH=BI EDA J FE A  A@ E EF E =  V seznamu literature na koncu sestavka navajamo tako: Breznik, A. 1934: Slovenska slovnica E  =FHA  = HL F >=DF @ HJ  =@=H =L= = LA @A EIJAC==LJ H = FHELIAD AFHLED@A ED = AIJ FHEE =E E A =F IJ=LE @L= H= =F E = =  =J F= AJ E?  =I A@ AC=@A =E  =FHA J= = HFHEFHLEA JE  =@=H =EIJ  AJ EIJAC==LJ H =FHE@ALA @A  AJ E?E =@AI E@ @= =  = A H AI LA I A=>A?A@A=>? @     FH Breznik, A. 1934: Slovenska slovnica /.../; tudi BREZNIK, A. /.../. 1935: Slovenski pravopis. Priredila A. Breznik in F. Ramov. Ljubljana. XXIV + 300 str. 1944a: Jezik naih =I E =H ALE FHEF LA@ E L / ``'"">  A ALI LA E E 4) 7.E BI BE DEIJ HE AC=H= HA @= II. Ljubljana, (str.) 5376. (Tudi posebni odtis. 24 str.)

10. Podnapisi k fotografijam, skicam ip@  = > @  ALJEF

FEIKC =L AC=>AIA@E

211

SLOVAROPISNA PRAVILA
5F
JALE I L=HI EDIAIJ=L L

1138

1139

1140

6=FH=L FEI EI L=H >IAC=' #'I L=HI EDIAIJ=L L J A J E J E? LA E IAIJ=L LE =JK@EA = ELA F @E J E?`I KF  JALE F @E J E? A!& &$! 5 KF  JALE E J E?E F @E J E? A! "#"

8EHEE J

E?E F @E J

E?

1141

/ =L ELEHE > E A I EDE J E?E F @E J E?I 5 L=HI LA I AC= E AC= A E = E  >EH = >AIA@ = L 1 JEJKJK = I LA I E A E  .H= = 4= L =  IFA?E= E EH= E A IE EE I L=H E  FH - ?E FA@E =I LA I AC= A E = 2H=L FEI A@E?E I EDE H= L 2H=L EI L=HE  >EH = A IE L+= =H ALA = >A  =IJ E A I >AIA@ AF= A =>H= E E >H= E A ?E FA@E E @= EDLI LA E E A IE += =H ALA = >A 8A E EIF E A IE - ?E FA@E =5 LA E A 5 LA I = H= AL =E A =  A IE E A  8IAA JAI  A = E  > H ==>I LA J=IHA@ ED E  A E  A

8HIJAFHE = =I L=HI EDA

1142

>H= >AIA@ A ALI L=HI EDIAIJ=L EDFHE = = IFEI AC= C =I L =C =I A C=  > E I L AC= I =@A I AC=E  LHIJ IJE AC=IJ= E = FHE =  = EDA J=D JK@E E@A JEBE =?E I AC=E @A =IF A I AC=IJ= E =

LHIJ =E IJE = = =

L=

IJ

1143

2HA AIA H=> A AE  LHIJ = EIJE  = = L= A>AIA@AE >AIA@ A LA AE = FHEFEI= A A = = L= A ALJH= AKIJHA E?A

A =  C A@ L = " E "!
215) -  L=  ` L=  KJAH ` KJDAH  AM ; H  ` , IEH A` = AJ =LJ` KJ >AIJE =`>AIJE= A 215)8-

1144

 2=HE  ` )LEC

1145

LH  E = = > ?  `    `     `! " #`1 11 8 : =   9= 5JHAAJ L IJH J  9= AI L I

1146 1147

/ )5 8 56  F=  E  J J=  >H J  >H 9 HJ>KHC L=H@>KHC

212

8)4 215 )24)81 )

1148

=@  A
K@ 

)/ )5

56

=  

I    >H J  F @FHA@I @ E  > I L A

  E

1149

 F= A  H A  = @  I     L  LA  = @L  L = L = K@ D L =   K@  K@    D  L LAI  = @ =JE = A@ L  L  F L@  H @H @=  F L@  @  AIJ L FH IJ H FHEI  FHA@ FHA@  E  LA  A F K@=H  A  A@ H= FHA@F H FHA@F  >H  C =C FHEF  >H  = FHEF  >H H @E FHLE@A F @H  I L I FHLE@A FHEH   I L A@HKCE@A F @H  LIAE J E?AE F @E J E?AE = KIJHA A>AIA@
* 1 5 8 -

=

LHIJ A

= A L C JA

= AFHEFHE@AL E KE =JH IF I

IJ I

L ED > E

1150

5 ), )  L @AJE  C= =  I IA@  LEBE L   K A K LI= A K LA K JK@E EL= E F HA  @  C= AI=  IJ=HA ED  A   AI=  HKD= I =LA IJH D  FHA@> A E  FHA@   A = @ ALE  @ =   @HAL >EJE A L H=    KJH= @   L KHI E5 > JE  AF   A  1,- 61.1 )+1 )  5F=?   I LA I EI E =H  I L=  C =L  AIJ 4KIE A  2 J=C  F I F A= AHE AC= >H= > AC= E EIJHIJL=  I) CA AI  AIJ L ,) 45 4AFK> E =5 LA E = 2 - 5 56 6=IA@A = = = K A AL>AIA@ LHIJ ED = =D =FHA@ AJ F A I A>AIA@A J  =I= IJ= E AE FHE@AL E A>AIA@A C =C A FHEI L A>AIA@A F LA@ L E A I= IJ= E E = A  =FHA@ AJ IJL EH A I EI K FHE@AL E EF= = =IJ IJEJAFHA@ AJ IJE C =C EE A K A @A = = IJ= == EF JA A E F @ > F LA@ L E E FHEI LEF= E E AFH IJ H  =I  =IJ IJ IJ L H IJ F EC =C EE H= =  = I IJE B= IJ  =E ELI FHA@ AJ F A I IJFHA = = LIF IJE >AIA@E IJ 5 L E A>AIA@ALA E FHA@ C  A A  A@ AJE = F A AFHE = = A =H F @H > LA E E = A H= AH =I =@A I A A @LEI IJEFHEHA@ E F @HA A IJE F @HA@ E FHA@ CE = A  =F @HA@ =H= AH = A@IJL=H EI= E E  ED L  LA  @A = E F JA E IJ= E  A EI KIJHA E E= E = = L= ?EI LIA> F LA@= AC=  A@ AJE I F=IJ=L =IHA@IJL= =E H= = AH= F A = F I A = =CE>= == E C = = =IJL=HE E LA AL= = 2 A I IJ A@ I A@ KF JAL= =JK@EFHE HBA I ED>AIA@ JL H EDA J=D J FHEFHA@F =D FHA@F I EDE FHEF I ED >H= E EDJAH@A ED A `5F E= E FHE> E EF A  =  = ED>AIA@= E ED LAH=>A AF @= LF ED AF= ED 8456 561  ) -8) - 2HEJA IAFH=L FEI EI L=HH=L =F F = =H = FHA L A A F C =L K = A = LHIJE IJE E @HKC L2H=L FEI EDFH=LE ED  #'` $%  LA = E  @HKC  AHE = $$  =I L A  I 2 IA> A = A  = E  E  JK@E  FA =  = $%  AH I  =LA@A E C A@E = A E A  FH  =J   =JE E = E =H=  ALJH   F HE  =I L E A = AL !

1151

1152

1153

52

5

8)45 15-56)8-

213

1 5 L=HI EIAIJ=LA
5 L=HI EIAIJ=L EIA = A =  E J E? F @E J E? = E = F @E J E?

1154 1155

1 J
1 J

E EIAIJ=LA

1156

E EIAIJ=LA IAIJ EE  C =L =E H= =CA

C =L A
>AIA@ C =L AIAC= @E J E?A@  =FEI=J A I AC= =C =I=FHE>HA =C =I E?=DF=@ LHIJ A = A ,A EIA =C =L E  =C =L A

1157

/ =L=
/ =L= IAIJ E E  I L ED > E  =FEI= JA A FHA@LE@ ELAC= = E AFHA@LE@ ELAC= E C L H=E >AIA@ LHIJ A = A

1158

1 J

E?=E  I

L A > E A

1159

/ =L=IA = A = E J E?  HAF A AJEI = >AIA@ >AIA@  LA = E HBA  E J E?EF=FHEFHACE> ED>AIA@=DLA E =I A@E A =JAH= = = I H= = = I L = > E = FHEI= IJ= E E>AIA@E AJ H @E E = E?=IFHA A E E @A = = = A I EE IHA@ EIF I LA F= A  IA  I E FHEFHE@AL E E>AIA@EIJ=J   @ =  FH @A  @ =   FHE C =C K IA@= E  @ =JE =  =IF JE IF  FH @ JE @  DK@ AFHACE> A>AIA@ ALHIJAE =  =L=@  =LA@A  AE J E?  FH F IE  D  A FHEI L  E  LA E   FHE FHA@ C  I=   A A   D  A@ AJ  I L A > E AE =  =D @L E?A  FH = H IJ D =JK@E= H IJED = C H= AE C H=  E H  =JK@E E H   = IFH CAH AL E 5FH CAH AL =  F I=JE E FEI JEF A  H F=JE JK@E HEF JE A  E 1 J E?=E @HKC= I L = > E =FHEFHE@AL E K@HKCE@LA ALA E =A >A 1160 IA@ =@ IA@= E C A@E HA@ A A@L = E?A LA >AIA@ =  FH  * > 2 A  =F IJ A JL @FHE5J E  > CL @E  F H =JEC=  B=EHF =O  9 BH= L  I?DA > ?D  9 JAHL @AH
8 CA MAE@A

H F=JEJK@E HEF JE = E  H F=JE A E  H F=JE =

2HE@AL E A>AIA@AE = LC =LEF ACE J E?AE FEI= E AFHA IJ= E@LA I L E 1161 > E E  FH F AJA  J =   = @L  = A @L A  = F ? E  JAL E E C =L EJEF=FAJ  E E I E E EJEF=@L AE  A@ EJEF=@ IJEE =  =FE 1162 I= I= E J E? E H @E E  > E F JF JED F J @L A ED @L A @ IJE

*AIA@

LHIJ =

= =
E?E  A E = A@HKCED I L ED > E I A@E>AIA@ = A IIF   I C =C  LE@I  = @ L

1163

I L E  > E =   AE J LHIJ = = = I= IJ= E  A

214
A@ L @L LE@ 

8)4 215 )24)81 )

F IA> A A  A  H @E E IA> E =E
=E

1164 1165

= FHEF 

FHE@AL E IJH IF I IJ I L I E = @HKCAFHE@AL E A>AIA@AE = = A  FH  JAL E  =E A  FHEI L FHEI F LA@ L E F L@ LA E  LA  A A@ AJ A@  6A = A E =  =D  @AI A FHE =IJ A FHA@   H @   FHA@ C AC=IF =  LA   ALAFHE =IJ A I  =E  = EFHEIJ=L A  L   FHEF I  >H= E   =D JK@E = ALEE @AI EIL A  FHEF  >H    =!  I  IF  IL E E =E A  =!  IA>  A I AC=IF = *AIA@ LHIJ A = AI FHEFEI= AJK@EFHEF I E  >H= E   FHEF  >H  ,HKCA
>H @A A E =

@HKCE@A F @H 

HBA I AE J

E?A E = >AIA@

LHIJ A

= A FH  FH FHA@F 

>H

>KI

1166 1167

=FEIE C L H=

AE C L HE J E?A= E@HKCA I L A > E A EFHA@LE@ EL= EF= AFHA@LE@ EL A IJA =L   AFHA@>AIA@ LHIJ  =  =FEI= E C L HL C =JA  AF= K IJ IJ =   = A   1168 =FEI@HKCA= EJHAJ A I L A > E AIA H= =  E H ACHAE  AI EIA  A A E C =I AI= IJ= E A= EFHE@AL E AE J E?A E?=   E?= AE J E A > E   F= FA A = I L I E =  I L I E A = A = J= @=IA FH  F= A>AHAF I L I =I L I   AIAFHEJA FHA A E AI C =I E EI FFHE  I IA  I = IA @HKC= I L = > E = =FE A =FHE = = E = E JHAJ =F=F IF A FH=LE K J I=  = A =L  E?A  H DA  D = / =C I = AE J E =IA@= E = > E = J  = E  A   K A  A  = A K A A@ E A = A =JE  EJE  AJE =JE  L=JE AL=JE  JE  FH @ =JE =  H JE IA@ JE  A JE  JH IJE A IA JEI A  F JEF A KF L JE A D =F AL JE A JEFIA JE A IA =L=@  =FEIK AIA JEI A LA @=HFHA IA JE I A  =IE JE I A  / =C I E = E L=JE  L=JE  H=JE  E H=JEI F @JEFC = C L = =JE = 1169 / =L=I L=HI AC=IAIJ=L =IA K A >AIA@ LHIJ  =  IJHAJ  > E FHE@AL E A>AIA@A= EF=  =  HBA I AE J E?A  FH  >KI@HKCE@A F @H  
1170 1171

=C =L A

=C =L AIAE A K AFHA IJ= E@A  C =L = 8 A IA = FHA  =FEIK A JA AFHA@LE @ ELA  AFHA@LE@ ELA > E A@= AE J E?AFHE  %!  A =JAH= =C =L =F=IA 2J  = = A =   = L E E H= =L= E =LHIJ IJ F @IF  FH  A E FIF F I A  A E    I A  EL I IJH=   L 1172 =C =L =LA E I= IJ= E EDE FHE@AL E ED>AIA@ E =  AH AJL H>=FHA IJ= ED > E E E J E?AE  =@= ED I L ED > E FHA@LE@ EL=  FH  H  =  I L I E =  =C =L AF=E = I H= LIEC =C E  FH  @ =JE =  A@ L  =  A  =  = =  @ = A
=I JE I

A @

 =I

J =I

J  =I

J A @HKC

C

I KJE 

1173

6A AFHA@LE@ ELAE  AFHA@LE@ ELA > E A

, C= =C =L =E = E A I A>AIA@A A = AC= =C =I AC=JEF=  AI I= IJ= E E E =  =H @E E E E?E IJHELA? IJ C H=  I= IJ= E EIHA@ AC=IF = E?E =IHA@ EIF F=JK@E ALE A L= E KIH?   FHE@AL E EE =  IJHELA? =

8)45 15-56)8- ` / )8 -1 6

-/)5-56)8 )

215

@ =  / =C EE =  = @= = =C =L =  AE = L A@ E KE IA@= E K =C =I =H= E ED CED FH  I JE IE  H JEE  H EJE E  KF L JE A   =C =L A A@= A JK@E =H=@E =FEI L= =@A A E = = E  C =C E =JAHF C L H AC= A@ E =  =@ EL AF= K @ =JE =  A@ L  =  A  =  = = @ = A  IJE IA  A@ L !  I  JK@E AI  E JA   IA  I =  IJ IJ  AI  =  AI A  IJ IJ FHA IJE IA @ L @HKC C AIJE FHA EJE  E @ L FHA A  = FHA A A F EF A  A@ L !  I   A > FA F ?E JA FA  F A  F =  F F  FA  =  FA A  F F   6HAJ = IHA@ AIF I = I L = > E =@A A E LLIADLHIJL =C =L KC =C L EE FEI= =  A E FKIJF=JK@E EF IA >A  = = L= F EF A  F A F =   = LH JEL A  IJ=H LH L E JK@E@A A E  = A E =E FEI= EI= @LA > E E  FH  D J JED A  D J  = @A A E  = F=?A I= A  FH F IJEF JA  F AJ 2HL== EA@E = > E = =  = = K A JK@E@A A A ,A A E = = E  E =J=JK@E =C =I E@L E?E   LA @=HL I L=H K EIJ=E FEI= E

=FEIJ

A =

1174

=@ E@A  =C =L =E IJA  C =L =I L=HI AC=IAIJ=L = A =FEIJ A =L H C A  AF= K  H =JEL IJEJ A I AC= =C =I=LI LA I A  E A  A E KC $   FH DH = A   F= A   >H J>H J=  L E  >H J AJK@E>H JE    I JE IE A@ L  IE JA     AE J E?= E =C = A = IA C =L A K A A >AIA@ LHIJ  HBA I  =  FH @  F K@=H A @ FHA@  H @   =FEIJ A I AC= =C =I= = = K A =C =I EJEF  AIA>AIA@=J A I  =C = K AF @LADJEFED  A A@ =FEI =F @ FE A  AE = LIA I L A > E AEIJEJ A  AL H C A  AF= KA =I= =A J= FH FHE F=   AF= A =JAH= I L ED > E J EH= =@HKC= A JE J E?=  A =LI= =LA@A F IA>A J A  FH FHE>H J  I JE FHE  A =C =I  =F AJA FHE@AL E  @ = JK@E @ =  E = A        F A  =  E = A      ` A =C = A A >AIA@A= E HBA EIALA@=JK@EJ A I IJE E =


IJ EE J

A I E =C =I EJEFE

1175 1176

=FEIE I L ED > E E J E?AE A A @LADIFHA ED > E  = = K A ?A A =C =I AJEFA` = >  = IJ A= EJ A I A 6= H @E E = E?=FHEI= IJ= E ED  A A A =C = A =  = = K A =C =ILLIA I = =JLE =EIJA  CK I LA  AE = H=JELA? J F A E @=CHA = E E =C =I EJEF  FH  =FEIIJA> H >H JK@EIJ >AH >H= J F A E @=IAC =L =L=HE= J=@= AI = = IJA> H    L L   D   L L   D @= = E E  H @ E @L E AE =J= =D  =C =IJK@E = I LE J IJ >H =  AE =H @E E = E?= IJHELA?  = = K A A = E =C =I EJEF    K  K A    = `J=F= A =H=@E =F AJA IJEL =C =L KE FEI= L?A JE   D =     D  =C =I =H= E ED CED I LA A  = = = K AFHA E E =C =I` @H @E E =A@ E A@= A AIE?AHA =  AFHA E A KJEFK  A@= AFHE A ELA J E E A = E A L= E K 8IA  =H @JAJEF CE A @IJ F=  ALI L=H I A IAIJ=L KF IA>A  =FEI=  FH CH >CH >=  AIJ A@ JK@ECH >K  CH > LE LJK@ECH >E 6EF IJ =FEI= =C =I=LA =JK@E =J A I IJ J=  FH E  > E >H J>H J=  I A@E>H JK >H JK>H J=>H JK>H J >H J=>H J L>H J = =>H JED>H J = >H J A >H J L>H J  A>H JED>H JE 6= JK@E  @LA@ @= @LA@ =@= K  A@L>@K A@L=@= A@L>@K A@L=@  =@= >@ L =@ = = >@ED =@ =  =@E >@ L =@  A >@ED >@E 
AIJ  JK@ECH

> D

1177

216

8)4 215 )24)81 )

1178

C A@E C =LE
=FHE AHL A E CED>AIA@ EDLHIJ
IJ  

 A = I=

IJ= E

L FHE@AL E
H @ JE

L C =C

L FHEI L LE @HK

IJE IJ IJE    =  D =    D    IJH ? = I A  L   D @A  @ = JK@ED =@ D @ =  E = A     =F J = >  > @ >AH@ >H= > E = A     I JE IE  A@ L  IE JA   =  IE  =  IEJ A  =  A A  IEJ   C @=JE =  A@ L C C C JA  IJ=H C @E JA  = A  =  = = C @= A  =J=> FAJFA@ =JE =  A@ L  =  A FAJFA@ = A   F I JE @ L F IE  =  = F IJF I J @HK C C  I JE  

 @L LE@ H @E JA  A@ L   =  =  J H A  =  J J   D @  JK@E  D =@  =  FHEI  A  A    L ! AH FHEI   E F L@   E  F K@=H A  FHEH LA AFH LF @H LA   @  F K@=H A @ FHA@  H @ = F K@=H A  FHA@ 1   AIJ 11 IJ JK@E F K@=H A J @E @ @=  A H= F  A@   FIJ F JE F/J LA A  A@  . F I A  A@ 

1179

2 @H > A A J
=FEI L= AJ A I IJEL55

A I EDJEFED
E 52JAHJEF =FHA@LE@ EL IJ

1180 1181

8FH=L FEI A I L=H KIAJEF CE =J A I IJE>AIA@ =H=L =F 5 L=H KI LA I AC= E AC= A E =  =FEI J A L L I L=H K 52  IA @ 4EC AH ALAC= L 55  E = FHA F JA @=52 =C =I AJEFA =FEIK A A H= = D H=JEF=4EC AH AL @L E  =C =I  HJE? H= LA K AL= KJE ?EH K B A I  C A@E 55   KF JEE  FEJE E CH A E CHA CH = E  !  JK@ J J=E  J= " > @H  =IJE  I= #  F =HJK@E=F H = $ D H I FJK@ED H I F F= 4EC AH 52 6 F HE E 
              =    >     

        =   >        

1182

8 LA EIJA IAJK@EC =L=IAIJ=L =FHE =C @E =FEIKJ   KF JEE  FEJE E    CH A  = CHA CH =  E = A      !  JK@ J J=E  JK@ J J=   = " > @H  =IJE > @H  I=  > #  F =H =JK@E=F H =   $ D H I F =JK@ED H I F F=   

A I

IJE

8)45 15-56)8- ` / )8 -1 6

-/)5-56)8 ) 6

- 5 1 )/ )5

217

6 A EL AF= EDIEI A@E J= ?EH K B A IK =@ E EI A@E= KJ =@ E EF J 1183 F J= E >H=J F J F J   JA =@LA =F=?EH K B A I = H= E E I   A@ H  =    L E AA = FEI E?AE = FHA@ IJFHA@@L E E E  H  =    AE = LIA I L A > E ALC =LEEIJEJ A IAJ= =FE AI= A H=J 8IA I 1184 L A > E A@ A AC= =C =I AC=JEF=I FHE AH  H= = AE FEI= AC  #' 6 A FHE AH E = A =FEI=  =J A E I L ED > E  FH  F = JK@E F =  E = A> = =  > =  >  C A@= =FHEI L  IJH  JK@E IJH  JK@E IJH   A  A JK@E A       I =@ >   A  A    C A@ =F LA@ L E H @H @= H E = A JK@EH AF L@       A C A@ =>  =F AJA C =C @= JE@ A JK@E@ =JEE @= JE A IJ=H @= JE         C A@E =LA E FHA@ C  A A  A@ AJ  AFH L    L F K@=H A  1   AIJ  11 IJ LI FK  =LA  > E  I  =E L   !I=   " D   


>E

I L EJ

A I EJEFEI=

IJ= E =

1185

+EH K B A I EJEF
1  AFHA E E =C =I EJEF H  = > =C I L L= L L @= A J  = 11 2HA E E =C =I EJEF 18  A = E =C =I EJEF ,L = L = L= L L =

1186 1187

EIF

-@ I  K  K IL>J  K  K C C  K

KC

=I > I = >  > =D LE L L

1188

A I EIF
I  >= A @ I = A @   A

1  AFHA E E =C =I EJEF F IJ E  J JE F @H= JAL JLA 11 2HA E E =C =I EJEF 18  A = E =C =I EJEF

-@ IJL H IJL HEIJL HIJL HE

,L 

 = > =



 = >   =D
1189

5HA@ EIF
I ?A =   >I=

1  AFHA E E =C =I EJEF

218

8)4 215 )24)81 )

18  A = E =C =I EJEF -@ ,L > =C  > CK > CK > CE  = IHA>H  IH >HK IH >HK IH=>HK IH>>HK FH I  FH IK FH IK FH IK FH IK
1190 1191

> C= 

) KJI EJEF
EIF
-@ L  = IJ >AH >H= >H J>H J= B= J  =J=  = I C= A H HA@ =@=IE?AH D  L >H  K JK II C 1  AFHA E E =C =I EJEF K >H I C L AL J L >H L ED JED >H I L JE E E

11 2HA E E =C =I EJEF J>H J>H J=

111  E E =C =I EJEF IJA> H >H  J  F IFI J= JK@EIE?AH H= A @=  H @L  =
1192

A I EIF
-@ F= A = = A = A L @= A L?= A @ I = A @  IJ H IJ E  E J JEF IA> E= KJ IA 1  AFHA E E =C =I EJEF ,L H  = H F @L @

 F FHEI J I  FHEI J

@ I IIJ H IJ  IJ  AHI LIA > E A AJ=J

 = EH= A E

 E ED E A@ F= = AJ= = A @=

AJ >JE@= A

11 2HA E E =C =I EJEF J J JE

2HL J = KJI EJEF  F IFI  F IFI  F I FI IJA  IJA  IJA

@

@  @ @

 @ @

8)45 15-56)8- ` / )8 -1 6

-/)5-56)8 ) 6

- 5 1 )/ )5

219

IJA   J  J= -@ C H= = > E  E

111  E E =C =I EJEF JK@EIE?AH H= A IJ  = E 18  A = E =C =I EJEF ,L E >  =

>

 > D

E
1193

5HA@ EIF
-@ F J  =  = HA J  = @A  =J= 

 =JK >JK J@A 

1  AFHA E E =C =I EJEF ,L F JE JE  = F J=  E E =  = HA JE JE =JE >JE HA J= J= =J= >J= @A =JE >JE @A >J= 11 2HA E E =C =I EJEF

J A =J= @= A IA ?   I  J= -@ J  

111  E E =C =I EJEF JK@EIE?AH H= A I ?IA ?> = ,L J J  > =J =D J J J   =DJ = > E @HL @ L@HL   =D

6 A I EFHACE>
5= IJ= E

IJ EL H?E

1194 1195

EIF
  > K > = >

>

18  A = E =C =I EJEF K A =D > = =D

1196

A I EIF
F=  E  A >A E>> E  E A F F >E E E

1  AFHA E E =C =I EJEF E E F F= = E =D = = F= A =D = E 11 2HA E E =C =I EJEF E >A >E E =  E ED E = E  E ED E

1197

2HL J = KJI EJEF  F IFI  F IFI  F I FI IJA  IJA  IJA

@ @

 @ @  @ @

220

8)4 215 )24)81 )

IJA   C H= = >  E >  > L I L=I 
1198

111  = D D

E E =C =I EJEF = E

18  A = E =C =I EJEF E E > D = > D E L IE =D =D = > =

L IE L I = > = = >

5HA@ EIF
=IJ = >IJE >IJ= = K =

1  AFHA E E =C =I EJEF K E ED = = ED E A E = 11 2HA E E =C =I EJEF = >JK =J ED = ED E E E =C =I EJEF D D > E = =

J A =J=  = >JE  >J= @   IH?> I ?E  =

1199

111  @ @ =

I ?K A = A

18  A = E =C =I EJEF I ?K A ED A = ED E

) KJEH= A E?A  E =D F L H =  AJ=J E H A@  E   I = =JLA  C H  L=I H   =I L=I @HL AIJ @L E   =D IJ =D L=I=D J =D H @ @L E    C H C H L=I L=I 1200 2HA@ C H E E E?= EIA= KJEH= A I LA =D FHA A K A I?EH K B A I ?EH K B A JEH= A A = AC= =C =I AC=JEF=F= = KJ  E?= EDLJADFHE A HED AE  A @= AC= =D H A@  F AIJ @L E  >H JED H @ @L E   >H J L @=  H @L E   C = C E

8)45 15-56)8- ` / )8 -1 6

-/)5-56)8 ) 6

- 5 1 )/ )5

221

2HE@AL E
A@ I=IJ IJ H IJ HAC=  @ @ @AC=  J =@ @ED  =@ =@> @ED  A@ A > E A I=IJ= IJ H=  A  @= @=  A  E   > @ED  =@> =@> @ED  I=IJ IJ H  AC=   =@ @AC=  A K   > @ED  =@ =@ @ED  , A > E A I=IJE = IJ HE = @E = @E = @AC= A AC=

1201

@L E E

/ =C I E > E

JL H E =C =I EJEFE
E >EJE =HEJ >H A  = FH IEJ FH A  = H EJ H A  = IJ  = F C >J F C > 

1202

2HE = = EI I= C =C E E ALI FHEF E F 1 =HEJE >HE   =HE EJA =HE  = 11 ) FH I JE JEFH IE   FH IE JA FH IE  = 11 * H JE JE  H EJE H E   H E JA JA H E  = 111 ) I JE JE I   IE JA I  = 111 * F C > JE JEF C >   F C >E JA F C >E  = > JEI I > @E JA

=

>   >E   >E   A F @H > A A  =C =I ED JEFED K EJ= 55  '%`'' E  55 '%$ JAH > AC= =@= AE @= A

2HA@LE@ ELEJ
) KJ
I= C =C IA@= IA@= C =C @A A LIA

A E

1203

1204

IJ= E A E?A  H A@   AIJ   =D  H   I E H= E > E E!  I  = E E = LLIAD IA>=DE  JALE ED E E = L@L E   C L=  C  I A A@ E AFHEF A  JE  A L JE  JE E E =  =  = = A  = AC= A AC= > E AC =C L = =L=JE =

222

8)4 215 )24)81 )

1205

+EH K B A I
IA@= E E =  =  AC =C I =FHEF =   A LIA > E AC =C L = L=JE =  H=JE =  E H=JE = @A A A = A   > L E FHE AH E EFHA@ E  EE  = E =C = A A E?A A = AC= =C =I AC=JEF=LH @ A@  =JAL   =I IH?  IJ

ALI EDE E ALI EDI =

1206

) KJ= E?EH K B A I
A@ E E = JE  @A A A =   A  = H JE J >  JE = >

1207

2 LA@

L =H=>=

1208

) KJI EJEF
> C J @ IE > C J= = I = @ = I = F >H = > C J @ I

I F >H

I F >H IJ A@A A E

1209

2  >E = F A@ @L

E =IHA@ EIF IA =C = K A LIAFHA IJ= A > E A 2 IA> AC=C =C = > >E >E >E >E

1210

E =L C =L K
8 C =L KIAKF H=> =  JAH C =JEE  H C E AF= = LA = F @FE A LA E?= LE KC= @LAFE E F AL E?=

1211

)   = = K A H= = A >H=L =L= ED>AIA@  FH  F= A E   EF= EFA EFE E?  EF   IA  I E E  E E  F @L A E =  = = K A AC =I L  J  E J  2HE  A = L C =JA  AF= KFHE =FEIKE C L H=)=H=K = H=L J  H= H=L=  8- )  IJE E = = K AFHEHA@ IJIAIJ=LE FHE A E  5HA> J =  IAH=>E A@@A =@L AC=FHEE =6 2 ,21 -  K ALA AI KFE A > E   K A > E A =I L E = JALE = CH >CH >= @=

1212

=D

>A

  AIJE EF= IJ= E K



1213

E  AIJ A@ JK@ECH

HBA

LL =C =L K 2HEI=

>K @L  L= L

 LE

8)45 15-56)8- ` / )8 -1 6

-/)5-56)8 ) 6

- 5 1 )/ )5 

1 )

223

L 2HEFHE@AL E K K A I L A > E A @FHE AH E ED FH @A  @ =  A E = A 2HE C =C K K ALA A E E @A A E  =  @ A@ E ED > E  I JE IE  A@ L  IE EJA  I  =  IE  =  IEJ  A  =  A A  IEJ FHE@HKCED A@ E EDC =C I ED > E =DF= K A A > E A@A A E =E  = A E E = @C =C E =JAHJAC= @F C L H AC= A@ E = 2 @FE A K AJK@EJ A I A > E JL H A =C =I AJEFAL H C A AF= K A FHEC =C KF= > E ELA A E = @@A A J  @ = A E E = I JE IE  A@ L 
81 7/) 8- 1+)

K AFHEFHE@AL E K@L

E?EFHE AH E => @ =  >  JK@E E = 1214 E = = JAH@A A E  =  @@A A E = = IE JA   =  IE  =  IEJ  A  = >AIA@ A J E J E?A
A JLE@FHE

5JE

E = 

>

LC =LE A

CLA =    AI= 9= JAHL

= A A = AFHACE> K AJ=FHA@F
FHLE@A F

@AH8 CA MAE@A =   = B=KNF=I   =

1215

,8-21 1  AL IJE E = = @HA@ A A AF @ FHA@F  >H @H I  >H= E = E =@ E@A I F= >KI @HKCE @A  F @H    IJE E FE E A@F =D A  C =C FHEF 

=L

 >H= E = E A?FHLAC=@A =F  @AI IJE E = = K AJ=FHEF  A A  FHEF  >H  ?= FHEF  >H  @AIAJ@A I F= = >AD IJH= AD F= IJ EJ= > C =C I ED FHEF =D E  A@F  
@H 

1216

2 -8 1+)  = = K A L=HE= J  > E  J A = F I= A A E J E?A = E LIAD 1217 A ED I L ED > E  I JE IE      =    F @ > L @= AJK@EL @=     = >   A E L FHLE@A F @H     J HEJ JA  J =     = = K AJK@E = A E E E E F C L H E A@ E E@L E?EF JE F J F J F ?A@ JE F ?A@ J F ?A@ J @L E E H @ E A@ E AFHE>AIA@=D  A E FEI E I C =I E * H@A=KN  A A  / )61 -2)   = = K AJA AFHA@LE@ EL= E AFHA@LE@ ELE C L H I L 1218 ED > E  C =L =9 HJDAH = LAHJAH  - I= C =IIAFE AI=  =E C L H A H A  FH C C =    JE   =K AIJEJALE C L H=C A@A = H L E =FEIIE?AHI K E F H EI C =I E     =  J IJ =  I JA  E J = A J F =LJ J =  F >  =  > 

!2HEFHAL AJED>AIA@=D A AFHA@LE@ ELEE C L HLA@  =FEI=  + J  = 9E @A  @= L @ L =IJ E A I EDIAIJ=L EDIF @E J E?= E A =FEI= I= FHEE J ?DA  ?D = D   ?DA I E  ?DA =   ?DA = =  F IA> IJED E?E  FHE =FEI L= KE C L H=F @E J E?C  AFHEF @E J E?=D   "% " AIJ=L =FEIKFHAL AJA>AIA@AC A@AE C L H=@LA= ELA FH IJ HI  A E =CL= JA =LE IA = A = =FE AE C L H?A AE J E?A )=H=K = H=L )? ? CK= A = # A IJ AC=I C =I E = C =I L AC=I F== EE C L H  = AIJ  AC= IA = = K A  =FEI  E C L H= =@ AC= C =IK E  F H AC= I C =I E = FHA@ E ,AI? HJAI = @A =HJ / @ H@ = =H = A  = $2H JE AL E  A@EE  = E I= C =I E IA AH=  =FEIK A  =?E E @E=CH  = E =  HE  = E %8 C =JA  AF= KIA =FEIK AF K@=H A IJ A =C = A AE J E?A  A  F K@=H A

4 / 1 -2)

= A  

   = = K AJ

A I AJEFA FHEC =C KF=JK@EF C L H E A

1219

224

8)4 215 )24)81 )

1220

1 24-5 -,-  =@=H AFHE@L = ELA >AIA@ EDE J E?=DJ A L @LEI ED ED@HKC= A  @E A L= E AC=  A = = AH= K AL= AFHAI A@A  A E F LA =L I A      * CK A =/ H I A  K   E *AC A =/ H I A    =    A E = = >=  =  = 6 A I E > E JL H E =C =I EJEFEI  A@IA>  A EI F @FE A  = H F=JEJK@E = HEF JE A  E  = H F=JE JK@E = HEF JE =  E  = H F=JE A  E  = H F=JE = @ L         FHE  AJEF = F J JE JK@E = F J JE A @ L   8-

  

1221

JA F K= E =>=LE K >= =@ H= 

1 2 56)8 ) 6-81

) 

IAFE AFHEA =
 =@ E>

=F HA@ KA =

FEI E?C  A &!E  #$

>

FEI EDE J E?=D  >= =@  @   =FEI=JEL K 



H= @

 F AI= =L FHEI  =E 

1222

=C =I =

= A =

=FEI L= A =C =I=` = IJ AC=   < J A I AC=F= X  <`FHEI LA I ED >AIA@=DL =L=@ A FEI= K E >LA L A =JAHED@HKCED A E EDF= = A =JAHA>AIA @A A >LA  FH EJ 2EAJ 2EJH 1IJ LA = = AL= = = A =IF D  FH LBH= ? E E  A E E  =@ =H E E= EF E E BH  EJJH  LE=  AC LA ) C K A  FH F I` A  ? L 6 ` =@  D ?I 2AJ BE` F  @  H= M 6K@E@HKC= AL= = = A = =@ H = EF @ I L A =JAHED A E ED >LA =  FH L A E E = EBH= ? E E F E E  A E EE  A A  ?DA 5?D >HK `+EJH *AI= ` /@= I , >H MI =`,L H  E `8 H I  =J= A H ALE J E?E AI A FEI=JE A = ED =C =I ED = A  =J FHE ED =C =I =FEIK A L C =JA  AF= K  FH , IEH A  @A EH  ? L  A ? L=  D ?I = D=  @  = @  H= M = H L 2EAJ  FE AJ  2EJH  = FEJH  =  ?DA  ?D = D  +EJH  = ?EJH  I  = I FHE  A/@= I  = C@ I

1223

4= =C=
5F
4= =C= A@A I L=HI AC=IAIJ=L =  EI A@E C =L K 1 = I H= LI= E J E E IAIJ=LA  AJK@E A = = C  FHE   = L  A E I  A  *HA H= =CAI  FH FHEE L EIAIJ=L E JEF=E =  H= = LHIJ  =  AJ=  =I L E 2  = IA> E  FIF  AC=IF =  IA> E A F C IJI LA I EFHEE A  8 =IED ALH= =CE I=  = = == EH= LA =L= H= =LA  FH M JJ = L=J    C L=J F=  H= F= A J CE = 4A@ A EJEF]H= =CA^ AJK@EI=  C A@H=>AL>AIA@ E LA E FHEFEI =@F A A= EJ E L =   = HA = F E?A E?    D = A 2 EIJ=  =  A E   E@A JEBE =?E =  FH F = E I = @H =L=  F=JH = A  F    @H=LIJLA  L=HIJL  = @ K  =FEIE L F A AF= KI IF A =H=LAE  A =@ A = F A I ED FEI LLIFA?E= EDI L=H ED E  A IE ED 2HE>AIA@=D  EI  =IF H = AF A > A A I H= =CA@= A  FH FH I JEFH IE
A@ L     C= AI= FHE =JA = @FK = = FH IEJE C= = =   AJ= =@A =H 2H IE E H= =L K@ IJ JHC  =HC 2H IE  A@ >EJA  ) EL=  AIJHA A

1224

 @FHEJA

8)45 15-56)8- ` / )8 -1 4)

)/)1 6

-/)5-56)8 )

225

A A

IJ

1225

L

2H > A I  >IA A EIAIJ=L EI  A A EI JALE = E HE I AKL= =  EH AH= @A A =H=>I AF= A  EH= @A EI  =@= A =D  A A E AI H = E  = C A@IE CA IAIJ=LA FHEFHA@ CK  EIALA A @LA =I =

FHA@   =IFH J IJ EF=H AE 1   AIJ   AIJ L FH IJ H IJ= L=JE > K   =I  FHED @ A  AJK ! F LA@ L E E>EJE IJEI E " L H   A EIEFK EJE =IA #  =IJ  K EH A  LA@A K 11 LI FK  =LA  > E  I  =E L  I AH FH IJ H FHEJE DE    AIJ L FH IJ H H@A   >H=  IJ !  =I LH EJEIA I > J  " LA EL IJ E = K>EJEIA I  # F LA@ L E EIFHA A EJEIA  => $ L H F LA@=JE  FH=LE E  %  =IJ ECH=JE JH A  = A EJALI H = EFHE > JE IA 11  JF E 

8IA>E =H= =CA

8 = FHAFH IJA A FHE AHKIA>H= A? C  =F JK A IAIJ=L KIF A I H= =C M JJ  C  L=J  =L=@  IA F @= = C A@ H=>A  H= LA K A IA H= =L= = E IE >   = @HKC FHE  2   F   IE >  > A  B IB H F @= =IAFHE> E =F A I =KLHIJEJAL= E = 2 EIJ=  F @= =IALA EL IJFH LEJE L1 11 E E@A JEBE =?E = C A@EF E?A F=JH F A I IJFHA@1  `" 11  `  @= AIA LHIJ =FH LEJE  ALJH 2HEDE EIA EFHE5J F=H K = E KIJLA IJ = = =F ? IJA  J = >  >F K@  A>AIA@A AIF @ > A FH IJ= A  6= ED =  AFHEEIJEE J E?E =D LA  FH  F  =    A E = A    
A?  FK> A@E = = IA>=LH = K FHAFHE EL=  EL= F = =JE LI J  ?A J A  JALE KLIE  ALJH 8HA = A =  LHD=  @ F LE?A  E >EJE L >H= LE =  LA @  A>  AJ  @ C @ L F K@ >EJE  = HJ L E AJE@ IJE = HJ CA   J  = K =F  AC=  I F  E FH= EJE =  AC= F K@ @= =JEE   AC LAI @>A =@A A L  I J A FH=LE A I K E LEJA F IJ E  FK> L EIA =LA@=JE AI=L?A JE F F = 2HE  AIAIJ=L AF J E H K@A A EJEIAIA AL  @A>A F  AI=LH L F E =     AC= LA E H=@ @=H  F   F I @A = A 

1226

E =LH= =CE
6= A E F E =I F @FE A @L FE A FE = LFH= =  E?= @AI EE  H C E AF= JAHLA E?= IJE ELA = LE KC= 

1227

2 ,21 - IAKF H=> = =LI= E  C A@ F  =    A? FK> A@E = = IA>= 1228 FHAFHE EL=  EL= F = =JE LI J ?A J 5J=LEIAJK@EFHA@ = F @E J E? = EFHA@ = @ F LE?A F  AI= LA @=H AFHA@FHL  = F @E J E?  =IJ= A LA A FH F K@ >EJE  = HJ LF E =    JE  A EIJ  = ?KE J E AC== EF @E J E AC= IAIJ=L = 2HE  A FHEI C=JE =  = >2HE A = F K@  = @= EHAI  @C L H IJ JH@E F K@  FHEIAC=JE K =  @A AJK LAIJ >  > K> =JE  F K@  FHEIAC=JE =  K A K   LAIJ > @ LE E > K> =JE F IE = FHEI   AC =IA @LEC=  C L HEJE 5F E C=  =FK =   > C=JAJE FIJ   . JKF = = 2 E  AFHIJ =KIJ=  2HE  AF @FE A A@@LA =FHEHA@ E = A  AF= = = = =  K>   AHI= @HKC= =DJAL= ALJH= EKIJHA E LF A   =  K>  > =  JH K > ,8 21 -

 =    A? FK> A@E = = IA>=LH = KFHAFHE EL=  EL= F = =JE K@A A EJEIAIA AL A  JALE KLIE  ALJH 8HA = A =  LHD=  @ F LE?A
F

IAKF H=> = =

 E EI A@ELA  C A@ L= EF

LI J ?A J

1229

226

8)4 215 )24)81 )

1230

IAKF H=> =I=  = = = L= A ?=FHEF LA@ AF LA@ELLA C L H    @D= =  AI=  ALA  @C L HE IA  E A LA F LA@ A  =LA@ K >E J=  = K@E IA L =  IE?AHIA AFE AF =DKJ JE 2JE E = F K@ 2 =  K = H C C F AJ= 

A 

21 )

1231

824) )  IAKF H=> =L@L C L H A >AIA@ L= K  =@=HLFH= = IJF LA@E A >E>E = =D =H= F =L = FH  EH =* E A L D @K , =IE>E  IF DF=FHE @ AL= EDLFH= = ED>HA LFH= = AC= A =5EHAIJ HA A  1+)

1232

C= =

IAKF H=> =HA@

FHEL

E EDIJ=L ED = @H=L A  KDK  = = A

1233

,-5 561 1 8- )  IAFE AL@L C L H A >AIA@ L= KFHA@ @ EL  =I >A IA@ E LE HA  A>EIAJ=  @ ELIE?AH =D FHEFEI L= FHLA KI >AIA@ E K5E>E J= = 5E>E J=  =  81 7/) LH= =CE = = K A AE FEI= E J E = EF @E J E >AIA@ = E A  AE FEI= EFHLE@A  C A@E  = A =>AIA@A  >=I =>     E @= = ?A  @  FH  ? B F I A  A@    A =I=@E  L AI ?A@ JE     = = ?A  JA E I A JEIA    L K I K =JEIA E  H C HBA >AIA@A AIJ EJ=  =IL E >AIA@ E  A@H IA C= AI=   @A AJ  AFH IJE E FEIK A LHJAJEIA E  H C C= AI=4=@IA E H C@A AJ   = A =FHLAC=@A =>AIA@A  A JH FAHJ L K  C A@IA>AHA L A JHKFAHJK A A  C L= B= J>EIJHA A  @L IAJ ED  E I @= E J=  A  I =  =   H= F

1234

@F LA@

! >
2
H=>

=H=>=LE KCA 

A J HFHE+

K =  

L K 

1235

E 2HE H= = KI L E ED > E L C =L KIALE KC= AH=>E J= J L C  FH=L = JE  A@ L   JA  =  A   =  J  H=> A  J J=  A @HAL  I= FH=L A  =   K>A L  = FHEI  A  A

= 

1236

  F=H=CH B  @     A E AF=  =

B=

  = = K A A =JE E A H AE IE > A  FH F    =J  >= =I LA I AKIJ=LA   = I - =E A = A@LA = K AJK@E A AF LIA KLA =L A I LA I KIJHA E? FHAL AJA>AIA@A = JH F C = A F   LA I L A.
- 1 -2) 2 1 -2)   = = K AFHE> E EF A  IE H JK@E I H     E AI EIA  E@A JEBE =?E + AI   BH= ? I  AIJ  KI AH AL= H= =C A?   F I A L= A?   KIJLA  ALJH= L F HA@ E? D=D JEIA  I A =JE

1237

?= IA 
1238

>EIJH K
=H

FAJ ?= A  F  A E I  A E L =  L = AJK@E L J= = > I   E  = AL A JAH E C =  IJH

8- 1+)

4 / 1

-2)

 LH= =CE = = K A FKIJ ELE@A >AIA@A= E>AIA@ A LA A

= A   L 6= > LIAE L E H= A AFA

1239

IALH= =CEH=>E AL C A@ED J HA  A A E

I L

8)45 15-56)8- `4)

)/)1 6

-/)5-56)8 ) 2 ,1 6

15-56)8-

227

2 @E J

E EIAIJ=LA

1240

2 @E J E EIAIJ=LA  A>AIA@ @HK E I =A J= FHE@HK A =E J E A KIAIJ=L K 2 @E J E?AI JEI = AL HAF A IAHEB A JEI KLA E IJE&FE 1 =  ED =D I= IJ= E A FHE@AL E AE FHEI L A>AIA@A F=JK@EC =C E 8HIJAF @E J E EDIAIJ=L LFHEI= IJ= E K =E A =FHA>EL= ?AL?A E @H =L F H= E  =IA >E  )BHE =  EJ= A?  , A A?  L A = * A A? * A =EF@ E A =FHEF=@ E L K@IJALF=I E J E?A )L=H / J >BA E =JELELIADLHIJ )LIJHE =  J= AH =  K@E =  A A E =HE?= 1L= = @A =L =  =H L E?= ALE = FIE?= F= F=I I= IJ AE J E?AFHEF=HED J EIE?=E  EI = IH =E IH = AH A ED L=JL H>= = FHA@LE@ EL=  AFHA@LE@ EL= ?FHE@AL E E = I E  ALE  E ALH FI E  =LIJHE I E = C A E C H AH=@C I E =L=HI E K@ LI E` FHE =JA AL  ECH= AL  J= AH AL  +KHEA AL  JAB= E AL` =H L E E  ) E E  A A E =HE E 5L E EFHE@AL E E = LE  E IA A =FEIK A  AFHE ED LEJL H>E E >A EDFHA A F @IJ=LA  AF= AJ= =JL H>=F IA> IJ IALA @=H AE FEIK A ,A L  =JE E 5= IJ= E E =E E E = F @E J E?FHE 
 A

1241

1242

2 @E J E?AFHEFHE@AL E ED>AIA@=D 1243  AC=I LH = A LH A AC=I =E FHE@AL E A>AIA@AIFHALH A EI= IJ= E E FA @ >HE AC= > E AC= @ >H= A @ >H  AC=I > A AC=I F LE AC= F L= A  L JH AJK@EJHE JH D  JH JH D  F JF JED  I J J C= J J  J J C=I  = A   AC=I  A =J HE AC= JK@E A =J HE AC=  A =J H= A JK@E A =J H= A LI  AC=  LI = A  L  CE AC=
C= A 

>F

L AE FA =

A = IJ LA E
=LA E

IJ

 HA

IJ K

IJK A LA A

IJ

AE J

E?= FA
 A

IJ

C=H

?IJ= AFHA@

IJ

A LA A 

F

LA E A

F

LFHL L@HKC F

A  JHE  F

2 @E J E?AFHEFHEI LEDI HA@ A =IJ= AFHA@ A LA A  = F  = A >E FHEI L LIFHALH A AI= IJ= E A>AIA@A 
F I H>AJE => E

1244
=

 =   A F

  F IJ=L =JE

2 @E J E?AC =C I EDE J =IA @=JEIA  EJEIA  JEJEIA >IE @ FEI L=JEIE  EI EJEIE ?C=  H =JEC=  EJEC=  >HEI=JE K@HAJE @ ED @ >EJE ED H= @EH=JE ED

E?I C =C EIFH IJE 

HBA

1245

AC =C I EF LA@ L E EI  AH= E J E?A  FH JK@EIFHALH A EE DK@  FHEI L=I 2 @E J E EIAIJ=LA E =C A@A C =L = = A =EIJA = E IJE A AC LH= =C= E@A  AFHA?A  H= E F C IJ F= EF JHA>A J JA@= E J E AC=IAIJ=L =LA = JK@E =F @E J E?  FH FHE A =JAHED =IJ FHEFHE@AL E K

 A@ AJ== E 1246 JE J E E 1247  A@ EJLA EDE A ED= E

228

8)4 215 )24)81 )

1248 1249
.H

C A@EI L=HI EDIAIJ=L

5=
?.H

LIF @E J

E?= E

IJ= E

?= I A  IA> E   .H ?= A  IA> E  .H AL =  .H E  =   A? ?=   A  IA> E FIF  AL = A  IA> E   K@  AL =   > ?= AE  > ?= = @HKC= > E =I A  IA> E    > ?= E  > ?= A  IA> E    I LA I = I E =H =  > AL =    > E  =    > E  =    AI E AI E A1L= A >E ?= +KHEA = EH   I A  IA>  E    BH= ? I E BE E  +KHEA  EH   IA>  E    BH= ? I = A E =H = F I AC=H @K  @ HEJ = =HEA +KHEA AL =   = AJ = =  =    A  A  IA> E >  BH= ? I EI E =H  = AJAL = E  = AJ L = AL    5 L  = FHA> E   FHEF=@ E E @ ALH FI AI KFE A K@IJAL 5 L = A FHA> E  5 L E L FHA> E   K@IJL I L I E =   , > L= A  A E  L E@ > LI E =  , > L =  = FHA> E  , > L = = A FHA> E   ?DA  ?D = D   A E   A  AIJ L K ?DA I E =  D   ?DA =  = D  FHA> E   ?DA = = A D  FHA> E   , I = A  A E   ALH FI =@H =L= L E =,= I A @ I E =  , A? ?=   A FHA> E   , = A FHA> E  , AL =   9= 5JHAAJ  = L IJH J   A E    AMO H =K E?=  =  KM= IJHAAJI E =  

2HE > E A I EDI= IJ= E EDI F @E J E?AHA@ A A I H= LA@ F=I FHE ?DA , > L= F=JK@EFHE IA> EDFHE =IJ E A I ED F IA>  A AFEI EDFHE  = A?E FHA>EL= I EDE A EDFHE 5 L=  2HE# = F C IJA EDI LA I EDFHEE ED I  J F @E J E?A LA@  =LA@A A K@I A A I A KIJHA E?A  L @HKCED FHE AHED I A I AKIJHA E?A =FEI= A A  =@=HCHA =I LEJA IA>AFHE  >E ?= +KHEA 1251 A AFEI = =IJ =E A =, I =E = F @E J E?A =FHE@AL E  = I EJAH = FHA>EL= ?= E  FHA>EL=  IL E E FHE@AL E  E  FHA>EL= I ED E A  F= I=  A CHA = = = ALE  E / A@AIL E AC=FHE@AL E = AF IA> IJJEF  A E I C =I E = AJAL = E  = AJ L =  AL   FHE  = AJ
1250 1252

2HE@AL E
I @A  @ =

 JK@EI =@ I @ = I E = A JK@E E = A       I  F K@   JH E >H= A  K>A  E  IF= A? FHE AJA @ >H @A A  > AJEIL A @A A @H=C  K>  FAI  LE ?A @ >H  KI F K@ I =@A  I >EJELAI   >EI L=  A FHAJEH= FHE = A I @ E =   =I AJ= =I @ E ED    F C FHE AJE C= =J= A = =IA =IA ?EDI @  AC=I F   H= E L=JE A@ E E CHA E I @ IJ EJK@EI =@ IJ E F    FE = A F K@  >AIA@ LA E = FHAJEH= =FHE = IJ   E K> IJ  E E =  JAL  E EL A = FHE AJ A @ >H @A AIJL=HE  = AFHL I IL  =E E A@ F @IJ=LA     E JH ?E  = A =  AFHAFHE = A 6= =F= A =  = A  = A =  AD JA A  AFEI IJ=H A  !  L =  @D= = >IA@ ED "  F K@ IE  @H=C= = K> A JE   AC=  L    F C F K@ ) AC= A E@ L  AC= = B= J=  = A  L H @   ED  F C F K@  L= > I KD= = =L  = A =  A@A A F E FKIJ  > >LA = = =JH@EJAL  @ EJAL  A AC=I F  FH= J IF 6K E E  AC= A =IJ E AF  A = FHEI  L  FH= J IF @A =JE  F  A  KIK F  EL EF  A  EH FHEI  L  FH= J IF   IA JEJAF  A  A K

8)45 15-56)8- `2 ,1 6

15-56)8-  ) )2 ,1 6

1+)

229

J J J  = LHIJ  =E > E

J J J DJ @L J DJ

AC= A@  J C= JAC J K JA J J C= JAC J J J J  J J J J J J J IA =  JFHE  AJ J J C= @L  J J @L=J D J D@L DJ = J =@L =J @L  D@L DJ = J =@L = E E J JK@EJ @L=  E IJ J @L J @L J D J D@L DJ = J = =J J J @L  J @L J D J D@L DJ = J =@L =  E E J JK@EJ @LA J @LA   J DJ J J J D J DJ E  J @HKC  JFHE IJ A = J @HKC  JFHE      DH=IJJK =  =LA L= =H=>= =J  A =IJ FE =) = H = ? 6=K AJ E?= A @= FHE =I A FHE K> A =!  =F LA@ L= =H=>= = E = A IJL=H  =  =IL @EJ= LEI =E B =?E = J J C=  L  > L=  A A> E AI=HE @=  > FH=LE  = A  A L 8" IJ AJ KI IE)LIJHE ?EFHEIL E EJK@E6HIJ   A>E JA@=  A A =J FHEIJ= E AJ J   L  > C= AE @= =  > FH=L= ) A =  A L 4E = EI JKKIJ= LE E  A>E =IFHL=FHA@LIA L = = =IA >E =J J C=I F  > K =IA E    A A FHAIA A = +A A A >IJ= =  AL= JE E   =I  = AAJE CE = AC LAC=E A =  L= F= HA A  = A AH= K = JA

/ =C
FHAKHA@ JE @ L @HKC C KHA@EJE   =  IJ= L= A FHAKHA@EJE = L =  I =@E ALF AI FHAKHA@ JEIA IA  L = ,H =L=IA AFHAKHA@E =LHAFK> E =

1253
@L H=

JE A   @ L @HKC C  AJE=  A   = AJE C= =  CH=@  H= ALE =  = AJE C=L =  @A E? L =  = JEIA A IA  = F K@  = A IA A =FH=LEJEHA@ IAJH@  @ E I A E

2HEI L
=

1254

 LFH=  FHEI  =E      L H   J  @A =  A  E FHE A  8H=CLA@E  L LA E E H=>E  L LFH= = ED @LEI E ED8FH= =   A  IAI A A 0 A LA@AJE    F K@  = E = A5A> E  = =  A IF D A F K@  FHEJH@EJAL *E IA FA = =  A  = =  F= A IALA@= >E IA  !  = AH   F C  A K   E J FHEF LA@K A  =J @=E LA HAI E?  =  =   A F   F IJ=L =JE A F K@ 8I=  E =IL =J  LI= =IJL=HE =IL L H

2HEFHEI LEDI F @E J


E?AHA@ A

= =F @E J

E?=

1255

5AIJ=LA  = AF @E J E?A A@HKCEF @H= @A A I L=HI AC=IAIJ=L =  = AF @E J E?AI JEI = AL HAF A IAHEB A JEI KLA E IJE%FE 2 =  EDFHE@AL E EE C =C E E A = AFHEI LE 6= E =FHE@AL E  F @LA = EF @E J E?E FHL  = LA EL IJF  AI= LA @  A>  @HKC  =LHIJ IJ =IJ IJ AC=FHE@AL E =LIJ= E>A IA@ E LA E F E =      CA   J  = K =  2HE C =C ED A  =  F @E J E? E = = = J  E  FHA@ LA = LA =L=  =D  > F A I A  @JA K  FH  F FHE JE
FH A A @ L  =  F K@ F F FHE AJE = =   LAI F


FHEFHEI LK @ ?E
K>

LA A FHE AJEIA F K@ F

FHE A C= A K@ H= F A A 2 IJ=  A K@ H= F  LI= @A  JEJEIAC= F FHE JEIA FH A IA=  AI=F K@  FHE AJEIA = =    LA  FHE AJEIA A 4A@A  C A@ = = F @E J E? FH IJ H FHEI   L LA E C HF K@  = AH=C H  = AH=  H=  KJ F LA@=JE
K@ 

FHE AJE C= 2

C E = AHE

230

8)4 215 )24)81 )

1256

11  =F HA@ AA =
=F HA@ AF >AIA@ EDLHIJ=D

FEI EDE J

E?

1257

=F HA@ AA = FEI E?IAH=L =F  =F LHIJ K>AIA@ EDLHIJ I A@E IEI= IJ= E =>AIA@=I= IJ= E I= IJ= E E =E A  FHE@AL E =>AIA@=FHE@AL E  JAL E FHE@AL E E =E A  C =C FHEI L F LA@ L E LA E FHA@ C  A A  A@ AJ @A A AF @HA@ E FHEHA@ E @A I F= L LEHKF I= A A>AIA@ ALHIJAIEFHEI= IJ= E KI A@E  E  A I EE IHA@ EIF FHEFHEI LKF= E E I EFH IJ HI E =I L E  =IJ IJ IJ E L H IJ E 2HEA = FEI ED =E EDI LFH= = EFHA@F K> IJ E E  C A@E  =  A >  = >   >  = IL J   IL J  =  H  =  H F L@  = I  =  A I= I  A@  =E  A LA IJE  =    A@  E  =E  =  AH FHEI  =E  = FHLE@A F @H  A IJ FHLE@A F @H  A IJ @A I F=   =    = E FHEH LA = E  A  =JK@E    FHA@  FHA@F  =IFH J IJ EF=H AH=  FHA@F  =IFH J IJ EF=H A =  L=HE= J=FHA@F E  IJ  I  IJ  IJEDC =L  JAL
  !   ! "     ! 

1258

=F HA@ AF
 F K@=H A  FHA@F L=HE= JE  IFE   J    F K@=H A  L=HE= J=FHA@F  >   ! F K@=H A L=HE= J=FHA@F  @  " F K@=H A  L=HE= J=FHAL AJAFHA@F  >  FHEI FHEF  >H  F L@ FHEF  >H  FHEI FHEF  >H  F L@ FHEF  >H  A@F    A@F  F @  L=HE= J= FHA@  F @ F @ A  FHA@F  F @  F @  L=HE= J= FHA@F  F @  F @ AL  F @  FHA@F  >H F @FHA@I @ E  F @  F K@=H A F @ FHA@F F @F H=


A=BE IEIEI A@E F JA  =F HA@ K FHA@F

= FHEF

=  A@F

1259

=F HA@ AC A@A = =C =I

2HE = IJ A  =C =IKIEA JAI A@E J= A JE  IJHEL?A I A@EA J=IIJHA E? JA F=A J=I H=JEL?A  = ?K A A =C = A =I H = I H = > H = > H> H= J H = JAH LA  2HE@LADF F =A = EDA = FEI E?=D  K EF LHIJEJLE @ =LA = F C IJ IJL H  = JAD L H  = A A JH = E LHIJ EH= CJ H  =   =JH= J H  =  F H FHE H  L E  *AIA@A  =C =I  =FHLA  CKE = FHA@ IJFHA@ E E  =C =I  =@HK =H =  A H = CA = EJHAJ A  CK L =H = L= H = J H>=H = J H> H =   L HA  H =  AL HA  H =  =F HA@ KFHEJ A I A  =C =IKC  &!
 

)2 4-, -- )

215 101 6

1+ 8456-615 )

231

111 8HIJAJEI =
*HA IAHEB EJEI
1 J E?AI JEI = AL HAF A >HA IAHEB A JEI KLA E IJE&FE  EC= L HAF A >HA IAHEB A JEI KI JK@EHE I AE =H=>I A JALE A JH= I L=HI EDIAIJ=L L ED L=LA E IJF= A%FE 1  

1260 1261

5AHEB EJEI
2 @E J E?AI L HAF A IAHEB A JEI KLA E IJE&FE  EC=  = AF @E J E?A FHEFHE@AL E K= EC =C KHA@ FHEFHEI LKF=L HAF A IAHEB A JEI KLA E IJE% FE  EC= 8A = A JEI K J = AF @E J E?AI E J E A F @E J E A>AIA @AE FHA@ CE  =@=HCHA =FHE = LA EL IJE`I  ALJADFHE AHED = = =   A A E IAHEB E JEI LA E IJE%FE  EC= 8 HAF A IAHEB A JEI KLA E IJE%FE I JK@E H A = AL= AI KFE  JH=  JALE A EDF A L 5 L E A >AIA@ LHIJ A I ?E= LHIJ A BK ?E I LHIJ A  KIJLA IJ A  =I L A F C IJ IJ AE F IA> A = A  = = A L @E AE @HKC=F =I E =I L =L=@ A IAHEB A JEI KLA E IJE%FE  EC=  =@=H ALIAIJ=L KFHEA J=D E AC=H= C=F JHA> H= E L= AEIJA = A AJ=L =L=@ A IAHEB A JEI KLA E IJE$FE  EC= IJ= I L=HI >AIA@E  =FEI@HKCA I L A > E A  > E L =C =L K  =FEI J A = E  E C L H= JAH C A@E A L =L=@ A  IAHEB A  JEI K LA E IJE ' FE   EC= A A EIAHEB EJEI LA E IJE'FE  = = K A@ = = EIJE  A = = L= L F HA@ E?  =D F=JK@E =  =L=@A @ = EE H=  EC=  C A@E
IJE F K@ >EJEFE =  J  A  L  AH  =FE IEIAC=   FE = = @ = JK@E @ =  E = A         =@ = = >EJE A   = L C FHA =@ @E =   E = A  @= A  L H @   ED  E =@ J A I =D=  A F C J= I =D= K> JEE  >EJE E  A@ L  >E JAE  JA  C= =  @A A  =  JH =  K> JEIAE  >EJEIA E IA    A@ C IA EJ= II EIA E  IA>  K>EJEIA K,= AIIA E E  A E F H  K>EJE IA K AI= AIAJE ELE = IEC= =J E AIE A E D JH  = FHEI   A   D @EJE  H=IJE C =I>  FHAIJ A F K@=H A  F @H LA  LF C ED @LEI E ED=HA= 4=@=@=  E =  L IA> LED @LEI E ED AF  A K> C=IJ=H A A  = FHEF  >H   L [LH E A?\E L A F IJH A  [HA K J=J@A = =\
H L= A  

1262

232

233

STVARNO KAZALO
2 I= A EF EI  LI  HA>EJ H= A EJLE  >@A = ELA E =J=  AHF =>A?A@EFHE@A  = LHIJ   FH  beseda), lahko pa pri skupnem vijem pojmu (bolje  H =JEL IJ = E F= FHE F I= A A E A  E => pika, vejica, vezaj ...). Pri sopomenkah je uporabljena kazalka glej (apostrof glej FK =  ACHA =JAH E = E = @HKC= AIF HA F A  AL A A A JEI K =LA@A  ALJH= A EE H= CAIA I E = A slovarski sestavek). JALE AF A E  A AF=H=CH=BA 2HE A K!# AL AF= K =LA@A  ACAI L =JAHA  A A A = E >@A =  =LA@A EF A > D HE E?=!#@L H A

)
=>A?A@=6, 1021

slovenska 6, 216, 1068, 1069 KLH = A H F  E$ =>A?A@ EIA = 243 afiks pona = KIJE EF =LEglej sluni pojavi = KJ631, 1135, 1181, 1183 predvidljivost naglasa 1204, 1206 premena s cirkumfleksom 1200 = KJEH= = > E = 625, 631 = >= E =666, 1071, 1082 = AC HE =F IA>EJAL1135 = E1059, 1060 = E A EF E = glej @IJ=L EF E = = AHE = E =1101 = = CE =932; glej nalika = C A E =709, 1071, 1100, 1118 = JE =@A ?=481484, 1135 H=IJ = IJ F E =IJ= LEI =!# = JE =@A =E J =?E =1135 =F IJH Bglej FK = =H=> E =1071, 1118, 1121 =HC 1040 =IE E =?E =glej prilikovanje

*
>= EH= K E416 >A HK E =1115 >AIA@=298, 381, 383, 386, 446, 464, 467, 478, 485

487, 578, 608, 619, 631, 640, 641, 644, 645, 647, 658, 659, 661, 664, 678688, 719, 925,10211025 citatna 7, 46, 161, 162, 666, 1067, 1135 deljena 599614 @ = = ! $ #''   #' FHA@ IJ@ = A K' enakovredna 1059 geselska 1135

imenska 1173 E J E =E J E?= manj navadna 1059 =HA = & %' neokrajana 596 AF @ = A =  manj rabljeni izrazi 166, 167 mednarodni glasbeni izrazi 165 LA E =E A  =L E =$& neprevedena 208 nevezana 1043, 1044 nevtralna 23, 1059 okrajana 595, 598 F @ = A =  984, 992 polcitatna 161, 213, 215225, 661, 666, 10701134 F @ = =$ polprevzeta 161, 178, 663, 1135 poslovenjena 686 poudarjena 381 predmetnopomenska 1152 pregibna  besedna vrsta prevedena 181, 197, 199207 prevzeta 6, 23, 128, 161225, 599, 600, 686, 728, 752, 1021, 1032, 1059, 1068, 1135, 1218, 1236 pridevnika 519, 561, 566, 746, 761, 814, 874 885, 900, 903906, 909, 926, 1135, 1149, 1152, 1159, 1161, 1169, 1172, 1213, 1252, 1257 posamostaljena kot priimek 1000 samostalnika 561, 746, 748868, 903906, 1135, 1152, 1159, 1160, 1172, 1257 samostojna 426, 557 I L E =# tevnika 805 tuja 715 tujega izvora 706, 709 LA F A I =#' vezana 1043, 1044 v sodobni obliki 569 vzpostavljena 1135 zaimenska 805, 1135 zaznamovana 1059

234 >AIA@E 1044

568)4

 ) )

A ="!

razvezovalno 419
breznaglasnica 1157

kdo ga ustvari 1044 komu je namenjeno 1044 lastnosti 1044 poetika 1044 slovnica 1044 stilistika 1044 =HA "$& neposredno 1044 neumetnostno 1044 nevezano 1044 njegova govorna in pisna podoba in vloga 1044 strokovno 1046 tiskano 1047 umetnostno 1044, 1046, 1049 vezano 1044 >AIA@ A634, 1054, 1058, 1141, 1142, 1181 >AIA@ =@HK E =681 >AIA@ =LHIJ=487593, 1178 nepregibna 1159 pregibna 1159 >AIA@ = LA = 298, 381, 383, 386, 446, 464, 467, 478, 487, 519, 534537, 578, 579, 595, 631, 641, 921925, 10211025, 1031, 1032, 1056, 1135 nevtralna 1059 podredna 1135 priredna 323, 324 H= @HK EL="&% stalna 487, 1255 s prilastkom 431, 502 zaznamovana 1059 z glagolom vedeti 536, 537 z zamenljivim zaporedjem 487, 496, 499, 520 >AIA@ EHA@484 obrnjeni 1135 besednovrstna oznaka 1149, 1152, 1157, 1158, 1163 1165, 1167, 1174 A =$! glagola 1163 medmeta 1163 povedkovnika 1163 pridevnika 1163 priponskih obrazil 1164 prislova 1163 samostalnika 1163 veznika 1163
>AIA@ L= A

+
?EBH=glej tevka ?EH K B A I631, 1135, 1181

=@ E E&! = H= E E&! predvidljivost naglasa 1205, 1206 premena z akutom 1200 ?EJ=J245, 247 ?EJ=J > normativnost

A E =1071, 1076 A A  326, 558, 559, 582590, 1135, 1152, 1159,

1163, 1257 navezni 424, 1135 oblikoslovni 532, 535, 590 samostojni 346348, 484 vpraalni 1231 zapis tonema 1184
A A IJI L=HI AC=IAIJ=L = 1225 LA  1135 H = 510, 21, 221, 375, 417, 496, 612, 620, 646

dvogovorno 1233
>AIA@ JL H A666, 9211038 >E> E CH=BI E =FEIE235, 312, 350, 1137 > D HE E?=% !#@L H A > C=H E =1071, 1112 > A866; > normativnost >H= A419

H L= ' #    # !# krati EDE A " ! ' #   !#

666, 1021, 10681070 grka 16 E FK A = #& iz starejih besedil 7 E  =FEI L =HA E % kurzivna glej A A = =JE E =$ A A =' !$ mala 9, 123160, 423, 1021, 1022 A =JE E = !$ nema 959 @IJ=L =!'# pisana 9 F =' posebna 7, 8, 20 pri slogovnem barvanju 7 tiskana 9 vlika 9, 27122, 423, 1021 FHE E L EDIJE E =?E =D =D  LA E E E H = E FEI= A H=JE?AFE A   = E E v jezikoslovnih besedilih 20 v prevzetih besedah 6, 752 v strokovnih besedilih tevila raji izpisujemo s tevkami 546 v znanstvenih besedilih 7 H= AH A H =`C =I%# $' H= AH AC =I` H =% @HK A =!#

*-5-,)`,8 21

235

H L A485, 1135 H =FE =23, 1062; > normativnost HJE?=22, 378, 411, 470

druga 763 @LA HJE?E %#" v slovarju 874 AL IJE =!#@A =  =@ H $' na koncu besede 10711134 za soglasnikom 22 KIJLA = >=HL= IJ 484 pisanje klicaja in vpraaja skupaj 270 KIJLA IJ 1059, 1063

,
@= = E 787, 791, 798, 833, 898, 907

@=

dvojine 1176 @L E A= E

= A I

A E %&# s t 779, 785 z j 779784 z n 779, 786 z ov 795, 797 @= E =1102 @=JK 252, 299 @A?E = =351, 436 @A A A333335, 584, 887, 899, 914, 1135 @A A E 333, 335, 887, 899, 914, 1135, 1213 na 887, 914, 1135, 1173, 1213, 1214 na -A 1173 na -l 649652, 700, 717, 739, 887895, 903905, 919, 920, 926, 1049, 1135, 1209, 1214 na -n 887, 904, 1135, 1173, 1214 na - 1173 na -t 887, 1135, 1214 osnovna oblika 1173 stanja 1135 @A = 228, 378, 437, 470, 471, 599614, 1135 @L E AF @ >A A = = K LA @=H H= E"% !# enojni je podoben vezaju 470 brez deljaja = AI =@A I IJE F AL E? $! =IJE E F E = A $" neskladenjska raba 228 nakazuje delitev besede na koncu vrstice 470 @A A A437, 599614, 1135 pravila 600614 A>AIA@  LA FEI= IIJE E F miljajem, delimo pri njem, ga lahko prenesemo v novo vrsto, deljaj pa odpade 471 A >AIA@  = E >AIA@  LA  FEI=  I IJE E LA = A @A E FHE A C= =D FHA AIA L L LHIJ "!% "% $& H L= >H= ED H=JE? A@A E $'

LA779795, 818, 832

E A%#

H L EDI F L ki zaznamujejo en glas (razen podvojenih), ne delimo (velja tudi za stareje slovenske pisave) 607 izgovorljivi del soglasnikega sklopa lahko prenesemo v novo vrsto 602 E I ?=LHIJE?A AFHA = = L L LHIJ @A =E A =I F E = LA = E tri pike) 611 F A A H A =L=@  AFK =  = ?KLHIJA E  A E E AFHA = = L L LHIJ $ IAIJ=L A A  A AE I FA A = > A@A EJE = A =D HBA I EDIAIJ=LE $$ IE > L = AHAE KJA E AFHA = = I= ED L L LHIJ $ sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo 605 soglasnik med dvema samoglasnikoma prenesemo v novo vrsto (izjema je lahko pri predponah) 601 tevilke, pisane z vezajem, delimo pri njem, sicer tevilk sploh ne delimo 609 v obeh delih mora biti vsaj po en zlog (lahko tudi samo pisen) 600 @AIAJE = =IEBE =?E =261, 370 @AI IJE A 1135 @EIE E =?E =glej razlikovanje @ = K E E =1080 @ E =C =IK22, 222, 370 @ E =I= C =I E =627, 631, 1070 naglaena 919
@ = A A

glasovno 10711134 pisno 10711134 @ FEI240 @ IJ=LA 289, 321, 338, 340, 405, 444, 478, 1135 @ LH E 919 @HI E $!$ !#   L E E dve piki 1216 v oglavju slovarskega sestavka @AI IJE E >FHEF I A  >H= E K= E =@ A @A KI F= $ AL IJE E > FHA@F I A  >H= E K = E FHLA @A KF @HA@ A A A $ IJE E = >ADIJH= AD >C =C I EDFHEF =DE A@F =D A  $ @L H A8, 1071, 1135 @L C =I E 599, 1135 pisni 599, 782, 959 @L E =779, 791, 795, 818, 819, 869 imenovalnik osebnih zaimkov piemo skupaj 533 @L E?= 887 @A A E =%! imen prebivalcev 1006 naglasna 1027, 1217 = A E E = E F govorna 1217 osnovnih oblik 887, 914, 1159 primernika 1214 @L FE A22, 228, 229, 234, 235, 450, 461, 473 AL IJE 

236

568)4

 ) )

AIJE !$%`!$' IJE !% v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1229 brez dvopi ja 356 A A =LA@A FHE =IJA E H= =FHA@IA> !#% A A IFHA E IJ=LA  = =LA@  L FHA A C voru 359 AFHA@ = JAL= A  A =FH=LE FHA H=!#$ neskladenjska raba 366370 za deljeno 368 = AL= AKH @ E KJ =@ECEJ= ED JALE E ?=D!% za ponavljanje odlomka v glasbi 370 za proti 367 za v nasprotju 369 = = = L= A@ E AC =I L!% 1070 skladenjska raba 354365 med prorekom in porekom v veliki povedi 361 neobvezno v obrazcih 362 po spremnem (napovednem) stavku pred dobesednim navedkom v premem govoru 359 pred natevanjem 355, 450 pred stavkom, s katerim pojasnjujemo drug stavek 360 za imenom avtorja v podpisih pod slikami 363 za skrajano napovedjo 365 splono = AIJ @L FE =F E = = ELA E?=  ACHA = FHEIJ=LA !#& FEI= A E LF LA@E =@L FE A  $$ FEI= A = AJ E?A =@L FE A ! pri premem govoru 31, 279 FHELA ED = JAL= EDA J=D! = AJA  =LA@ =L@HKCEF LA@E! zamenjava z vejico in veznikom 355

.
feminativ 1241 BE E = 1071, 1084 B= E = 1099 B A 21, 449, 616, 640, 1135 (dvoglasnik) B A I =L=HE= J=1070 B A I EF=H668 B AJE E FEIE  =FEI370, 618745

A L E L$$&`$% variant 672676 samoglasnikov 618 variant 619 L E L$!$ variant 637 B H K =1020

BH= ? E =666, 781, 937, 1090, 1118 BK ?E I = LHIJ A E =1041, 1046 BKH = E =1089

/
CAIA I E = A slovarski sestavek C =C  325, 386, 485, 536, 550553, 746, 886896,

A@ E =765794, 817, 818, 869, 926 A IFHAIEL glej KIJLA IJ A A JH I =F J= 261 A = = 16, 470 A = C =I E?=1135

dvotonemska 1183 enotonemska 1183 zaporedje 1221, 12561259 glede na naglas 1259 po besednih vrstah 1257 pon 1258 A = FEI E?=glej enakoglasnica A = L E?=enakoglasnica, enakopisnica A E?=781 AIJ E =1071, 1085

900, 919, 926, 1032, 1033, 1152, 1159, 1163, 1257 = =F @E J E?=FHEC =C K ## na -im 700 na -iti in -eti iz pridevnikov 1007 nepredponski 920 nesestavljeni 919 okrogli oklepaj v oglavju glagola 1219, 1220 osnovna oblika 1159 F @E J E?AFHEC =C u 1245 zgledi 1253 F @FE AL C =L KC =C = ! F E!# #  ' FHA@ E!# predponski 920 sestavljeni 919 s predlogom 1033 s prostim morfemom 1245 vejica v oglavju glagola 1214 zaglavje 1172, 1173 zapis tonema 1184 zapis v slovarju 887, 914 z i-jevsko predpono 1202 C =C E 738, 1173, 1213 C =C I = > E =325 AFHACE> =!#@A A A FHACE> =!#@A A E  C =C I = I L=945 C =I 8, 21, &  '  ""' $!" $!$ $$& $'"` %" %# &&% '%& '%' $&`% !#B A   A L E E  I= C =I E E  I C =I E E   L E E C =I LEI LA I AC= E AC= A E =$$`$&%

,8 21

-`1 -1 2411 -

237

dvodelno 1135 dvojno 35, 69, 427, 852, 1135 enakoglasno 1135 enobesedno 1135 = E E enodelno 1135 krajevno 1002 C =I L A ljubkovalno 964 E AC=F C L H AC= A E ="' # moko 9941000 tuje 161, 216, 10711134 nadomestno 1135 C =I I L A615745 na nemi soglasnik 960, 1217 C =I L =LHA@ IJ naselbinsko 1135 H     $ $' !# osebno 4159, 1250 H L= ih kratic 1135 F @ = A && & C =I L EKIJHA E 10711134 polcitatno 1135 C =L=I L=HI AC=IAIJ=L =913, 1135, 1157, 1158 F IA> A H A& 1169, 1182, 1184 pr=L E " C H = K E E =1079 prebivalcev 988, 1006, 1250 C L H 1057 celin 53, 1241 odvisni 1135 @H =L " polpremi 1135 naselij 53 F H = E!# planetov 54 premi 1135 pokrajin 53, 1241 C L HE?=1058 FHA@ !# C L HE 1135 (govorna cev) pripadnikov C L H A E A E 1044, 1050, 10561058 delov narodov 52 C L H =?AL1135 @H =L# C L H =LAHEC=689, 692, 694, 1135 ljudstev 52, 1241 CH=LEI631, 1135 narodov in narodnosti 51 dvojni 631, 1135 (cirkumfleks) privzeto 42, 428 CH E =767, 768, 770, 783, 785, 786, 811, 818, 937, prvotno 428 1071 rastline ali bolezni, nastalo iz lastnega imena 1015 LIAE CH E AFHAL AJ F @ = K A rojstno 961, 1135 nova 1108 E LA A J'$ '$$ stara 1107 samoglasnika 8 simbolno 1135 slovensko namesto neslovenskega 191197 0 soglasnika 8, 421 oporni samoglasnik lahko tudi izpisujemo 422 D=L E = 1134 sopomensko 1135 DA>HA E =1071, 1118, 1120 tuje 425 DE @E E =1071, 1123 LA >AIA@ !# DHL= E =1075, 1110 veroslovno 47, 48 z dvojnico 938 zemljepisno 61, 1135, 1251 1 zgodovinsko 45 A I & & ''!` identifikacija 1224, 1226, 1237 EL= I !" $ '$ ''" E@A CH= 1135 E AE FHEE A 41, 98, 350, 428, 810, 847 E I6, 8 iz zveze imena in priimka ne delamo svojilnih priE A34, 41 devnikov (razen v primerih, ko sklanjamo le zad= AC HE "' njo sestavino, npr. U Tant U Tantov) 967 avtorjevo 235, 484, 1137 najprej ime, potem priimek 41 bajeslovno 47, 48 priredna zveza dveh imen in priimka 863 bitja 34, 4060, 171181, 789, 790, 956, 994 v abecednih seznamih z vejico 41, 243, 350 H A& "  v imenih ustanov sta ime in priimek v rodilniku 98, @ = A&& 856 domiljijsko 45, 1135 nejezikovni 1069 H= AH A H =`C =I%# $' H= AH AC =I` rka 1070 JK AC =I LA = A K A   = > E E E@ v morfemih 224 C =IE A1135 (govorna cev)

238 E A

568)4

 ) )

L= E 755885, 797, 801, 805, 818, 896, 903 A H A & 906, 963, 1031, 1032 nepredvidljivi 1218 dvojine osebnih zaimkov piemo skupaj 533, 750 pri prevzetih besedah 1218 ednine 161, 418, 657, 707, 708, 711, 717730, 739, v lastnoimenskih sestavkih 1218 E C L H EL IJ602604, 777, 778, 978988 740745, 750, 766768 E >H= >A 868, 1059, 1060 E A%" %'% E FA = =504, 521, 564567, 685, 686, 713, 717, 743, osebnega zaimka 871 E 1059, 1066 921, 922, 955, 1012, 1013, 1029 E @ A E E =1118, 1124 iz besed s predslonko 1033 E JAHAI = C L HE?=1040 predpone niso naglaene 1033 E J =?E =478, 479, 1135 iz glagola 655, 781 = JE =@A =!# E  =JE E A$&$ IJ=L =!# E FHA@ A LA A#$ E J =?E I E A 479, 1135 iz tvorjenke 949 E"%' E  A A ' A E"%' ohranja pisne in naglasne lastnosti podstave 504, E JK@E 1059 551, 1029 EFIE 6, 8 C =C I =IFHA@ E E HBA E##! EH E 1059, 1063 F L = = IJ "! EI = @ E =1105 prislovna 564567 EIJ C =IA 1135 samostalnika 521 EJ= E = E =666, 1088 = A I EF=H A K''!` izglasje E FA =L=740745, 921 podstave 1006 E F I A =161, 1056, 1135 E F IJ=LA 289, 338, 339, 1135 E J E?A$& E C L=H =L= 225, 322, 620, 641645, 649663, 678 E F IJ=L = JALE = 1221 680, 686, 689, 694, 695, 700704, 716, 727, 933, E FKIJ228, 229, 449 dela besede 228, 410 10711134 dela besedila 401 citatov 161 E H= EF IA> AC=H= AH == EIF J L= =110114, H &   "  " $  %% `%%" 156 H A  E EDI LA I ==>A?A@= E = E C L=H =  kot simbol ali poudarek pomenskega bistva 111 = > E E E E E EC =I LE$  ` # $' osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo v pi%`!" smih 112, 156 H Al 641, 649660, 949, 955, 1069 protokolarni ogovori 112, 114, 156 @A A E = = l 700, 1049, 1052 E H= = AI K EDF =L L  E E476484 dvojnic 656 E J E?= 887, 914, 1135, 1140, 1141, 1149, 1154, A =%" 1157, 1159, 1160, 1161, 1162, 1163, 1167, 1168, i + samoglasnik 701 1171, 1172, 1174, 1176, 1214, 1217, 1234, 1241 konca besede 487, 652, 700 enakoglasna 1183, 1221 kratic 120, 422 enobesedna 1159 H=JE EDE A   " ! morfemska 1169 l namesto lj 1049 neizpisana 1234 letnic 12 LA >AIA@ =#'   medmetov 593 E J E EI L=HI EIAIJ=LA 11561239, 1228 A L E L$ $$&`$& nordijskih imen na -sen 716 polglasnika ali e, kadar sta kratka 1049 prevzetih besed 161 prislova sem 1049 = IJ  =C = AL= A 621624, 627630, 1058, tevilk 11, 12 11751177 >= ED =F E =1071, 1118, 11301132 telefonskih 12 0AF>KH L FHA H L= A! tujih imen 487 kunreiiki 1132 L E L% % izgovor 1158 A E E $!$ !#   L E E A E ELA A?1135 zapis v slovarju 11661169, 1211, 1218 A E 10711134 druge ali tretje osnovne oblike 1168

1 -

8)

1 ` 4) 1 )5)

/ )5 1 )

239

filozofski 426 germanski 1056 govorjeni 1044 neslovanski 763, 971 nordijski 716, 778 FH= JE AC=IF H= K AL= =" pretekli 1042 FK> E?EIJE E" romanski 1056 sodobni 1042 strokovni 1041 umetnostni 1041 zapisani 1044 zgodovinski 1042 J=?E =930 d se premenjuje z j 930 n r in l dobijo e j 930 p b m v in f dobijo e lj 930 pridevnik in primernik za umevcem dobita e j 931 s in h se premenjujeta s 930 t k in c se premenjujejo s 930 z in g se premenjujeta z 930

na koncu FHEHA@ = A E?=  A  AC= =DJAL= =@ E A @LEI EIJ=LA  & = ?KFH IJA LA AIJ=L LIJ E E?=  A  A C= =DJAL= =@ E A @LEI EIJ=LA  & na koncu vpraalne povedi ob vpraaju e klicaj 270 = ?K KIJLA F K@=H A AL E AF LA@E > icaju lahko e vpraaj 285 = ?KL E AC= =LA@ =FHEFHA A C L HK &" = ?KIJ F AL= AL E IJEFE A  =D LA  E?= AL &$ na koncu vpraalnega odvisnika 265 namesto klicaja po navadi piemo vejico za nagovorom v pismih 283 za zvalnikom 282
splono

=@A ?=480484, 1135 = L IJ =C = A EDI=

C =I E

L621 622, 916,

1135 LA !# A LA !# A EL IJE&# F @IF !# LA  EL IJE%&&`%' & &&! kazalka 1224, 1262 EJ= E =222, 509, 118, 11271129 pinjin 1128 AJAL1059, 1063 AJLE?=1059, 1063 E?= 29, 228, 229, 274287, 473, 481
brez klicaja =J= E =1091 =JAC HE =

= ?K KIJLA  A >=HL= EDLA A EDF LA@E %% neskladenjska raba 228, 287 sredi besedila (v oklepaju) kot opozorilo 287 skladenjska raba 275286 na koncu citirane povedi v narekovajih 266 = ?K KIJLA  >=HL= EDF LA@E JK@E AC = C I ED %$ = ?K KIJLA AFHEF LA@ AF LA@E !$ = ?K KIJLA  >=HL= ED LHE A ED F LA@E & = ?KF @HA@ = A E?=  A  AC= =DJAL=C =L E A @LEI EIJ=LA  %&

A A?EJEH= =F LA@ =@L FE A  DH= =IL A E  %' FEI= A = AJ E?A = E?= A  '  # v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1232 E E A E 1040, 10461054 E = F C L H = LHIJ "  "$  "&  #$ #& E = > H = LHIJ" "$ "% E  A > AL= 1059, 1060 E F C L H 888, 1059, 1060 E IJ =C = A AC=I= C =I E =621, 622, 916 = 421, 435, 738, 827, 887, 898, 900, 914, 1013, 1135 @L EIA@= E E&&% A EIA@= E E&&% glagolski 1168 A@ E E$& naglaeni 896 nenaglaeni 896 -()je 990   A 990 E?=20, 22, 121, 224, 423, 434, 750920, 1135 akutirana 1199 glasovna 750, 818, 859, 863, 867, 874, 908, 1135 imenovalnika 418, 750, 754 naglaena 896 navezovalna 883 neglasovna 750, 754, 760, 807, 809, 818, 825, 848, 857, 859, 863, 867, 874, 888, 908, 1135, 1211 nenaglaena 896 E J=%'& !#  &   rodilnika 1173, 1176 stalno naglaena 898 za druge sklone 754 E E-m 751 FH E =1058 HA 653, 684, 943, 945, 954 @L E'  H= E =C =IK222 H= E =I= C =I E =627, 631

240

568)4 LA771778

 ) )

naglaena 919
H= = A I

glasovno 775 obojno 717719, 724, 725, 730, 776708 pisno 771775 H= = A LA = A 419, 522, 553 H= =L=3, 46, 119, 128, 129, 10201025, 1135 H=JE?=119, 250, 812, 925, 10201025, 1135 H L= =' # !# A H L= >H= A H=JE?A H L= >H= ALA E HA@ A AFHADajajo med navadno besedje in se tako tudi piejo 1021, 1135 za denar 250, 610 za mere 250, 610 =KJA E # $ H=JE E A120, 214, 423 A@ = EDF E A L=  " ED LA E?A   " ! FHAD @L =L=@ = =IJ == E > =E A = ` H=JE = LA = H 496 H=JELA?267, 630, 1135, 1176, 1259 H 1021, 1135 H EJAL925, 935938, 1021 H A?23, 1059; > normativnost

=IJ

E A34109, 161, 303, 729, 737, 761, 764794, 844863, 938, 956974, 978, 980, 9961000; > prevzeta lastna imena; > stvarna imena; > zemljepisna imena citatno 46, 71 dvodelno 35, 41, 69 dvojno 35, 69, 228, 427, 431, 852 enobesedno 34, 41, 58, 69, 183197, 203 enodelno 34, 41, 45, 69 nadomestno 38, 47, 57 naselbinsko 6976 nenaselbinsko 69, 73, 140 AF @ = A   neprevedeno 208 >FHAD @KE  H=JE AC=  >FHAD @KE  > AC="& >FHAD @KE LA >AIA@ AC=LA >AIA@ #& >FHAD @KL > !'  " osebno 34, 4146 @HK E I " kitajsko 509 krstno 41 rojstno 41 A I ! " F @ = A $  '  # polcitatno 161, 213 FHA@ !$ "! "$ $' % %"`%% ob prehodu v eno besedo 76 IFHA@ E @ IJ=L L AF= K%

v skladenjskih zvezah 7476 prevedeno 45, 71, 181, 197, 199207, 211, 212 JK A >@ = A ' ' '"  `' $' LA >AIA@ !" "# #% #& 69, 138140, 182, 198 208, 213, 427, 517, 844863 skrajave 37 LA @A !" zapis lastnih imen 729 =JE E =767, 768, 770, 783, 786, 811, 818, 840, 937, 1071, 1073 LIAE  =JE E AFHAL AJ LFEI=LEF @ = K A %! =J LI 1059, 1063 =J L E = 1040 =JLE E =1071, 1116 AL IJE A  1135 A A A23, 1059, 1062; > normativnost EJAH=JKHA1137 EJ L E =1071, 1117 K> L= E?= 10011005 K> L= 1059, 1063 K> = E =1058 K@I 1059, 1060 = 1210, 1211 podvojeni 1211 FHE H= = KI L E ED > E L C =L K !$ v oglatem oklepaju 1211 AL= E@ @=JA 1135 E  14, 226484; > de =  @L FE A   E?=  =HA L=   AF=   FK =  FE =  F @FE A F E =  F =L =  F AL E?=  JHEFE A  LA E?=  LA =  LFH= =   = AF= @AI IJE  & dvodelno 378, 438, 1135 narekovaj 459467 oklepaj 438449 E o ob njem piemo glede na samostojno ali nesamostojno poved 448 enodelno 226, 378 zaklepaj 438  '  #  !"  $$  %' ! ! "$ "%& "%' "& "&" klicaj 478, 481, 484 pika 478, 481, 484 pomiljaj 478, 484 tri pike 478, 484 vpraaj 478, 481, 484 brez kon nega lo ila FHA@ E  E?= A  %' FHA@ E LFH= = A  $$ v stolpcih 243, 244, 300 za tremi pikami 402 AL IJE  & tri pike 228 A "%& "%' "&! "&" @L FE A"%& "&! "&" oklepaj 478, 484

4) 1 )5)

/ )5 1 )` ) ) ) -6 1+) K E E =1071 dolnja 1080 gornja 1079

241

F @FE A"%& "&! "&" pomiljaj 478, 484 tri pike 478, 484 vejica 478, 483, 484 neskladenjsko 14, 228, 229 poevnica 451458 zaklepaj 438, 450 AIJE  &  %& FE = J = A A = A A ## F E?="#& pomiljaj 228 poevnica 455457 tri pike 228, 399410 vezaj 228, 388, 427 pri premem govoru 472475 skladenjsko 14, 228, 229 @L FE A &  ' klicaj 228, 229 narekovaj 228, 229 oklepaj 228, 229 pika 228, 229, 232247, 259 F @FE A &  ' !%`!%% pomiljaj 228, 229 poevnica 458 tri pike 228, 229 vejica 228, 229 vezaj 228, 229 vpraaj 228, 229 IJE  & pika med deli tevilk 255 pomiljaj 228, 394 poevnica 452455 LA @A  $ v oglavju slovarskega sestavka 12101221 dve piki 1210, 1216 =     oglati oklepaj 1210, 1218 okrogli oklepaj 1210, 1219 F @FE A   !   poevnica 1210, 1217 vejica 1210, 1214 vezaj 1210, 1212 vijuga 1210, 1215 v razlagi slovarskega sestavka 12271239 @AI IJE ELA =  %  !! @L FE A %  ' klicaj 1227, 1232 lomljeni oklepaj 1227, 1236 okrogli oklepaj 1227, 1238 pika 1227, 1230 F @FE A %  & F E AF=  %  !% vejica 1227, 1239 vijuga 1227, 1234 vpraaj 1227, 1231 =E H= = AI K EDF =L L"%$`"&" = A =L= E  $$  %'

=@ =H E =666, 957, 1071, 1083 = A@ E =1071, 1111 = = E =1125 = =F @E J E?= 1255, 1262 = = = AJ E?=29, 124160

same male stilne posebnosti 160 z malo =I L EE  A AFEI EFHE@ALA #& @ E E F E A L= A>EJ = $`!$ @ E FHA@ IA> E E A  & @ E LIJ= E LAzi z lastnim imenom 130 E?A H=JE EDE A   H=JE E A >FHAD @KL > >AIA@   =IJ E AE  > AC="& ! AL= E@ @=JA  =E A  ' AFHLE@A LA >AIA@ AC=E A = C @ LE I A= E @ E E I A IA>A"# >  E A E  =IJ AC= !'  07, 115, 124, 131, 133, 135, 141, 142, 147, 150, 157159 osebni in svojilni zaimek za ogovorjeno osebo v pismu 113, 156 pri ogovarjanju kolektiva 113, 156 pri vikanju 113, 156 F E A L= A F E?=  =IJE  H @ L AC= =F LHIJ ="$  & poimenovanje po vrsti naselja, rasni, verski, jezikovni pripadnosti 55, 59, 127, 133, 134, 136 protokolarni ogovor 114 stvarna imena 143155 imena praznikov in posebnih datumov (razen izpeljanih iz osebnih priimkov) 150 E A = K AJ IJ ED  F EJE ED E  @HKCED = H LE CE>= j 155 AFHLE@A IJL=H AC=E A =  A EI=  =IJ E A%%`' > E A I F E A L= AKIJ= L= E@A LKIJ= L A =  =IJ A K! "# "$ poimenovanje iger 152 poimenovanje izdelka iz imena podjetja 147 poimenovanje odlikovanj ali portnih trofej (razen lastnoimenskih enot) 152 poimenovanje revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov 149 F K@  F E A L= A A@@H =L ED LA "& I= IJ= E E > E A I EE H= E FHE@AL E = =-ov/-ev 153 vrstna imena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov 109, 154

242

568)4

 ) )

vrstna poimenovanja drutev, organizacij, AIJ E 786, 833, 898, 907 AIJ  =C =I=621, 622, 627, 631, 1185 strank, vojakih enot, ustanov, podjetij, orpri pridevniku 880 ganov, komisij, svetov, delegacij 103, 104, metatonija 1199 133, 145, 146 E KIglej manj vrstna poimenovanja objektov, iznajdb, stvaE =786, 791, 796798, 818, 820, 869, 1049 ritev 151 HBA 21, 22, 161, 169, 224, 688, 1135 svojilni pridevnik iz samostalnika, pisanega z FHA@ E##! !# vliko 115, 157 HBA I IJ!# = ACHA =LHIJ IJ#% #& HB CE =224, 1135; glej oblikoglasje pri prenesenem pomenu 159 vrstna poimenovanja 127, 132, 135 zemljepisna imena 137142 besede mesto, trg, vas, vesca, selo, sela, selce, naselje kot neprva sestavina naselbinske=C =I 22, 222, 224, 225, 539541, 621633, 887, ga imena 70, 71, 138 914920, 1002, 10711134 neprvi del nenaselbinskega i A =  A EI= besedotvorni 926 =IJ E A%! " @L E E # AFHLE@A LA >AIA@ AC=F E A L= = AIJ fonoloki 1058 AC=@A =  A EI=  =IJ E A!' izpeljank 1029 neprvi predlog 70, 71 jakostni 1058, 1135, 1222, 1259 > FHAD @K E  =IJ AC= E A = L >  " H=J AC= A@ E =# " na osnovi 1176 H= AL= E@ @=JA  =IA >E I AC=E A =% na predponskem obrazilu 924 = AJA IFHA AC=IJ=L =LFHA A C L HK  A nevtralni 1059 IJ E =@ >AIA@ E  =LA@  # oblikoslovni 896920 za klicajem 125 oblikotvorni 915918 = E E E E JH= F LA@E # obvezni 1222 za pomiljajem 125 osnovnih oblik 1174 za tremi pikami 125 priponskih obrazil 1028 za vpraajem 125 = 397 pri pridevniku 1174 = = E?=10011005 pri tetju 1036 =HE> H E =1058 sestavljenk 1033 A@ AJ 343, 344, 415, 484, 591593, 600, 1069, sklopov 1034 1152, 1159, 1163, 1257 tonemski 1058, 1135 (akut, cirkumfleks), 1174, figurativni glej likovni 11751177, 11791209, 1222 likovni 593, 1135 v besedni zvezi 631 podvojeni 593 v besedotvorju 10261038 ponavljalni 593 LA =C =I IJ## ##! !! !$ !% posnemanja 593 v oglatem oklepaju 1222 premenilni 593, 1135 zaznamovani 1059 H= F A =#'! A !`! stopnjevani 593 splono zapis tonema 1184 dvozlo A H L= >H= A H=JE?A =D  DH= A@ AJ = LA =343, 344, 484, 593 = @L= =C =I=  A@F =434, 493, 1135 =F @ = A EDE A ED =C =I AIF=@=  > glagolska -i- 493 LA EF @ >E>AIA@A # imenovalnika 495, 500, 1135 FHA E LJK AC= =C =I= = A = AKF JAL= -o- 529  " -o-/-e- 493, 513 JK E =C =II E?AFHA = =  = I L  " =C =I = HJE?=L55 1181 po pravilih vezave 514 =C =I =FHA A =939, 10261038 rodilnika 520 akutirane osnove 1200 AD A> E $!' $%   A L E E AD A> A E A 1135 cirkumflektirane osnove 1200 A =>AIA@= E>AIA@ ED@A L222 =C =I EJEF896, 913, 1174, 1202 AH IJ = LHIJ A E =1043 akutski 11871190, 1191, 1192, 1193, 1208 AIJ AC L HE?A1040, 10581060 cirkumfleksni 1186

) ) ) -6 1+)` )4) - 1 5 72)

243

jakostni 11751177 E E%& '" ' %$ ' ' '! '% '& meani 708, 885, 906, 1051, 1176, 1187, 1188, 1189, 1192, 1196, 1197, 1198, 1200 AFHA E E  = I LE '!  '&  ''  '#`'% # %$ &% && &' ' ' '! '% '& oblikotvorni 915918, 1202 FHA E E = I LE'" '% %$ &% && ' ' '! '% '& tonemski 11751177, 11791209 glagolski oblikotvorni 1202, 1220 povedkovna raba 12071209 akutski tip 1208 samostalniki oblikoslovni 11851190 akutski 11901193 moki spol 1191 A I EIF ' srednji spol 1193 cirkumfleksni 11861189 moki spol 1187 A I EIF && srednji spol 1189 v pregibnostnih vzorcih 11941201 pridevnik 1201 samostalnik 11951200 moki spol 1196 A I EIF '% srednji spol 1198 =C =I  AIJ 896, 1029 =C =I IJ1029, 1148 =C = A IJ618, 1070 =C = AL= A621633, 1056, 1071 jakostno 622630 tonemsko 622, 625, 631633 =C L H342 naslovitveni 1135 = E =932 d se premenjuje z j 932 = A E E 584, 682, 887, 919, 1213, 1214 dvojnica 1217 naglas 919 =FEIE117, 118, 146, 160, 238, 363 pod slikami 241, 363 =H= = A1059, 1066 =H= A FE A 415, 418, 478, 485598 splono 487 A A ne FHE IA> EC =C I E > E E @A A K  A@ E KE  = A E E K#&" izjemoma pri pridevniku in prislovu 588 v nekaterih dvodelnih veznikih, kadar ne zanika sedanjike oblike glagola (razen pri nimam, nisem, A ) 586 @L @A ALA >AIA@ ALA E A#%#

@A ALA >AIA@ ALA E AE FHEI L= LA E =#%$ frazeoloke zaimke z glagolom vedeti 536 C =L A JAL E A =IJ JE?= EE  >JEI E?=D#"" E JAD E EDH= C L =F E?=DJK@EJAFE A skupaj 545 navadne in besednozvezne predloge 578, 579 nekatere zveze kratic 1024 podvojene in stopnjevane medmete 593 pridevnike zveze prislova in pridevnika 519 pridevnike zveze za barve, ki se dajo razvezati s kot ali da 518 FHE IJ F I= IJ= Ane dele besedila 507 prislovne zveze predlog + beseda v sodobni obliki (redko tudi skupaj) 569571 AJ= = LA =@ >EFHA@F I  >H= E  preali naj-, jo piemo skupaj 570 stalne prislovne zveze z veznikom ali predlogom 558 L =I L A F A KL =IEDJK@Eskupaj 558 FH IJAF LEJLAFHEI L LE  A L##& simbole za merske enote piemo s presledkom za tevilko 1021 LA >AIA@ AF @H=LA#'! A A H @E E  A@F  A EDH= LA A #  LA A A L#&' LA A@LADI= IJ EDFHEI L L= E A =E prislova 559 =H= A ali skupaj piemo 497502, 560 frazeoloke zaimke 536, 560 imenovalnik dvojine kazalnega zaimka 533 E H= A  E ED =D  > KJE = E JI F= E J >AIA@  LA #& F @HA@ A A A E  LA A FHE@AL E =  E IA A I = = C =I L E E E?= E E E I= IJ= E ="'' F @HA@ A A A  E A L= E  = E F @ > A@F   = A ELE >AIA@ E HA@ "'& FHE@AL E AIF A >=HLAE  @JA =>=HLA= E @HKCEDF @ > ED KJ ED = =L#& sklope s koli 535 =E A I A A A  A@F no -o- 529 A A  =IJ E E A  JFHL IAIJ=LE  = H AKLA =L A LA @=H A> AI KF= # AE E A = =D  =FH=LE FHE@AL E H= E A KF H=> =  A A# =H= A in skupaj piemo 538540 prislove iz zveze prvotnega predloga in samostalnike, pridevnike besede ali prislova 561563 LA AA AC=FHA@ C=E  =LA A > E A IA> AC= =E =#!&`#" narazen A =C =I E =FHA@ CK#" skupaj A A =C =I =FHA@ CKE CHA =LA =L LJ E E KE  = H=J  > E  =E =#!'

244

568)4

 ) )

IJ F I= IJ= A A@A A>AIA@E =E @ELE #% =H= A in z vezajem piemo narazen AIAIJ=LE A  = A = E >AIA@ E HA@  > IJ= =  J@A E>AIA@ A LA A"'$ z vezajem F @HA@ A A A I H L E  H=JE E  = E JAL E  FHLE  @A  E  = A ELE  >AIA@ E HA@ "'$ LA AH= E ED A@ AJ L#'! =HA A622, 1040, 1056, 1057 dolenjsko 622 gorenjsko 622 koroko 622 osrednje 622 =HA =I KFE =1040 =HA 1059, 1060 =HA L= 22, 228, 229, 234, 266, 279, 459467, 473, 474 dvodelni 460, 473 dvojni spodaj-zgoraj 460, 465 dvojni srednji 460 dvojni zgornji 460 enojni 22, 463, 1135 enojni spodaj-zgoraj 460 enojni srednji 460 enojni zgornji 467 brez narekovaja 475 pri nepravem premem govoru 475 neskladenjska raba 467 enojni za pomen besede ali besedne zveze 467 skladenjska raba 460466 za citirano poved 266 za naslov podjetja, ustanove, umetnostnega dela 466 za navedek v besedilu med narekovaji 463 za opozarjanje na poseben pomen izraza 464 za zaznamovanje dobesednega navedka v premem govoru 461 splono namesto narekovajev pomiljaj 388, 462 =HA L= A1021, 1025 =I =1135 =I L118, 146, 238, 242, 271, 386, 466, 1137 del naslova 235 =I L =IJH= 239 =I L E 1044, 1048, 1053 =LA@A 358, 359, 388, 401, 461, 462, 465, 473, 474 med narekovaji 461464 L@HKC= A JEI K"$# LA C L H E ! v navedku 463 = EL128 E  LA A = EL=E FHEE = E C IL E EFHE @AL E '$%

=H= A ali z vezajem piemo 496

FHE @K=

A I ED = EL LE F E A L=  AIF @HEL=  E E''# A> A A929; glej palatalizacija A LA 1135 A@ E  584, 682, 686, 887896, 903, 914, 916 918, 926, 1173 kratki 910, 1049, 1051, 1135, 1213, 1218 pogovorni kratki AC =I L =A J=20, 22 A E EF C L H E A E 1056, 1058 A E  K@I 999, 1059, 1060 A E F C L H 794, 1059, 1060 A E =786, 1071, 1097 A =C =I ELAA JA 896 A =C = A IJ618, 700 A > AL= 1059, 1060 A >LA 422, 659, 1135 A CE A glej novota AF IHA@ K>AIA@ L= A1044 AFH=LE 23; > normativnost AIJ=L A 1135 AIJ=L EA = LHA@ E@A 291300 E '" pojasnjevalni 297 F I A@E E '$ protivni 295 stopnjevalni 293 vezalni 292 L H E '$ AIJ=L IJ=L EA = LHA@ E@A 315324 AIJE ELA = 69, 228, 380, 388, 389, 411, 427431, 850, 852, 1212 neobvezno L LA A  =IKFHEFHEE ED" ' skladenjska raba A@@A =@L AC=E A =  AIAFHACE> AJ= = E AFHLEizmed njih) 34, 35, 42, 69, 427, 428, 431, 850, 852, 1135 med osebnim imenom in vzdevkom 428 med prvotnim in privzetim priimkom 428 AIJE 17, 23, 378 AIJH L 1059, 1061 AJH= E E634, 671, 694, 730, 934 AKH=@ 1059, 1061 ALJH= 1059, 1066 A L E E 161, 222, 616, 634, 667687, 721, 724, 732, 741, 821, 837, 1005, 1135 A LA A E $$ $$& $%&`$& priporniki 671 fKIJ E E $$ $!& $$& $% $% $%" '! '%% $' !# FHA@ LA A E  A L E $' h (mehkonebnik) 616, 639, 668, 670, 671, 699, 930, 985, 1069 FHA@ LA A E  A L E   $'' $' %

)4) - ) 1 8- ) - `

4 )618

56

245

sIE E $$ $% $% $&" $&# $'"`$'& '! '&# $' drugi del podaljanega zlitnika 1069 FHA@ LA A E  A L E $'  =@ AI E E K ALA?$$ $% $% $& $&" 694698, 930, 985, 1069, 1135 drugi del podaljanega zlitnika 1069 pred umevcem 1069 FHA@ LA A E  A L E $' zaporniki 671, 689 p KIJ E E  $$  $$'  $%`$%"  '!  '%% $' !# P pred f in v  > KIJ E E  $%" $' % P pred m (favkalni) 20, 673, 1069, 1070 FHA@ LA A E  A L E $' t (zobnik) 616, 669, 671, 678, 679, 692695, 930, 977, 978, 1069 t pred l (obstranski) 20, 676, 1069, 1070 T pred n (favkalni) 20, 675, 1069, 1070 FHA@ LA A E  A L E $' prvi del podaljanega zlitnika 1069 k (mehkonebnik) 616, 639, 669, 671, 699, 930, 985, 1069 FHA@ LA A E  A L E $' zlitniki 671, 687, 689695, 1135 cIE E $$ $$& $% $' `$'& '! '&# $' pred umevcem 1069 FHA@ LA A E  A L E $' prvi del zlitnika 1069  =@ AI E E K ALA?$$ $% $' `$'' '! '&# $' LA A E $  $$ $$& $%&`$& priporniki 671 zIE E $$ $% $% $& $&" $&# $'"` $'& '! '&# $' drugi del podaljanega zlitnika 1069 pred umevcem 1069 pHA@ A LA A E  A L E $'  =@ AI E E K ALA?$$ $% $% $& $&" $'#`$'& '! '&# $' !# drugi del podaljanega zlitnika 1069 FHA@ A LA A E  A L E $' zaporniki 671, 689 b KIJ E E  $$'  $%`$%"  %   '!  '%% $' !# B pred f in v  > KIJ E E  $%" $' % B pred m (favkalni) 20, 673, 1069, 1070 FHA@ A LA A E  A L E $' % d (zobnik) 616, 669, 671, 678, 679, 692695, 930, 932, 936, 977, 979, 1069, 1070 d pred l (obstranski) 20, 676, 1069, 1070 D pred n (favkalni) 20, 675, 1069, 1070 FHA@ A LA A E  A L E $' % prvi del podaljanega zlitnika 1069, 1070

E E E E

g (mehkonebnik) 616, 639, 669, 671, 684, 930, 985, 1069, 1070 FHA@ A LA A E  A L E $' %   =@ AI E E K ALA? 616, 671, 692, 985, 1135 J=A J=20, 22; > neglasovna enota = E?=485, 584588 1059, 1063 A E =1098 H@E I E A E E709, 716, 778 H = A E =1046, 1047 v besedju 1046 v glasovju 1046 v oblikah 1046 v pisanju 1046 v zvezah 1046 H =JEL IJ stilno usmerjanje ali 1059, 1066 pltel ali pll 1066 bolje pisati skupaj 866 vikend hia vikendhia 866 > FHEF H EL FEI=JE =H= A ##& semtertja sem ter tja 558 bolje 23 adjektiva > adjektivi 1062 citatno 1067 all right angl. cit. prav 1067 H =FE =FHAF LA@=  ! $ zalagati se prizadevati si 1062 KIJLA IJ #' $! po njem KIJL udari ga 1063 edino dopustno 877 E E JAL E  = AIJ C =L AC=FHE E I A E FHE A JAL A I= IJ= E K&%% enojni zgornji narekovaj 467 glagoli rekanja 467 in 1059, 1066 z menoj in z mano 1066 EH E #' $! = E IE A iron. razvajen otrok 1063 izobrazbeno 868, 1059, 1060 alias izobr. @HKC= A1060 tuje sklanjanje citatnih imen 868 kletev 1059, 1063 prekleti DK@E kletv. 1063 kletvica 1059, 1063 mejdun kletv. 1063 E  A > AL= #' $ @H=  A > FHEL = IJ, mikavnost 1060 E F C L H &&& #' $ E?= d =JHAJ  IA>  E AIA@= E = &' katrca knj. pog. avtomobil renault 4 1060 H A?  AFH=LE  ! #' IJ=L K IJ=L = 1059 latovsko 1059, 1060 grilc latov. >EHE 1060

246

568)4

 ) )

=J L E =" mapamapa latov. mama 1060 A A A#' $ substantiv samostalnik 1062  A A A#' $ balansirka (H=L JA E?=) 1062 A A e 1059, 1062, 1236 bibliofil knjigoljub 1062 A A EJEI  ! #' $ plan = HJ1059, 1062 ljubkovalno 1059, 1063 IF= =JEljubk. spati 1063 ljudsko 785; 1059, 1060 z Mihatom z Mihom 785 = FHEF H EL %$ nordijski -sna namesto -sena 716 mestne govorice 1040, 10581060 pap mestn. A1060 =F= $! zameglen zamegljen 887 =H= = A#' $$ ljubiteljstvo =H= . amaterstvo 1066 =HA #' $ zjala nar. dekle 1060 nekdaj 999 Volkulja Volk 999 A E #  %&# &$ glagolske oblike kakor date daste 888 = > E =F E?= = AIJ  A I A&$ nesklanjanje izraza pred lastnim imenom 862 AI = = AFHE@LAD > EDE A ED&$ FHE =IJ L  I = = A A@ ED JAL E L &%% A E  K@I ''' #' $ Radmanca Radman 999 tacuna neknj. ljud. trgovina 1060 A E F C L H %'" #' $ brihten neknj. pog. bister, pameten 1060 z brucom neknj. pog. z brucem 794 A > AL= #' $ rodbina neob @HK E =, rodovina 1060 neobvezno 422, 659, 1135 njegovi aji a-ji 422 neologizem 1059, 1064 utvariniti nov. tematizirati 1064 nepravilno 23 =C = AL= A FEI AC=@A A E = = H KIJHA ustrlil, F EL F LE 920 svojilni pridevnik mokih imen na -a kakor Detelin Detelov 958 AFHEF H EL %%& [nksna] izgovor [nksona] 778 AIJE =FK E?= @ILAJ L=  ! $ dvomiti v kaj @L EJE  A 1062 nestrokovno 1059, 1061 jod strok. jodova tinktura 1061 neuradno 998; 1059, 1060

Zofka Kvedrova Zofka Kveder 999 nevtralno 1059, 1066 H>=nevtr. srbska juha 1066 nezborno 484 vpraalnica a ali 484 E C A'$% Jules Vernovi spisi spisi Julesa Verna 967 ni prav 427 K> = = *A ECH=@ K> = =*A ECH=@427 EFHEF H EL  " FE A A H=JE? " nizko 1059, 1063 crkniti nizk. umreti 1063 novota 1059, 1064 potresnik nov. potresni okodovanec 1064 obvezno 228 Videm Dobrepolje Videm-Dobrepolje 427 odsvetovano 23 borba boj 1062 okrogli oklepaj 23 dialektologija ( =HA AI L A) 1062 olepevalno 1059, 1063 hudir olep  DK@E 1063 omiljevalno 1059, 1063 barabin omilj. baraba 1063 otroko 1059, 1063 pridkan otr. priden 1063 pesniko 1059, 1061 speti pesn. iti, hiteti 1061 FA = A#' $$ otvoritevpeaj. odprtje 1066 F E AF=  ! #  "  !% brizanten ruilen, razdiralen 1062 F no 1059, 1062, 1237 bienale prireditev 1062 pokrajinsko 999 @A L=pokr. kor. dekle 1060 Poznela pokr. Pozne 999 pokrajinsko pogovorno 1059, 1060 vigred pokr. kor. pomlad 1060 poevnica 1066 tj/tj 1066 poudarjalno 1059, 1063 babilon poud. velik nered, zmenjava 1063 FH= JE IF H= K AL= &% #' $ !# osebni zaimek za prvo osebo 871 =HE> H = prakt.sp. vlak 1061 prepovedano 23 brez da bi ne da bi 1062 FHE IJ #' $# KI AJE EJEFHE . =LHA E, LHA ELI AJE1065 privzdignjeno 1059, 1060 C > E =privzdig. globina 1060 FK> E?EIJE #' $ Otok publ. Velika Britanija 1061 FK E?= ! #' na primr na prmer 1062

4 )618

56` * 1 )

247

raji 252, 421 40-a leta tirideseta leta 421 40. leta tirideseta leta 252 >E E =I E =slika Ivane Kobilca 965 redko 1059, 1065 E IJHE A redk. izrezek 1065 slabalno 1059, 1063 babjeverec slab  FH= LAHA  LA 1063 sleng 177, 999, 1040 Ogorelka Ogorelec 999 slengovsko 1059, 1060 grebator sleng. stremuh 1060 sopomenka v lomljenem oklepaju 1059, 1062 bigamist @L A A? 1062 sopomenka 1059 abnormalno nenormalno 1059 sopomenka v okroglem oklepaju 1059 dialektologija ( =HA AI L A) 1059, 1062 stareja dvojnica 1006 C= =  C=J = 1006 starinsko 787, 834, 1059, 1064 po morji po morju 834 suec star. marec 1064 stilno 990 C > A C > A'' stilno zaznamovano 786, 871 H=J = > E = =JHAJ  IA>  E A = Hnes 890 =C =I = E?EJEF=mlad, morj 885 raba dajalnika osebnega zaimka: ne bo mi pravil 871 raba velelnika za prvo osebo ednine: jaz garaj, ti pa 894 strokovno 1059, 1061 robinija strok. nestrok. akacija 1061 aljivo 1059, 1063 A>K =alj. AF =KH= $! tonemskega naglasa 1174 tudi 1059, 1066 drben tudi drobn 1066 umetnostno 1059, 1061 deva umetn. dekle 1061 uradovalno 1059, 1061 v izogib urad. da se izognemo 1061 variantam se izogibamo 1005 bitjece bitijce 1005 vzneseno 1059, 1063 > E Avznes. obraz 1063 zastarelo 418, 1059, 1064 glasovir zastar. klavir 1064 A A LA = A  = H5 LA E = LE Slovenijavino 418 zborno privzdignjeno 1059, 1060 ber privzdig. berejo 1060 zmerjalno 1059, 1063 klada zmer. klada nerodna 1063

=HC " delati glavo =HC operirati 1059 =HC I #' $ faks =HC fakulteta 1060 (prepovedano) 1062 uporno tudirati vztrajno 1062 (nepravilno) 967 doktorjev Preernov sonet sonet doktorja Preerna 967 doktor Preernove Poezije Poezije doktorja/dr. Preerna 967 (odsvetovano) 23 dvomiti v dvomiti o 1062 HLA E = 1103 I E $$# $'   L E E$!$ L J=1059, 1064

> =>AIA@=38, 143155, 161, 163169, 208, 737, 861 E A =K AJ IJ ED F EJE EDE @HKCED = H LE CE>= ## >FHAD @KE  H=JE AC=E A =  ob prehodu iz lastnega imena 115, 124, 135, 157 159 ob prehodu v lastno ime 38 poimenovanje oseb 127 F @HK >A A F = K & po poklicu 128 po vrsti naselja 127 po znanstveni stopnji 128 poimenovanje praznikov, odlikovanj, portnih trofej in iger 150, 152 F E A L= A HAL K?E  L  A@@H =L ED LA ""& "' vrstna imena zdravil 154 vrstna poimenovanja drutev, organizacij, strank, vojakih enot, ustanov, podjetij 144 vrstna poimenovanja industrijskih izdelkov 147 vrstna poimenovanja objektov 151 vrstna poimenovanja organov, delegacij, komisij 146 > =E A =864, 994, 995 citatna 868 @ = =E F @ = A =&$# '' nastala iz lastnih 1014 polcitatna 867 tuja 10131019 > E =224 cirkumflektirana 625, 631 metatonirana 1192 navezna 1135 A@ E = ! nepredvidljiva 1171, 1173 osnovna 1135, 1149, 1158, 1159, 1160, 1161, 1163,

248

568)4

 ) )

1167, 1168, 1169, 1172, 1173, 1176, 1184, 1213, 1217 predvidljiva 1171, 1173 premenilna 1159 I L E = !# A =C =C I =!# > E C =IA (morfonoloki) 1135 > E C =I A(morfonologija) 224, 1135 sklonljivim besedam dajemo izrazno podobo na podlagi rodilnika ednine 224 I C =I E A A A E F = =FHA@I= C =I E  " > E C =I =FHE =C @EJAL1071 > E I L A487, 746920, 1149 > =L = A>AIA@E =1044 >H= ?E362 >H= E 161, 682, 921, 926, 9421006, 1135 desno 926 @ = A'!% konkurentno glej tekmovalno levo 926 medponsko 923, 926, 1135 -e- 434, 493 -o- 923, 926 naglaeno 896 nenaglaeno 896 F @ = A '!& predponsko 570, 924, 926 ante- 924 naj- 570 ne- 924 pod- 924 pra- 924 pre- 570, 926 pridevniko 721 priponsko 434, 566, 567, 655, 685, 738, 740, 921 923, 926, 937, 938, 9431006, 1135 FHA@ IJ@ = A K' -a 567, 958 -aj 567 -alec 1009 -alen 953955, 1009 -an 994, 1006 -anka 994 -anski 988 -ati 1009 -aven 953955 -c 722, 741, 944, 950, 951 -ca 10021004 -ce 1005 = 1006 - A 990 - A 1011 -daj 566 -e 567 -ec 709, 711, 717, 719, 720, 741, 942948, 951 -ece 1005

-elj 994 -em 567 -ema 567 -en [- n] 926, 1008, 1011 -eti 1007 -ev 926, 956974, 987 -evski 987, 989 -i 567, 1003 -ica 926, 929, 964, 994, 10021004 -ice 1002 E 566, 567 E A1005 E A  1008 -ija 937 -ijan 938 -ijec 1009 -ijski 1009, 1011 -ika 1004 -(il)en 953955 -im 567 -in 956, 962974 -ina 926 -inja 994 -irati 1009 -iteta 1009 -iti 1007 -iven 953955 -jan 938 -je 738, 990 -ji 962, 1011 -(j)in 963 -(j)e 990 -ka 949, 994, 1004 -ki 934, 978 -kinja 994 -krat 566 -lc- 655 -lec 649, 926, 942949, 992, 1012 -lej 567 -len 953955 -lk- 655 -lsk- 655 -lstv- 655, 992 -nje 738 -o 566 -om 567 -oma 567 -(on)alen 1009 -orej 567 -ost 1009 -ov 926, 956968, 970974, 987 -ovski 987, 989 -sen 716, 778 -ski 685, 926, 927, 949, 962, 970, 971, 975986, 989, 992, 10081013 tvorjenje 976986 -stvo 685, 936, 949, 992, 1013

* 1 )` 5

8 ) * 1 )

249

= AL= ALHE A EDIJ=L L @C =L AC=@A = -e 990 F LA@E"" -()ki 685, 978, 979, 985, 992, 1011, 1012 za podatke o virih 447 -()tvo 685, 992 JEI LI= IJ EF LA@E  AIA = = =  = -ur 994 LA F LA@E""% -vec 741, 942948 E  > AF= KFE A = E A""& -ven 953955 za ponazarjanje povedanega 440 - A 990 za variacije in dopolnitve 441 sopomensko 940 za vsebinsko drugorodne povedi 444 stalno naglaeno 899, 900, 1028 H= =L= 128, 129, 228, 249, 403, 594598, 1020 svojilno 960 1023, 1025, 1067, 1135 (krajava) v pisavi na -ev ali -ov, govorno pa le -ev 960 na koncu piemo piko 1135 tekmovalno 10081012 besednih zvez 595598 vmesno glej medponsko za individualno in za splono svojino 1010, 1011 razvezava v razlagi slovarskega sestavka 1224 za manjalnice, ljubkovalnice 10011005 za vrstnost 1171 = A I EF=H A K''!` za podspol 1171 >H A E>AIA@ EHA@484 A #'$ >LA  228 H A =1135 @ I E?=1135 AF AL= 1059, 1063 @IJ=LA 388, 398 E AL= 1059, 1063 @ILAJ L= > normativnost FEI E@A A E  @A A E  = l @LEI E 233, 330, 333 F >=F @ HJ 1137 FK A E!! FKIJ ELE@A >AIA@A1238 primerjalni 289 FK = 228, 468 brez opu aja 468 velelni 233 pridevniki na -ski iz tujih imen kakor O'Neill 517 vmesni 328 L =HA EDE F C L H ED>AIA@E ED"$& stava vejice 328 neskladenjska raba 228, 468 vpraalni 233, 265 zaznamuje izpK A  H = E@A  JALE A"$& A A E !! C =L A1059, 1135, 1155, 11571221, 1224 H @ E 791794, 898 E =L C =L K `  A@ E A A I AC=IF =$ # 1199 F @E J E AC=IAIJ=L = "% dvojine 1176 zgledi oglavij 1178 E A'' AF= 21, 70, 99, 228, 229, 273, 287, 325, 438449, za govorjenim ?    @ 791794, 798, 831 1059, 1062 IA>=826, 888 lomljeni 23, 438, 449, 1059, 1062, 1227, 1236 IA>A 321, 386 oglati 161, 403, 438, 449, 723, 1167, 1210, 1211, IA> = > E =325, 330, 337, 584 I L=224, 421, 724, 730, 768, 781, 903, 909, 1135 1218 akutirana 1200 v oglavju slovarskega sestavka 1218 cirkumflektirana 1200 =E C L HFEI  AF @ = A AC=%`!" glagolska 945 za izpust tujega besedila 449 na govorjeni j 792, 960 okrogli 21, 23, 438, 449, 450, 622, 1059, 1062, na samoglasnik 963 1137, 1174, 1210, 1219 A ='' F @FE AL H C A  AF= K !   osnovna oblika 1135, 1158, 1159, 1163, 1167, 1176, v oglavju slovarskega sestavka 1219 1218, 1262 v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1238 glagola 1159, 1168, 1173, 1213 F E ! "!& ""' #' $ #  " @A A E L%! v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1237 druga 1168 poevni 403, 438, 449 @L E =#' v oklepaju 438 nakazuje naglasni tip 1176 zaviti 448, 449 AE J E =$& brez oklepaja 1059, 1062 poevnica med osnovnimi oblikami 1217 neskladenjska raba 449 pridevnike besede 874, 1149, 1159, 1161, 1169, skladenjska raba 439448 1172, 1213 za dele besede ali besedne zveze 446 primernika 1213 =@ @=J AFE AC=L?EJEH= A >AIA@E K""# samostalnike besede 1159, 1160, 1172

250

568)4

 ) )

tevnika 1162 tonem 1184 tretja 1168 IJHELA?627629, 1135, 1173, 1176, 1259 JH 1059, 1063 JH C L H A A 789 IJI= C =I E =627633 = = = LHIJE IJE 10591067, 1153 besednovrstna 1149, 1152, 1157, 1158, 11631165, 1167, 1174, 1262 =I L =#' $"  $ novota (neologizem) 1059, 1064 starinsko 1059, 1064 zastarelo 1059, 1064 KIJLA IJ =#' $!  $  $ KIJLA IJ A IFHAIEL #' $! EH E #' $! kletvica 1059, 1063 ljubkovalno 1059, 1063 nizko 1059, 1063 olepevalno 1059, 1063 omiljevalno 1059, 1063 otroko 1059, 1063 poudarjalno 1059, 1063 slabalno 1059, 1063 aljivo 1059, 1063 vzneseno 1059, 1063 zmerjalno 1059, 1063 funkcijskozvrstna 1059, 1061, 1262 nestrokovno 1059, 1061 neuradno 1059, 1061 pesniko 1059, 1061 FH= JE IF H= K AL= 1059, 1061 FK> E?EIJE #' $ strokovno 1059, 1061 umetnostno 1059, 1061 uradovalno 1059, 1061 morfemska 1174 pogostnostna 1059, 1065, 1262 FHE IJ #' $# redko 1059, 1065 posebna 1059, 1066, 1153, 1262 ali 1059, 1066 in 1059, 1066 =H= = A#' $$ nevtralno 1059, 1066 FA = A#' $$ priredni oznaki 1228 I L E =#' 1153, 1157, 1224, 1262 socialnozvrstna 1059, 1060, 1262 izobrazbeno 1059, 1060 E  A > AL= #' $ E F C L H #' $ latovsko 1059, 1060 ljudsko 1059, 1060 mestne govorice 1059, 1060 =HA #' $

A E  K@I o 1059, 1060 A E F C L H #' $ pokrajinsko pogovorno 1059, 1060 slengovsko 1059, 1060 zborno privzdignjeno 1059, 1060 =HC I #' $ splono normativna 1059, 1062 nepravilno 1059, 1062 odsvetovano 1059, 1062 prepovedano 1059, 1062 (sopomenka) 1059, 1062 sopomenka 1059, 1062 splona pomenska uvrstitev 1059, 1062 pomen 1059, 1062 tevilo oznak v slovarskem sestavku 1226 vidska 1162 vrstna 1224 zvrstna 1226 E =C =IK222

2
F= =J= E =?E =929

premena k g h in c s umevci   oziroma k g s c z pred priponskimi obrazili 929 F=IJ=LA 289, 341348, 1135 FAHE @=361, 1135 FAH E E =1071, 1122 FAI E 1059, 1061 FA = A1059, 1061 FE =14, 228, 229, 231261, 265, 481, 595598, 611, 1137 v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1230 brez pike 237 enote v glavi dopisov 242 konec abecedno urejenih enot 243 konec enot v stolpcih 244 k A?IJ=L =LLFH= = E= EL E EA JE "# kratice, formule in simboli 250, 1021 A =JAHA H= =LA = LA  >AIA@ >HA  L AI ED FE  "' =FEIF @I E  A ELA F LA@E " naslovi in napisi 238 naslovne strani 239 navedba vira 246 podpis v dopisu 240 za izpustnimi tremi pikami 260 za izpustnim pomiljajem 260 za neskladenjsko piko 260 neskladenjska raba 228, 248261 =FHE H= =L=D#'#`#'&   A@@A EA JL@AIAJE E =IEBE =?E E $ med deli tevilk 255, 352 med enotami naslova elektronske pote 261 = AIJ E FK A A H A 58

8 ) * 1 )`215)8)

251

I H = E  #` $ !$$`!% #  #""`#"' okrajave besednih zvez piemo s presledkom s tevkami 1113 za vsako okrajano besedo 595 zgodovinskih lastnih imen 1118 pod e in o pri tonemskem naglaevanju 625, 632 z roko 465, 470 = AL= AKH @ E KJ ##  #$ FEI=L=164, 10711134 za okrajavami 249, 1025 ?EHE E =& % '`# = H= =L= E@A L A #'$ beloruska 1115 za tevilkami, ko zaznamujejo vrstilnost tevnibolgarska 1071, 1112 ka ali prislov 251254 makedonska 1071, 1111 za vsako okrajano besedo 595 ruska 223, 1113 = A A A = ## srbska 180, 222, 223, 1110 skladenjska raba 228, 229, 232247 ukrajinska 1114 = ?K KIJLA AF LA@E  =@ A = E?= grka 173, 180, 210, 1071, 11061108 !$ nova 1071, 1108 na koncu podredja 234 stara 1071, 1107 na koncu povedi 232 ideografska 164, 170, 216, 1118, 11271129, 1135 na koncu priredja 233 kitajska 1118, 1127 na koncu vpraalnega odvisnika 265 = C A E =JE E E =FEI ' v bibliografskih zapisih 235 pinjin 1128 splono japonska 1071, 1118, 1130 namesto ob 8. uri tudi ob 8h 253 namesto 60. leta raji estdeseta leta 252 0AF>KH L  =JE E FHA H L= A! namesto pike na koncu dobesednega navedka v kunreiiki 1132 premem govoru pred spremnin stavkom vejica =JE E =% % `%' &!   %`!" 247 albanska 1071, 1081, 1082 =FEIEF @I E = E LA F LA@ E " baltska 1071, 1085, 1116, 1117 FE = = AIJ @L FE =L =FEIEDF @I E = E!$" latvijska 1071, 1116 FE = = AIJ F @FE =!% !%" litovska 1071, 1117 pika za velelnikom 236 germanska 1071, 10961105 FEI= A = AJ E?A =FE  ' angleka 221223, 1071, 1100 presledek namesto pike 256, 257 amerika 1101 FEI= A danska 219, 222, 1102 besed 223, 224 flamska 1099 citatov 161 islandska 222, 1105 H     $   nemka 220, 222, 223, 1097 datumov 13 nizozemska 1098 ACEF = I ED  >=>E Ikih, hebrejskih pojmov in norveka 222, 1103 predmetov 1118 vedska 222, 1104 glasov 10, 20 romanska 1071, 10861095 E A E FHA@ =IE AC= K JKH AC=E H E =& francoska 219, 221, 223, 1090 izdaj 18, 1137 furlanska 1089 E AC=F C L H AC= A E ="' italijanska 223, 1088 kratic 120, 121, 496, 521, 524, 594598, 925, 1023 katalonska 1091 lastnih imen 221 latinska 1071, 1073 letnic 12 portugalska 1071, 1094 mesecev 13 brazilska 1095 naslovov 18, 466 romunska 1087 okrajanih izrazov 521, 522, 594598, 1025, 1031 panska 223, 1092 F @ HJ ED F >& amerika 1093 poglavij 13 slovanska 10741080 F E A L=  =F E?A  =IJE H @"$  & A = % %$ F IA> ED H %    @ A K E =% & prevzetih besed in besednih zvez 161225 C H A K E =% %' tvorjenk iz njih 170 hrvaka 180, 222, 223, 1075, 1110 prevzetih lastnih imen 170214 poljska 224, 1078 prevzetiD > ED>AIA@$"`% slovaka 1071, 1077 strani 13 slovenska 6, 7, 607 tevil 11 srbska 180, 222, 223, 1075

252

568)4

 ) )

ugrofinska 1071, 1081 estonska 1071, 1085 finska 1071, 1084 =@ =HI =% &! zunajevropske 1118, 1119, 1124, 1125, 1133, 1134 havka 1134 indonezijska 1118, 1124 malajska 1125 polinezijska 180 svahilijska 1133 turka 180, 1071, 1119 vietnamska 1126 I= IJ = H L =$" % &  ` ! arabska 1071, 1118, 1121 hebrejska 1071, 1118, 1120 hindijska 1071, 1123 perzijska 1071, 1122 FEI 112, 156, 240, 242, 283 vejica za nagovorom namesto klicaja 283 FEI A =  H = FEI  = A A424, 226, 1068, 10711134 = =I #! = A A# za decimalke 255 za denarne enote 15 za glasove 221223, 10711134 za mere 15 za minute 15 = A A ## za odstotke 15 =F=H=CH=BAC A  = A A za sekunde 15 za stopinje 15 za vrednosti 15 F @= AL= A I LA121, 423, 899, 963, 971 F @= AL= A j 767, 863, 971, 984 F @ HJ L= A9, 24, 1137 F @E J E?= 913, 1140, 1141, 1149, 1155, 1218, 12401254 F @E J E EI L=HI EIAIJ=LA 1228, 12401254, 1262 pri glagolih 1245, 1253 pri osebnih lastnih imenih 1250 pri pridevnikih besedah 1243, 1252 pri pogostih slovenskih priimkih 1250 pri prislovih 1244, 1254 pri samostalnikih 1241, 1249 pri samostalnikih zaimkih 1242 pri zemljepisnih lastnih imenih 1250, 1251 zgle@EF @E J E EDIAIJ=L L "&` #" F @ =FEI1137 F @ = AL= A161, 164, 225, 10131019 F @ = KA besede z zapleteno pisavo 1016 glagole 1019 imena rastlin in bolezni (iz lastnih imen) 1015 > =E A =  =IJ= =E  =IJ ED"

pogoste izraze E >AIA@  E EDFE A  AF @ = A % IJ=HAF @ = EJLA IJ= =  A@ J= A A # JL H A AE F @ = A ED>AIA@ DH= = @ = FEI=L ' v izgovoru 161, 164, 190, 222, 224 tuje dolge soglasnike izgovarjamo navadno 222 v oblikoglasju 224 v oblikoslovju 161, 164 v zapisovanju 161, 164, 169, 173180, 184190, 210, 222224 F @FE A228, 229, 371377 v zapisu tonema 1174, 11811182, 1213 v oglavju slovarskega sestavka 1210, 1213 v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1228 med dvema prirednima oznakama 1228 skladenjska raba 371377 med deli proreka v veliki povedi 377 med enorodnimi skupinami natevanega v istem stavku 376 A@FHEHA@ E EIAIJ=LE = EF LA  natevalnih enot 375 med razmeroma samostojnima stavkoma ali zvezama stavkov iste povedi 372 med sestavnima deloma zapletenejih priredij 373 pri preprostejih priredjih poudarja 373 E> A A E  @FE A  A A @LA E?A!% !%" F @FEI 240 F @HA@ A 234, 264, 278, 289, 478, 484, 1067 F @IF !# LA  A LA  EL IJ F @IJ=L=504, 685, 720, 741, 744, 921939, 959, 977 979, 1002, 1004, 1005, 1012, 1026, 1028, 1029, 1031, 10331035, 1071, 1135 besednovrstna 1029 besednozvezna 921925, 928 H L ="  @ = ='" glagolska 953, 1029 govorna 1046 na govorjeni ?    @ 957 na govorjeni samoglasnik 984 na govorjeni I ?   @  CD 985 = A L E   L E # =F C =I E   L E '# A@ E =&&%`&'# > E A I EDJLorjenk iz tujk in tujih lastnih imen 10131019 podredna 504 predponska 887 prevzeta 743 pridevnika 1007 priredna 553 prislovna 519 samostalnika 738 slovanska 763

215)8)`2

) F E?=545 F IJ=LA 289, 333337, 1135

253

F F F

F F F

F F F

F F F F

@A A E I E!!!`!!# @A A E E!!$ @IJ=L =>AIA@ = LA = 10311033, 1135 A@ E E!!% AJE = 1044 pridevniki 333, 336 C E 888 F A  22, 23, 38, 452454, 464, 467, 571, 1008, pretekli 895 1011, 1027, 1059, 1062, 1073 sedanji 895 =I L E##& C E =IFHAC=JAL888 preneseni 519 C L H =>AIA@E =468 sklopa 557, 561563 C L H E A E 1040 F A I = =IFH J =519, 571 E E" "&`#" nakazujemo tudi s pisanjem skupaj in narazen 519, besedje 1054 563 F E =  29, 69, 71, 228, 229, 378398, 411, 473, a, adijo, brigati se, ja 1054 611, 1135 glasovje 1049 = E A EC A  @IJ=L E izgovor polglasnika 1049 dalji > dolgi kraJ E A@ E "' dolgi 378, 398, 1135 FEI E@A A E "' med povedmi iz raznih besedil 398 samoglasniki upad 1049 A@F LA@ E  AH A AKF H=> A  =L=@ E naglas 1051 F E = !%& AFHA E E =C =I EJEFFHE A =JAHEDI= IJ= dvodelni 378, 390392, 1135 E EDE FHE@AL E ED# K ALHE A EIJ=LA  @@HKCAC=@A =F LA@E = E IJE H=J AC= A@ E =# 390 oblike 1052 enodelni 380389 jejo, vejo, [rku] 1052 izpustni 260, 1135 pisanje 1050 kraji > navadni ta manj stroga oblika jezika je e zapisljiva 1050 narekovajni 229, 378, 388, 462, 1135 skladnja 1053 A L = AJ K @IJ=L = FHA@ @ >AIA@ E  = pogosteji stik z naslovnikom 1053 LA@ !&& "$ "%" preprosteja zgradba stavka in povedi 1053 navadni 378, 380, 398, 1135, 1137 A E ELI= @= E"& #$ E A L= A 1135 AIJE E!%&`!'& "" lastnoimensko 1135 @IJ=L E ' !%# !%& !'# !# vrstno 1135 oklepajni 378, 1135 E?=458, 1135 FHA@ E!%& !'" !# 1059, 1062 IJE E!'" "% $" H= E I = =HA =I KFE =1040, 1056 A>AIA@  LA @A E FHEIJE A F E belokranjska 1060 = K C=E FE A  >AIA@  do ali pa deljaj celjska 1060 odpade 471, 614 dolenjska 1060 neskladenjska raba 393398 koprska 1060 med enotami besedila, ki so v kaknem medsekoroka 1060 bojnem razmerju 396 primorska 1060 n= AIJ  @IJ=L A JALE A= E H A!'# rovtarska 1060 namesto predlogov od ... do ali samega do 394 tajerska 1060 pri navajanju tekem 396 JH = =$ v matematiki 397 H= E I F C L H 1059, 1060 skladenjska raba 379392 C =I E 708, 745; > samoglasniki = A = =IFH J AIJ=L LLEIJEF LA@E!& E =1078 namesto narekovajev uvaja dobesedni navedek =@A ?=482484, 1135 388, 462 F=@= ="& "&" pou@=H A  K A>AIA@ = E EIA !& H=IJ ="& "&" !# LFA K AF K@=H A FHEIJ=L F =I E !&! IJ F E =IJ=!# = = K A A@ HA A  EIA !&" visoka 1135 zaznamuje spremembo skladenjskega naklona = 619622, 641645, 647, 678 387 krepki 1135 = = K AE FK A C =C I LA F LA@ =!&$

JAL ="  !# tuja 940 tvorjenke 926, 927 LA >AIA@ ='&'

254

568)4

 ) )

splono = AIJ F E = =@L FE A= ELA E?=  e gre za pristavek 358 = AIJ J= E A L= AC=LA = AC=F E = = AIJE ELA = $' !&' &# &# namesto pomiljaja tri pike 385 = AIJ JHADFE  AIJE EF E = "" "% "' FEI= A = AJ E?A =F E = A  ' pomiljaj namesto oklepaja 443 pomiljaj namesto vejice 348, 382 F E 892, 1135

pripovedna 1230 priredna 479 prosta 232, 289324 prva beseda v povedi 29 samostojna 235, 447 L AF= K  AIAF @=J E = = =  =LA F LA@E ""% IJ=L= E = > AF= K""& LA F LA@E " velelna 277 velika 361, 377, 1135 pona vpraalna 245, 264, 266, 268, 271, 1231 zaporedje v slovarju 1258 L E = "#  %' !#  ! F =L = 469, 1135 L E =LFH= = = &# zaznamuje ponovitev prvine iz vrstice nad seboj 469 A = ! 289324, 406 F =L = A 322 A A = %% brez premorov 322 splono stopnjevalno 322 E = = ?K ?EJEH= A F LA@E FHA@ E F LEJAL 558 LFH= = A  $$ F HA 361, 1135 (velika poved) na koncu dela povedi 229 F H = EC L H472 na koncu povedi 229, 232 F HJKC= E =666, 957, 1071, 1094, 1118 na koncu vpraalne povedi 264 brazilska 1095 = = AJ KF LA@E ' F I= IJ= A 1135 pri premem govoru 461 F IACEL JK A>AIA@E 449 L LEHKLFH= = AE L E AF LA@i 245 F AL E?=22, 451458, 1066, 1135, 1210, 1217 znotraj povedi 125 F LA@A 325, 386 dvojna 455 izpust 325 AIJE ="##`"#% povedkovna raba 12071209 IJE = "# `"## $! F LA@ L E 554571, 587, 1135, 1152, 1163,1257 v oglavju slovarskega sestavka 1217 neglagolski 1246 neskladenjska raba 451458 pregibni 874 za mejo med deli besede 455 IFHALH A E  A@ AJ= "$ za mejo med verzi 456 IFHALH A E FHEI L= "$ za pomen ali 452 zapis tonema 1184 za pomen del enega in drugega 453 F LA@ L @ E 337, 1135 za pomen ulomljeno, skozi, na 454 F J EFH AJ192194 povrstitev glej zaporedje F K@=HA 1036 F @H=L 593 F K@=H = 1059, 1063 LA >AIA@ E#'! F K@=H = A117, 373, 381383, 443, 480, 871, 1036 FH= JE IF H= K AL= 871, 1059, 1061, 1135 poudarjenost FH=I L= E = 161 A =C = A AE J E?A & FH=L FEI25614 F LA@ 28, 29, 125, 146, 162, 227, 249, 332348, 371, pravopisni slovar glasovnost 1147 372, 378, 381, 387, 390, 391, 398, 442, 444, 461, identifikacija 1151 473, 478, 479, 483, 1053, 1135 naglasnost 1148 > pastavek; > podredje; > priredje; > stavek oblikoslovje 1149 citirana 162, 234, 266, 279, 284, 445, 461 pisanje 1145 med narekovaji ohrani vpraaj ali klicaj 266, 279 pisave 1146 =@L FE A  DH= EIL A E  $$  %' pomenskost 1152, 1223, 1226 KIJLA  A >=HL= = %% skladnja 1150 KIJLA  >=HL= = %  %  %!  %$  & tonemskost 11801184 medmetna 276 FH=L HA =FHAC A@ E?=1069, 1070 neglagolska 276 FHA H L= A164, 216221, 223, 1071, 1137, zvalnika 276 pisanje z roko 216, 217 A IJ=L ="%' !# tisk 216221, 223, 1137 okrajana 402 FK = A AL= ED = A  %  & podredna 479

) `24-8 - )

255

d z j 979 H= LA =L= @HK A ED H  ' glasovna 681687, 689, 698, 701703, 713, 714, vpisovanje z roko 217 719722, 738, 740745, 928939 = A =L=F I= A ED H  ' FHA@E A 46, 115, 128, 517, 860, 1135 izglasja osnove pridevnika 880 FHA@ C228, 394, 558, 561, 569571, 577581, 645, naglasna 939, 10261038 679, 683, 699, 872, 1033, 1036, 1135, 1152, 1159, podstave 1241 1257 F  LA A IJE$%%`$&% besednozvezni 579, 1135 pri spregatvi 887 A E#!&`#" #& &%! soglasnikih sklopov pri pridevniku 708, 711, 717, naglaeni 580 719, 722, 724, 725, 727, 730, 741, 882, 985, 986 navadni 578 I ?   @  CD se premenjujejo s L =K FHL J E#& ki 985 C A@ = A A IJI L=HI AC=IAIJ=L = # t s ali 978 FHA@ = LA =567571, 679 v podstavi 928939 stalna 1243, 1244 jotacijska (zaradi j) 930 FHA@ LA =LA =L=1255 krnitvena 935938 FHA@F = 434, 587, 600, 641, 644, 662, 663, 683, naglasna 939 1033, 1036, 1135 F= =J= E =?E I = A> A I == EIE E =' ' na samoglasnik 600 po naliki (analogiji) 932 ne- 1033 prilikovanjska (asimilacijska) 933 Ne- 55 razlikovanjska (disimilacijska) 934 pra- 1033 z neobstojnim samoglasnikom 731738, 740742, s- 684 744, 837 FHA A AL=JEIA1135 u- 703 FHA EC L H 31, 125, 234, 247, 284, 359, 388, 461, z- 683 FHA@FHAJA E 895 462, 472475 FHA@I =1033, 1135 nepravi 475, 1135 predvidljivost brez narekovajev 475 akuta 1204, 1206 pisanje 31, 269, 388, 461, 473 akuta ali cirkumfleksa 1206  E FHA@ =HA L= A  A A =LA@A cirkumfleksa 1205, 1206 = FHA @A FHA@ =@ AF LA@E"$ izgovora 1218  E  = =HA L= A  A A =LA@A osnovnih oblik 1171, 1173 I= @A F LA@E"$ tonemskega naglasa 11801184 narekov=  = E  E ?EJEH= AF LA@E tvorbe feminativov 1241 EE =IFHA@= @L FE A"$ FHACE>= A161, 169, 427, 902913, 1135 FHA 484, 1135 FHA H227, 322, 405, 478, 678 osebnih zaimkov 870873 FHA I E = LHIJ A E =1044 pridevnike besede 874885 FHAF LA@= 23; > normativnost samostalnike besede 748, 908 FHAI A@A 228, 256, 257, 380, 411, 456, 485, 595, 1021 samostalnikega zaimka 869873 namesto njega pika ali vejica 352 tevnika 874885 H= =LA A >HA FHAI A@ =#'$ LA >AIA@ EDF E A L= &"!`&$& FHACE> IJ EL HA? FHAJA E 895, 1135 tonemski 11941201 FHAJA IJ895 FHAC A@ E?=118, 666 FHALA@A 191197, 211 FHAC A@ E?A1068 L A =JAHEDLA >AIA@ EDIJL=H ED =IJ EDE A ED A B AJE E FEI FHAL= =  > E A I EDIAIJ=LE  ! samoglasnikov 618 prevodi 197, 208, 212 variant 619 slovenska imena 191196 FHAL A = =FHAC A@ E?=1068, 10711134 C =I L =LHA@ IJ H $' FHAL A = A6, 23, 128, 161, 215225 naglaevanje 623 besed 222, 224 jakostno 624, 627 H  $`  % tonemsko 625, 631 =JE E AFEI=LA = A = DH= =  AIFHA A pisave za posamezne jezike 10711134 A A $ zapisovanje glasov 1070 FHA A =754, 755, 770, 819, 837, 978, 979, 1135 glasov 222 ?I 957, 964 naglasov 222

256

568)4

 ) )

pismenk 161, 216 poimenovanj 163225, 10711134 FHAL AJ= =IJ =E A =170214, 517, 857 osebna 170, 487, 517 E LEH  =FEI L= AE  =JE E EDFEI=L% F @ = A  =FEI L= A%!`%' imen iz grko-rimskega sveta 173 E A E  A =JE E EDFEI=L& E A FHEF=@ E L =H @ LE FHA>EL= ?ALE F @ = A ED H= AL EDE A %' imen vladarskih in nekaterih plemikih rodovin 174 nekaj drugih znanih zgodovinskih oseb 175 svetnikih imen 176 LI LA E FHAL AJEDE A E FHEE L%% stvarna 170 AF @ = A =E A =  glasil 211 podjetij 211 F @ = A =  prevedena 211214 umetnostnih del 212 zemljepisna 170, 182, 517 enobesedna 182197 @L A E =E A = = =H @ IJ  A = ED A ED'" imena v mednarodnem prometu 192, 193 E LEH  =FEI L= AE A E  =JE E EDFEI=L&! F @ = A  =FEI L= AE A E  =JE E EDFE I=L&"`' bolj znanih krajev 189 celin, otokov in polotokov 186 @H =LE F H= E &# nekaterih stavb in objektov 190 ?A= L  HE LA EDHA E  A AH&% LA EDC H LE E C H&& F H= E I = E =HA  >=HL= ='$ prevedena 197 slovenska imena namesto neslovenskih 191197 stareja poimenovanja 195 LA >AIA@ =& '&` & #% neprevedena 208 prevedena 199208 cest 208 delov kopnega 202 @H =L  mest 205 objektov 207 oblik zemeljskega povrja 204 pokrajin 201 vod 203 FHE@ALA 36, 43, 44 =I L E#& posebni 44 stalni 43, 1135 zemljepisni 58 FHE@AL E 298, 333, 510526, 587, 650, 657, 746, 761,

828, 848, 857, 874, 896, 914, 930, 934, 940, 947, 952990, 1007, 1012, 1013, 1052, 1152, 1163, 1251, 1257 @ = > E =&%' && '' @ E&& E LA >AIA@ EDF @IJ=L'&' kakovostni 990 E?= =@ IJ&%' lastnostni 990 levi 298, 1135 = =F @E J E?=FHEFHE@AL E K ## merni 990 na -ski oz. -ev in -in JF @E J E?=I L=HI AC= IAIJ=L = " A@ E&%$`&&# F @E J E?AFHEFHE@AL E K "! zgledi 1252 F @FE AL C =L KFHE@AL Eka 1213 stopnjevanje 917, 990 svojilni 956974 iz lastnega imena 998, 1016 E FHEHA@  A EDE A '$& E LA A J'$ '$$ E  LA AE A =E FHEE = E C '$7 E  LA A = EL=E FHEE = E C '$% namesto svojilnega pridevnika rodilnik 969, 970 na -ov in -in 1241, 1251 FHEFHEE K = A I  IA> '$# tonemski naglas sklanjatvenih vzorcev 1201 vejica v oglavju pridevnika 1214 v obliki rodilnika 974 vrstni 956, 962, 1135 zgled oglavja 1178 pridevnika beseda 519, 561, 566, 746, 761, 814, 874885, 900, 903906, 909, 926, 1135, 1152 osnovna oblika 874, 1149, 1159, 1161, 1169, 1172, 1213 F @E J E?AFHE@AL E A>AIA@A "! zgledi 1252 zaglavje 1172 FHE@AL E = A =521 FHED @ E 888, 893 FHED @ E =IFHAC=JAL888 FHEE A 34, 41, 46, 147, 150, 429, 430, 707, 716, 848, 1137 dvojni 1212 E  LA AE A =E FHEE == EE  = EL=E FHEE = E C IL E EFHE@AL E '$% najprej ime, potem priimek 41 LA = IAFHEFHEE EDL LA A  =IK FK =" ' A I E& '$# posamostaljena oblika svojilnega pridevnika 998 FHEE K @ @=  FHEF I  >H= E  A I AC= IF =''' spremeni spol 997 A I A > E A AC=FHEE =''$ FHE =IJA 336, 431, 502, 802, 861, 877

24-8 - )

-`4 ,1

1 FHEI L E =E A 529 FHEIJ=L F =I E 383, 1135 FHEIJ=LA 358, 478, 1135 FHEL @EC A 1059, 1060 FH HA 361, 377, 1135 (velika poved) FH IJ= LA =233, 267, 280 prosti glagolski morfem 1245 FH JEF A =133, 1135 FH JEIJ=L=871, 1135 FH JE AL E 1218 FH J =H E C L H112 FIAL@ E 42, 428
psp

257

desni 1135 imenovalni 1135 levi 336, 974, 1135 povedkov 337, 1135 FHE E L= A605, 933 E C L H F @ >A I C =I E IAFHE E E =I A@ A K'!! FHE IJ 1059, 1065 FHE AH E 930, 990 priponski 990 z bolj 990 FHEF =665, 685, 727, 954, 966, 1135 glagolska 948 naglaena 919 A ='&% '&& -an- 988 -ov- 987, 988 prevzeta 743 pridevnika 719, 721730 samostalnika 719730 -c- 707, 719 FHEF H E   A L E E FHEFH=L=>AIA@E = =JEI  1137 FHEHA@ A233, 267, 280, 289, 331, 373, 375, 478, 484 @L IJ=L !%"  '" "&" pojasnjevalno 297, 484 F I A@E  '$ protivno 295, 373, 484 sklepalno 373, 484 stopnjevalno 293, 373, 484 vezalno 292, 305, 484 L H  '$ !%! "&" FHEHA@ = LA =553, 871, 968, 973, 1067 dveh imen in priimka 863 FHEHA@ = A =503, 523 FHEI L 228, 254, 335, 519, 554571, 576, 587, 887, 990, 1049, 1152, 1159, 1163, 1257 iz dele E =!!# iz pridevnike besede 561 iz prislova 561 iz prvotnega predloga samostalnike, pridevnike besede ali prislova 561 iz samostalnike besede 561 E LA FHA@ C L#$ kratni 228 lastnostnostni 1257 = =F @E J E?=FHEFHEI LK ## F @E J E?AFHEFHEI LK "" zgledi 1254 zaimenski 528, 529, 555 zgled oglavja 1178 zapis tonema 1184 =F HA@ AFHEI L EDE J E? 57 prislovna beseda 1152 FHEI L =IAIJ=LE =516 FHEI L = LA =558, 576

1221

FK> E?EIJE 1059, 1061 FK E?= 23, 1059; > normativnost

4
H=>=

nejezikoslovna 1239
H= K = E AE JEF CH=BI AJA =LA 217221, 1071 H= @HK EL IJLA E EDIAIJ=LE 574 H= =C= L I L=HI A  IAIJ=L K 1135, 1155, 1223

1239 A A IJ # dalja 1224 = = = " kot pripis nadpomenke ali identifikacije 1224, 1226 kot zgled rabe v besedni zvezi 1224, 1226 oznakovna 1224 F @E J E AC=I L=HI AC=IAIJ=L = "% razvezava okrajave 1224, 1226 usmerjevalna 1237 vsebina razlage 1226 H= E L= A(disimilacija) 934 netrajni soglasnik se premenjuje s trajnim 934 H= AH A A@ H = EE C =I LE10, 1069, 1070 HA@ 1059, 1065 HA@K ?E =1056, 1135; glej upad HACEIJAH483, 1135 HAFH @K ?E =>AIA@E =1044 HAIE?=22, 1070 IJE  H @E E 754786, 802, 788885, 896, 898, 903906, 926, 960 @L E AE  E A% %%, 731738, 740, 741, 744, 750791 >HA C =I L A E?A%'# %'& z vrivanjem e ali i 731738, 836, 837 ima vrednost pridevnika 974 namesto svojilnega pridevnika 969974 FHEI= E I EDI= IJ= E ED'% pri samostalnikih iz pridevnika 970 pri samoIJ= E EDL E E'% pri samostalnikih v priredni zvezi 973 FHELA >AIA@ EDF E A L= ED'$# '$'

258 H @E E = E?=758885, 1159, 1162 H @E E =IAIJ=LE =520, 926 H K E = 1087 HK E = 1113, 1118

568)4

 ) )

5
I= C =I E E 8, 222, 600603, 616634, 640, 642, 645647, 663, 664, 678, 681, 700704, 730, 742, 1023, 1049 a 616, 618, 620, 630, 708, 709, 1069, 1070 naglaeni 708, 1049, 1069, 1070 dolgi 1069, 1070 kratki 1069, 1070 nenaglaeni 709, 1069, 1070 neobstojni 706, 717 e 616, 618, 709, 1049, 1069, 1070 nemi 818, 982, 1135 nemi e + nemi soglasnik pred ski FK =  '& nemi e J @A  FEI AC= LA C =I E = DH= = '& nenaglaeni 700, 1069, 1070 naglaeni 833, 1069, 1070 ozki dolgi 1069, 1070 srednji dolgi 1069, 1070 srednji kratki 1069, 1070 iroki dolgi 1069, 1070 FEI= KE E C L HK H A e pred j 619, 628, 1069, 1070 iroki kratki 1069, 1070 obstojni 706, 707, 716, 743, 778, 944, 951 ozki 616, 618620, 630, 836 F srednji e pred j 619, 628 iroki 616, 618620, 836 iroki e pred j 222 pred r v prevzetih besedah 222 (polglasnik) 8, 20, 222, 600, 616, 618, 650, 708 745, 820, 821, 950, 1005, 1049, 1069, 1070, 1071 mehki 929 naglaeni 629, 1069, 1070 nenaglaeni 700, 1069, 1070 srednji 1069, 1070 neobstojni 657, 706, 713, 717, 723, 771, 777, 778, 781  E JE  !# obstojni 1135 tuji 222 i 616, 618620, 630, 701704, 1069, 1070 naglaeni dolgi 1069, 1070 naglaeni kratki 1069, 1070 nenaglaeni 700, 703, 1069, 1070 neobstojni 629, 706, 707, 717 o 616, 618, 709, 1069, 1070 naglaeni 833, 1069, 1070

nenaglaeni 709, 1069, 1070 neobstojni 706, 709, 778 obstojni 709 ozki 616, 619, 620, 630, 836, 1069, 1070 dolgi 1069, 1070 srednji o pred  619, 628 iroki 616, 620, 836, 1069, 1070 <: dolgi 1069, 1070 kratki 1069, 1070  FEI= K E  E C L HK H e o pred v 222, 628, 1069, 1070 u 10, 616, 618, 620, 630, 647, 661, 662, 1069, 1070 naglaeni dolgi 1069, 1070 naglaeni kratki 1069, 1070 nenaglaeni 703, 1069, 1070 predponski 641, 644, 662 neglasovna oblikoslovna enota 20 splono dolgi 618, 630 kratki 618 naglaeni 618 nenaglaeni 618 nenaglaeni samoglasniki so kratki 222 neobstojni 705745, 820, 882, 906, 977, 1005, 1135 nevtralni 619 nizki 618 nosni 222 oporni 422 I L E E&# sprednji 618 sredinski 618 srednje nizki 618 srednje visoki 618 AJ=J E E'' srednji 618 JA =JE EC A  I L E E visoki 618 zadnji 618 = H A E I= C =I E EIAIJ=L623625 I= C =I E EKF=@1049 I= IJ= E 333, 431, 489509, 523, 587, 625, 650, 657, 658, 746, 749868, 876, 896, 898, 900, 902 906, 926, 940951, 956, 970, 9921006, 1051, 1163, 1176, 1257 iz pridevnika 970 H=JE E%#& E I E&%% !# netevni 877 > E A I E # F @E J E?AI= IJ= E = "  #  # zgledi 1249 F @FE AL C =L KI= IJ= E = ! pojmovna izpeljanka na -ost 1243 I= E I E%#& &% '% !# IFHALH A E FHE@AL E A>AIA@A "!

4 ,1

)

1+)`5

259

s prilastkom 431, 502 tevni 877 tonemski naglas sklanjatvenih vzorcev 11941200 L E E'% zgled oglavja 1178 samostalnika beseda 561, 746, 748868, 903906, 1135, 1152, 1159, 1257 osnovna oblika 1159, 1160, 1172 zaglavje 1172 I= IJ=E E E =E A 869873, 1242, 1257 ?A IJ E  = = E  C IJ E  A@ E E = E IA> E  IA> E F LH=J E  EH= E  F K> IJ E LFH= = E&$' osebni 869873 naslonske oblike 869 IA@= E 586, 887896, 903905, 914, 916918, 926, 1135 povedni 895 IA@= E =F @IJ=L=887895 IAIJ=LE = 522, 557, 574, 606, 612, 641, 855, 921 925, 961, 966, 967, 989, 1037 besed 21, 161 besednih zvez 21, 161, 487 AIEI A@E  A A= EIAIJ=L A A EIJ IAIJ= LE  ED =D  H= = "' # # $ skupaj piemo sestavine priI L EDI F L  AIA F A I F= A@=E FA =JEE F A L AC LEDIAIJ=LE ##% I KF= FE A IAIJ=LE AFHEI L EDI F L  =JA HED LI=  A = IA A KF H=> = LA  J I= IJ = >AIA@=##% zadnja 961, 966, 967 IAIJ=L = A921, 924 IAIJ=L A =419, 487, 505, 525, 526, 924, 530, 606, 663, 702, 781, 891, 919, 921, 924, 1033, 1037, 1135 ima poleg naglasa na podstavi tudi naglas na predponi 1033 piemo jih skupaj 505, 525, 526, 530, 552, 553 glagolska 552, 553, 1033 povedkovnika 554 pridevnika 525, 526 prislovna 554 samostalnika 505 zaimkovna 530541 IA = 243, 350 IE E $'"`$'&   A L E E IE > 3, 119, 250, 610, 10201025, 1067, 1135 (krajava), 1236 = A E AFHLE A # za spojine 250 IE E C A  sopomenka I =@ =1056, 1058, 1150 I =@A I E = 387, 406 I = = A902913 kratic 760, 804, 812 LA >AIA@ ED =Itnih imen 967 I = =JAL 925

>HA C =I L ED E?%# %$ &'`&! & % &%" meana 762, 815, 829, 839842 nepopolna 762, 815, 829, 839842 > EDF E A L= &$" citatnih 868 @ = EDE F @ = A ED&$# polcitatnih 867 pridevnikov 869 pridevnike besede 874885 C =I L E E E?= E&%#`&&#  AC =I L E E E?= E&%#`&&# prva 1135 raznospolska 839842 samostalnikov mokega spola 750, 757805, 840, 842, 847, 848, 1196 1. o-jevska 758761, 763798, 804, 812, 898, 906, 925, 970, 971, 1135 2. a-jevska 717, 731, 799803, 958 !  E J=%$ &" 4. i-/e-jevska 761, 763, 805, 970, 971 samostalnikov srednjega spola 717, 750, 824838, 840, 841, 851, 852, 1198 1. o-jevska 731, 750, 825, 830838, 1135 2. osebnega zaimka za prvo ali drugo osebo 826 !  E J=& % 4. i-/e-jevska 828 I= IJ= E L A I AC=IF =&$`& ! &" &"' &# '% 1. a-jevska 717, 731, 750, 807, 816820, 997, 1135 2. i-jevska 750, 808, 821, 898, 906, 1002 !  E J= " &' & ''% 4. i-/e-jevska 814, 823 samostalnikih zaimkov 869873 kaj = A LA &$' kdo = LA &$' osebnih 870873 LA >AIA@ EDF E A L= &"!`&$& deli se ne ujemajo 853860 deli se ujemajo 845852 deli se ujemajo ali ne ujemajo 861863 sklanjatveni vzorci > sklanjatev I =F = A921, 925 I 750885, 927 I E 122 I F 426, 487, 506, 508, 509, 525, 531541, 543 549, 556563, 567, 573576, 606, 663, 683, 701, 702, 720, 837, 921, 925, 1034, 1037, 1257 >AIA@ EI FE = = A =J E  =C =I L E HF @IJ=L=!" H L E$% ' # '#' '& !# dveh netrajnikov 730 @LAD L E L% $`% ' glasovni 600, 664 lj/nj 1135 A L E   L E %! pisni 1034

260

568)4

 ) )

prislovni 557563, 567, 581 samostalniki 506509, 925 soglasniki 706, 720, 731, 778, 802, 820, 985, 1005, 1049, 1056, 1135 tevniki 543549 JA E C L H ELE%  %  vezniki 573576 zaimkovni 531541 L E  j 736 L E E% % %!!`%!& I H= = =1135 I KF= FE A 169, 415, 418, 485598, 989 A A #&! predponski ne- v zvezi s samostalnikom, pridevnikom, prislovom in povedkovnikom, ki ga zanika 587, 588 premenjene oblike nikalnice v raznih zvezah 585 glagol 551 sestavljenke 552, 553 A A## E FA = AE  A ## medmet 592 okrajave 249, 596598 predlog 580 A E I J E E  =LA  > E  IA> ED =E L#& pridevnik 510526 na -ski E LA >AIA@ EDF @IJav 517, 989 vezaj ostane le iz priredne podstave 596, 989 F @HA@ A A A# `# " E J E E A LA A  =L=@ I JAL E ## s prislovno sestavino 516 z medpono -o-/-e- 513 z medpono po pravilih vezave 514 FHE@AL E = A == EI= IJ= E =E FA = =I JALE LFHLA @A K FEI= I H = E#  sestavljenke 525, 526 IL E EFHE@AL E E LA >AIA@ EDH IJ EDE A = EFHEE L'$ '$$ A AIFHEI L LF @IJ=LE#' A A H @E E IAIJ=LE LFHLA @A K#  prislov 554571 izpeljanke 565567 E FHA@ A LA A#$% iz pridevnike besede 566 iz prvotnega predloga + samostalnike ali iz prvotno pridevnike besede 561 FHA@ A LA AIFHA@F I E  >H= E preali naj- 570 sestavine prislovnih sklopov 557 samostalnik 489509 podrednA A A"'`#" I E E I E  JAL E LFHLA @A K"'" z glagolsko medpono -i- 493 z imenovalniko ali podobno medpono 495 z medpono -o-/-e- 493 sestavljenke 505

sklop 506, 508, 525 tevnik 544549 glavni tevnik do sto in stotice 544 E E Elni, vrstilni tevnik 547 tvorjenke iz tevnikov 548 E JAD E EDH= C L =F E?=DLIA JAL E A#"# veznik 573576 @ FKIJ E I F A E LA E == EFHEI L=  A =#%! zaimek 528 imenovalnik dvojine osebnih zaimkov 533 sestavljenke 530 sklop 531541 A A# & # ' LA A A AC= FHA@ C=  =LA  > E nj in podobno 541 LA AIFHA@  > E va- 541 zaimenski sklop z ..le, A AJ= =@= #! I KF= ali narazen piemo 497502 frazeoloki zaimek 536, 537 imenovalnik dvojine kazalnega zaimka 533 nekaj redkih prislovnih zvez s predlogom + sodobno besedo 571 A =JAHA =E A I A A A  A@F  o- 529 F @HA@ A A A EH =>AIA@ A LA AE C = I L  AFHACE> AC=FHE@AL E =E E I= IJ= E = "'' F @HA@ A A A  E A L= E ali podobno medpono oziroma besedno zvezo z zamenljivim besednim redom 498 F I= A EE H=  EC= > KJE  JI F= E J >AIA@  LA #& poimenovanje z lastnim imenom kot prvo sestavino piemo, kakor je uveljavljeno (vendar je bolje skupaj) 500 AE E A = =D  =FH=LE FHE@AL E H= E A KF H=> =  A A# FHE@AL E  I F A  >=HLA = E @JA = >=HLA E @HKCEDF @ > ED KJ ED = =L#& I KF= in narazen piemo 538540 LA AI A koli 535, 590 prislov 555 zaimenski 528, 529, 555 zvezAA AC=FHA@ C=E  =LA A > E A IA> AC= =E =#!&`#" narazen A =C =I E =FHA@ CK#" skupaj A A =C =I =FHA@ CKE CHA =LA =L L J E E K E  = =LA  > E  IA> AC= =E =#!' #" I => = 1059, 1063 I A C177, 999, 1040 I A C LI 1059, 1060 slovaropisna pravila 11381262 I L=HI EIAIJ=LA 622, 887, 913, 1135, 11541255

2`56)8-

261

A A IJ # glava 913, 1157, 11581168, 1184 E J E?=&&% '" !# " " "' 154, 1157, 1159, 1160, 1161, 1162, 1163, 1167, 1168, 1171, 1172, 1174, 1176, 1214, 1217, 1235, 1241 = =F @E J E?=##  &  ##  $ oglavje 1059, 1135, 1155, 11571221, 1224 osnovne oblike 1135; > osnovna oblika F @E J E?= '!  1140, 1141, 1149, 1155, 1218, 12401254, 1262 priimkovni 1224 razlaga 1135, 1155, 12231249 I L E A = A&&% #!  " druge 887 tevilo sestavkov 1140 tevilo oznak v slovarskem sestavku 1226 vrste prikaza 1142 zaglavje 902, 913, 916, 918, 990, 1157, 11701177 zapis 1005 zapis izgovora 887, 11661169, 1211, 1218 zapis tonema 1135, 1174, 11811184 I L= E =1071, 1077 I L E?=1044, 1057 I K EF =LE476484, 1058 glasovna barva 480, 484 intonacija 478, 479 poudarjanje 480, 484 premor 476 register 476 tonski potek 476 =HE A A"& "&" I >AIA@ E 1233 I ?E= = LHIJE F @ LHIJ A E = 1040, 10451060 interesne govorice 1059 E =F C L H = LHIJ"& E = > H = LHIJ"% mestne govorice 1058 =HA =#% A E EF C L H E A E #$ I C =I E E8, 222, 600605, 616, 619, 634687, 706, 742, 755776, 990, 1049, 1070; > A L E E   L E E dolgi 222, 1070, 1135 dvojni 607, 689, 980, 1069 E  =JE E A E C L=H = E FE A  EDA %! pred -ski EDF A IJ=L = = E AD = '& favkalni 1135 E' & medzobni pripornik 222 AD = E mehki 222 nemi 960, 982, 984, 1135, 1251 nemi e + nemi soglasnik pred -ski FK = '& netrajni 1135 A LA A E$" oporni 1218

I C =I E

EI F602605, 928, 1049, 1168 neobstojni 1049 I F A =133, 1059, 1062, 1067, 1135 I HA@ A233, 1135 IF 739, 750, 753, 902913 kratic 925 moki 650, 750, 925, 956, 996, 1023, 1188, 1191, 1196, 1257 F @IF !# LA  A LA  EL IJ srednji 750, 883, 956, 990, 1002, 1173, 1189, 1193, 1198, 1257 pridevnika na -e za govorjenimi ?    @  na koncu osnove 884 A I E%# ' # '#$ '$   ! && ' '%  #% pridevnike besede 874 zaimkov 869 =F HA@ AE J E?C A@A =IF  #% IF H = A 1047 IFHAC= A902913 IFHAC=JAL887895 sedanjika 888895 velelnika 888 IH> E =1075, 1110 IHA@E I EI= C =I E 618; > samoglasniki IHA@ A A E E 636, 1135 IHA@ IJI= C =I E =1070 IJ=HE I 787, 834, 1059, 1064 IJ=L =B AJE =477484, 1056, 1058, 1135 FHE@L FE K  E?= K  AF= K FE E F @FE K F E = K JHADFE =D LA E?E LFH= = K"&" IJ=L =E J =?E =479, 1135 IJ=L = LA =1056 IJ=L E A 289, 344 izpostavljeni 338; > izpostavek FHEIJ=L E@A ! IJ=L EA = LHA@ E@A 304314 E!% pojasnjevalni 311 F I A@E E! protivni 308 stopnjevalni 306 vezalni 305 L H E!' v bibliografskih zapisih 312 IJ=LA  % !! !"" !% !%% !& !' "" "%& #! !# A A  glagolski 1135 glavni 233, 264, 265, 278 nadredni 289, 325332 stava vejice 328, 329 napovedni spremni 266, 279, 359, 1135 = A =L= E = $$  %' notranji 332

protizevni 1218 zapornik 222 LA A E$"

262

568)4

 ) )

odvisni 289, 325332 F=IJ=L E!# pojasnjevalni 360 F IJ=L E!!!`!!% !# pripovedni 245, 473 priredni 321 samostojni 372 spremni 269, 284, 359, 388, 462, 473, 474, 1135 vmesni 321, 331 vpraalni 473 vpraalni glavni 264 vpraalni neodvisni 267 vrinjeni 314, 321, 348, 390392, 408, 442, 443, 483, 484 L E E"%!  ! IJE ELA = 411, 413426, 471, 1135, 1212 neoblikoslovna in neskladenjska raba 228, 432437 A@A E >AIA@ FHELA = K C= =D FHA AIA L L LHIJ "!% "% $& eden ali dva vezaja pri zapisovanju decimalk v denarnih zneskih 436 tevilko lahko delimo samo pri vezaju 609 = AL= A C v 433 = = = L= A = AL>AIA@"!# za zaznamovanje nesamostojnih delov besede 434 oblikoslovna raba 412431 I F= E A A  le- 424, 532, 590 = =LA E  A le- pred zaimki 424 skladenjska raba 412431 A@@A E A A>AIA@A"! A@ H=JE E E A E  E?   " ! A@FHEHA@  A E E JALE = EL>= EDH= K ED"$ FHEE FA = =DFHEHA@  A EDE A  =D  ED AJK@ELA '$& LBE BI A  A E K =D F LA K ALA >AIA@ LI F" $ LF @HA@ E A E  A AFHL=IAIJ=LE = H = H=JE = LA = H  JAL == EIE > "% "'$ #  #"' priredni vezaj ostane tudi v izpeljankah iz takih besed 596, 989 v tujih imenih in zvezah 425 v zvezah medmetov 415, 593 neobvezno L =  IJH L A  FEI= K A@ H L  = E JAL F @IJ=L E  K E  = A " nepriporo ljivo A@ JAL F @IJ=L E  A E  = A  = AIJ 40-a leta raji tirideseta) 421 zastarelo A@IAIJ=LE = E A  E A L= E FHL IAIJ=LE "& IJE 22, 121, 1135, 1137 @L FE A!% klicaj 286

pika med deliA JL@AIAJE E =IEBE =?E E $ med A J= E =I L=A A JH I AF JA $ FHE@AIAJE  = = L= ED@A ED>AIA@E = $ pomiljaj pri navajanju temperature 397 tri pike pri izpustu dela besede 410 vezaj 411, 413 vpraaj 272 IJE EIJE =1044 IJE = = A IJ418 IJE = = =1135 IJE = = = L= IJ540, 1135, 1143 IJE >=HL= A195, 213, 348 IJE KI AH = A348; > normativnost IJ FA?244, 300, 350 IJ F = @FHJ IJE634, 636, 668, 1135 IJ F AL= AFHE@AL E L322, 885, 917, 990 IJ JE?=544 IJH= E A A1135 IJHA E?=619, 627, 630, 1135, 1259 nad a, i, u A =F= =$! nad e ali o 1135 pod e ali o 619, 1070, 1135 IJH L > normativnost IJHK JKH=> zgradba IJL=H =E A =34, 77109, 143155 arhitekturnih stvaritev 87 =I FEI L& delegacij 146 @A E ED@HK >'$ "# delovnih skupnosti 95105 drutev 93, 145 @HK >'! "# @HK >A EDJA AI&'`' '! '" @HK >A F EJE EDI KF IJE festivalov 88 filmov 84, 212, 466 gibanj 155 glasil 81, 211 C IF @=HI ED @HK A ' iger 152 industrijskih izdelkov 147 kipov 86, 212, 466 knjig 80, 212, 466 E ED >EH &   komisij 146 ladij 106 A@@H =L ED LA # "& nazorov 155 nesamostojnih enot delovnih organizacij 99 H= E K  KH=@  E A @ > E A I ED F E A L= ! "# "$ neumetnostnih besedil 83, 212 objektov 151 oddelkov ustanov 99 odlikovanj 152 organizacij 89, 90, 145

56)8- `615

263

JALE =11, 228, 251259, 375, 521, 609, 610, 1021, organov 102, 146 1137 plovil 106 arabska 1225, 1261 podjetij 96, 102, 145, 147, 211, 466 izpostavna 1221 poglavij 82 @IJ=L =!'# F EJE ED HC= E =?E ' "# FHEHA@  A ="$ praznikov 150 rimska 1225, 1261 prilastkov k vrstnim imenom izdelkov in trgovskih L >IA Ajih slovarskih sestavkih 1225 znamk 107 =FEI A AI JALE = EE I H = E#  prireditev 88 JALE 11, 351, 739, 888, 902913 revolucij 149 eksponentno > izpostavno rubrik 82 izpostavno 1135 skladb 85, 212, 466 E E I "'" skladov 92 JAL =1113, 417, 496, 546, 612, 1135 slik 86, 212, 466 v strokovnih besedilih dajemo prednost zapisostrank 90, 145 vanju tevil s tevkami 546 stvaritev 79, 80, 8387, 212, 466 arabska 1113 svetov 146 E FK A = #& portnih skupin 94 rimska 13 portnih trofej 152 JAL E 228, 515, 542549, 746, 874885 trgovskih znamk 147 glavni 259, 544547, 741, 874, 881, 1031, 1162 umetnostnih besedil 83, 212, 466 E E I E&%$ $ umetnostnih skupin 94 LA >AIA@ E&%$ upravnih enot 100 E E#"% &%% ustanov 97, 102, 145, 466, 956, 962 E E#"% morebitno ime in priimek sta v rodilniku 98 A@ E&%" &%% ! $ vojakih enot 91, 145 sklopni 1036 vojakih organizacij 91 vrstilni 228, 252, 253, 547 vojn 149 K ALA?$'"`$'&   A L E E vozil 106, 168 LA@ E = 1104 vstaj 149 zavodov 97 zdravil 109, 154 6 EL= I EDE H=IJ E I EDLHIJ  A@ =H @ E  =JE I E F E A L= A & IJL=H  = = 350 JEF = A 228, 229 IL=DE E = 1118 JEF FEI 1137 svojilni pridevnik JEF CH=BI AE H= K = E AJA =LA217221, 1071 iz besed, pisanih z vliko 115 JEF CH=BI A = A =LA10711134 tipolokost iz prebivalskih imen 1251 in predvidljivost tonemskega naglasa 11801184, na -ov in -in 1241, 1251 12031206 tip z nemim soglasnikom 1251 IL E IJ 967 zapisa naglasa 1175, 1176 JEI 9, 216221, 465, 1137 z rodilnikom 967 IL E = brezserifni 1261 individualna 1010 krepki 9, 1262 splona 1010, 1011 krepki serifni (8 pik) 1240 krepki serifni (7 pik) 1255 KH EL EC A  A A E A A E'  ! "$# !$ #' 62 navadni serifni (6 pik) 1262 = EL 1059, 1063 navadni serifni (7 pik) 1262 EHE =C =IK222 navadni serifni (9 pik) 1262 EH IJI= C =I E =627633 polkrepki 9 F= E =666, 1092, 1118 razprti 9, 24 amerika 1093 I= A = A H A$ JAJ A1036 I= ALA E A H A$` serifni 1262

264

568)4

 ) )

vrste tiskov v slovarju 12601262

JEI = E 1137 J AI 1069 J 622

naglasa 622 E E F JAC A E H=IJ E$ $! !#= KJ LEI E F=@= E F JEI A E$ $! !#?EH K B A I J = IJ1135 J A 222, 1135 (intonacija) @ = E E A  E E primernika 1184 tuji 222 visok, viji 222 J A I E =C =I1135 (akut, cirkumfleks) tonemski naglasni tipi 11751177, 11791209 glagolski oblikotvorni 1202, 1220 povedkovna raba 12071209 akutski tip 1208 samostalniki oblikoslovni 11851190 akutski 11901193 moki spol 1191 A I EIF ' srednji spol 1193 cirkumfleksni 11861189 moki spol 1187 A I EIF && srednji spol 1189 v pregibnostnih vzorcih 11941201 pridevnik 1201 samostalnik 11951200 moki spol 1196 A I EIF '% srednji spol 1198 J A I  =C = AL= A622, 625, 631633, 1058 J A I IJ880 J I EF JA 227, 478, 479, 484 J E E 771, 788790, 802, 805, 869 ednine 161, 625, 657, 711, 717, 718730 kratka (navezna) oblika osebnega zaimka 538541, 580, 873 navezovalni 805, 883, 1135 J E E = LA =514 JH= E 634, 671, 694, 934, 1135 JHEFE A29, 228, 229, 260, 399410, 473, 611 dvodelne 408, 409 enodelne 401407 izpustne 260, 1135 AL IJE A & AIJE A & !'' neskladenjska raba 410 izpust dela besede 410 izpust tujega besedila 449 skladenjska raba 400409 E FK A E@A  =LA@ ="

EJAL LHE A AC= IJ=L = @ @HKCAC= >AIA@E = "& A@ = = EIA " "" premor pri dodatnih pojasnitvah 405 sprememba skladenjskega naklona 406 splono namesto oklepaja tri pike 443 namesto pomiljaja pri zamolku 385 FEI= A = AJ E?A =JHA EFE = E ' pomiljaj namesto treh pik 404, 407, 409 trospolskost 1149 JK@E 1059, 1066 JK AE A H A1021 JK =161, 663, 10131019, 1069, 1135 JKH E =1071, 1119 JL HA?>AIA@E =1044 JL H A =170, 921939, 9401038, 1135 iz prevzetih besed 222, 937, 980982, 985, 987, 992 iz tevnikov 548 iz tujk in iz tujih lastnih imen 10121019 nova 161

7
K>AIA@ L= A1044

neposredno 1044 obnavljanje (reprodukcija) 1044 K A =JEIA1135 K AF= 438, 1135 K H= E E =1114 K AJ IJ 1059, 1061 KF=@1056 kratkega samoglasnika 1056 samoglasnika 1049, 1135 KH=@ L= 671674, 1059, 1061 KIJ E E $" `$$   L E E KIJ E KIJ E A 1135

8
L=HE= J= 619

LA >AIA@

 F E A L= A 34, 37, 41, 6173, 80 108, 843868 rodilnik namesto svojilnega pridevnika 965, 969 LA C =I E  982 LA EFHAI A@A

A L E L$% `$%$ prosta 946, 948 samoglasnikov 619 L E L$!%`$"# $'

v zapisu tonema 1220

LA =C =I IJ552, 553, 1033, 1036, 1037 LA E?=14, 125, 228, 229, 235, 288352, 371, 473, 611

v oglavju slovarskega sestavka 1210, 1214

615 `8- 1 ) ) -6 1+)

265

v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1239 brez vejice 298300, 316324, 326332, 344, 345, 357, 1067 ACHA =I= IJ= E EE H=  =IJ= E  @LEI E = !!! AE H= AF =L = >HA FHA H=! A A A@ E EF IJ=LA F LA@ L @ E = EF LA@ LFHE =IJA !!% A AFHE@AL E = LA = AL  @ @ osnice 333 A ALEFHE@AL E @ =LI  LA  '& A A@ E E F IJ=LA  =D  H= LE A  L IA> C =C I  > E  AIJ=L=LA E?AFH IJ= !!% AFHE@A@HKC=LA E?=FHEIJ=L = = A?F LA@E ! AFHE@AJ=I KF= FHEHA@ EE F @HA@ ELA E FE A LA ico samo pred prvim 328 AIJ=@HKC =@HKCE @L=F @HA@ =LA E =F IJ=HA IA A AFEI= =! % =@=H A A@ AJIJ=L E A !"" kadar za medmetom pred zvalnikom ni premora 345 A@@A ELA >AIA@ AC=LA E =! ' med prirednimi stalnimi besednimi zveza E E FK A E LA E ! ! A@FHEHA@  = JAL= E EFHLE = E  A>ELA E?= JE =! " >@A A KF  =IJ= K  =@=H AFHEI L!!# >C A @A A K  AC= AH= K A  JF IJ=LA !!" pred namenilnikim polstavkom 333 FHA@ AI= IJ E  A da 326 FHA@FHE AH = E LA E  A E IA> AC = C I A > E A!! pred prirednim veznikom 316321 E !$ !' !  stopnjevalnim 318, 321, 330 vezalnim 316, 317, 321 izjeme 321 FHE = JAL= A  L =IEDFE A !  FHE@A A E A E FHE@AL E A F IJ=L K  A A ALEFHE =IJA !!$ L =IEDFHE@=JK ED '' v stolpcih 300 za navedkom, ki je prilastek izraza pred seboj 357 neobvezno 324, 327, 331, 337, 346, 347, 408 neskladenjska raba 349 pri imenu in priimku in podobnem v bibliografijah, seznamih, stvarnih kazalih, stolpcih 350 = AIJ FHAI A@ = = = AL= A E E E?!# znamenje za mejo med celim tevilom in decimalkami 351 skladenjska raba 289348 AFHE@LADLA E ED>AIA@=DFHL= =@ A = E FK A E =@HA@ EIJ=LA ! &

AFHLE@A LA >AIA@ AC=LA nika prenesemo v nadredni stavek 329 AIJ= IA> =FHEHA@ EDIJ=L LI => @HK EL= !  AIJ F K A F =L = A! A@A = LHA@ E E@A EFH IJA= E A AF LA@E &'`! " med izpostavkom in preostalim delom povedi 338340 med nadrednim in odvisnim stavkom 325332 med pastavki in drugim besedilom 341348 med polstavkom in preostalim delom povedi 333337 na obeh straneh izrazov, nastalih iz stavkov 332 na obeh straneh pristavkov 301, 303 na obeh straneh vrinjenih stavkov 314 >C A @A A K  AC=H=zumemo kot polstavek 334 pri priredno natevanih enotah 1067 FHEI= IJ ED A EDC A@A =IJE EF K@= HA !"$ !"% =L AI E IJ=L FHA@>AIA@  E =@ A = FK A E @LEI E L =IEDCHAJK@E>HA LA E ?A!! splono = AIJ @L FE =FHE@ A Evrsti pristavka 358 = AIJ @L FE =L =FEIEDF @I E = E!$" namesto klicaja za nagovorom v pismih 283 namesto klicaja za zvalnikom 282 namesto oklepaja vejica 443 namesto pike na koncu dobesednega navedka pred spremnim stavkom 247 = AIJ F @FE =!%", 381 namesto pomiljaja 391 = AIJ LA E?A@L FE A= EF E =  ACHA = FHEIJ=LA !#& FEI= A = AJ E?A =LA E? !! pomiljaj namesto vejice 391 vejica za drugim pomiljajem 392 LA E?=E LA E  = AIJ @L FE =!## LA A E?= 888 LA A E 236, 887894, 904 v oglavju glagola 1214 LA A E =IFHAC=JAL888 LA A E = A =1031 LA E = = AJ E?=28115, 160 z vliko beseda kot simbol ali poudarek (drugo neobvezno) 111 ime praznika, izpeljano iz osebnega priimka 150 izraz posebnega razmerja ali spotovanja (neobvezno) 110114 ogovorni osebni in svojilni zaimek v pismih (neobvezno) 112, 113 protokolarni ogovor (neobvezno) 112, 114 javni napisi 29 E?A H=JE EDE A 

266

568)4

 ) )

kratice 119122 ob prehodu kratic v lastna imena 120 lastna imena = AC HE EDF IA>EJAL"' bajeslovnih bitij 47 >FHAD @KE  > ED>AIA@"& ! oseb 34, 36, 4146 prebivalcev 5059 >FHAD @KE LA >AIA@ EDLA >AIA@ =E A =#& s predpono Ne- 55 LA >AIA@ =E A =#% v simbolnih poimenovanjih 56 veroslovnih bitij 47 EL= E$ naslovi 117, 118, 146 naslovi knjig 29, 7987, 235 naslovi potnih poiljk 29, 146 poved v povedi 32, 33 prva beseda v povedi 28, 29 stvarna imena 77109, 147 A@@H =L A LA A# "& AI= IJ A HC= E =?E I A A JA  A CHA = KH=@ A =I LA! "# "$ svojilni pridevniki iz besed, pisanih z vliko 115 ACHA =@KD L  =IJ# #& pri prenesenem pomenu (neobvezno) 115, 159 = AJA >AIA@E = ' = E E E E ' =LA E? E F @FE A !! zemljepisna imena 6176 naselbinska 6972 sestavine imen piemo L E  = AJ E? H= A  AFHLEDFHA@ C LE I= IJ= E Lmesto, naselje, sela, selce, selo, trg, vas, vesca) 70, 71 krajev 69, 70 mest 69, 70 trgov 69, 70 vasi 69, 70 zaselkov 69, 70 =IA >E I =E A = J A A% nenaselbinska 69, 73 prvo sestaLE E A =FE A  L E @HKCA F=  =  A EI  =IJ =E A =%! A =IA >E I @ E  > =IA >E I A E A K% znotraj povedi 3033 =@L FE A ! neobvezno 110115, 159 LA 1135 LA =   &  ' !%& "`"!% "% "&# #% $     AIJE ELA =  IJE ELA = @AI IJE E"  %  !! @LA HJE?E"!$ AL = E@AI IJE E"'

AIEI A@E  A A EIJ IAIJ=LE  ED =D H= = "' # ##! AL IJE E" = LA A E  A L E  FHE =L= = K E C L=H =LA$ brez vezaja @L E LA >AIA@ F Emenovanje kot prilastek 431, 502 frazeoloka zveza 420 F @HA@ = A ="" # # `# " # $ #! #"' ##! FHA@L @AL  E =@ A =FHEE A "! LA >AIA@ E A" % "! LBE BI A  A E KLA >AIA@ EI F A >LA " $ z vezajem H= =L= A A  A AJ= FEI= = A H= = =>AIA@=#'$ zaimenski sklop z le, A AJ=IFHA@= #! LA =L=514, 1135 vezljivost 1226, 1255, 1262 LA E 316, 323, 355, 484, 558, 572576, 1056, 1152, 1159, 1163 dopustni 573 dvodelni 485, 575, 1135 dvodelne veznike zveze 316 =!$ vezalna 316 enodelni 576 podredni 327, 328 primerjalni 330 priredni 316321, 328 E '" !$ !' !  "&" pojasnjevalni 297, 484 F I A@E E '$ protivni 295, 484 sklepalni 484 stopnjevalni 293, 318, 321, 330, 484 vezalni 292, 316, 317, 321, 484 L H E '$ "&" LA >AIA@ E 329, 575, 576, 1135 H= @HK EL IJ#%" stava vejice 329 LA @A E!# FE A ALA E L EFHEF H EL ! % zapis tonema 1184 LA E =>AIA@=327, 328 LEAJ = E =1126
vijuga   

FHE H= = KI L E ED > E L C =L K !# v glavi slovarskega sestavka 1215 v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1234 LEHE246, 447 E J E?E F @E J E?" L @E =1262 LF =434, 1135 LFH= = 14, 228, 229, 262273, 473, 481

8- 1 ) ) -6 1+)` )56)4-

267

v razlagi slovarskega sestavka 1227, 1231 neskladenjska raba 228, 273 =E H= = A@L = %! skladenjska raba 263272 = ?K KIJLA F K@=H A EDF LA@E A > E ?= K =D  ALFH= =  &# na koncu podredja, v katerem je glavni stavek vpraalni 264 = ?KFHEHA@ =  A A =@ E A @LEI EIJ=LA LFH= = E $% na koncu proste zveze stavkov 267 na koncu vpraalnega dobesednega navedka v premem govoru 269 na koncu vpraalne povedi 264, 266 ob vpraaju lahko e klicaj 270 poved v narekovajih ohrani vpraaj ali klicaj 266 =@L FE A LFHA A C L HK?EJEH= =F LA@ DH= EIL A E  $$ IJ F AL= LFH= = IJ = = K A  LA IJE E ELFH= = E % L =I LED>AIA@E  AIE?AHLFH= = IJ EH= LE@ = % za vrinjeno vpraalno povedjo v drugi povedi 268 =LFH= = E  @LEI E  AC= =DJAL=C =L E IJ=LA $# splono piI= A = AJ E?A =LFH= = A  '  # LFH= = E?= 484
LFH= = A LHEL= A820, 821

AL=

 !

celostni 745, 869 frazeoloki 536, 537 kazalni 424, 533, 869, 911 posamostaljeni 424, 869 pridevniki 424 prislovni 424 mnogostni 869 A@ E&$' nikalni 745, 869 osebni 533, 869873, 911 imenovalnik dvojine piemo skupaj 533 naglasne oblike 872 naslonska oblika 872 =LA = > E =LJ E E K#!&`#" #&0, 869, 873 naglaena 873 osebni povratni 869 oziralni 745, 869 poljubnostni 869 pridevniki 746, 881 samostalniki 746, 1242, 1257 vpraalni 484, 745, 869 =E A I =>AIA@=826 =E A I = A =529 = AF= 438, 450 neskladenjska raba 450 > H =D HA@ A A > JALE =D  E = = K A  = JAL= AA JA =IJE =@L FE A "# = 384, 385, 484, 1135 =FEI= E A E 1044
zapis

neobstojnega polglasnika 731733, 741744, 983, 1005 LHELA 443, 447, 478, 483, 1135 vrste tiska v slovarju 12601262 LHIJE?=599614 vrstnost 1171, 1239 LH E A?@A = = 948 EL$## L @ALA 34, 181, 428430, 1135 L AIA 1059, 1063
L F HA@ E?=

H L= ED H=JE?' # izgovora 11661169, 1211, 1218 tonema 1174, 11801184 tonemskosti > tonema =FEI L= =FHAC A@ E?=1068, 1070
=FEI L= A

@ = =#' iz pridevnika 947 I E?  a 963 = A I EIF ''"

dodatkov 449 glasov 1070 A L E L$&% $&'`$'# prevzetih besed in besednih zvez 163225 FHAD= =LF @ = A $& samoglasnikov 620, 643645, 651, 652, 700, 727 729, 734, 737, 742, 744 soglasnikov 620 tujih posegov v besedilo 449 LA A IJ EDF=H L$&`$&% L E L$"$`$$$
zaporedje

= AJ E?=28

mala 29, 125, 961 vlika 28122

=C =L A I L=HI AC= IAIJ=L = 913, 1135, 1157,

11701177 pri glagolu 1172, 1173 =E A 424, 527541, 1051

enakoglasnic 1183, 1218, 12561259 glede na naglas 1259 po besednih vrstah 1257 pon 1258 enakopisnic enakoglasnic tonemov v oklepaju 1183 =F H E $% $&'   A L E E =IJ=HA 418, 1059, 1064

268 = = L= 1135 > H FHEL @EC A 1059, 1060 A AFEI =E A =34, 57, 6176; > naselbinska ime-

568)4

 ) )

na; > nenaselbinska imena celin 66 cest 62, 139, 206 delov kopnega 202 dolin 65, 204 @H =L$!   gorovij 204 gozdov 65 jam 65 jezer 64 katastrskih enot 65 krajev 62, 427 mest 205 mestnih delov 139 morij 64 na -sko in -ko 841 nebesnih teles 67 E E $# objektov 68, 207 oblik zemeljskega povrja 204 oceanov 64 otokov 66 ozvezdij 67 parkov 206 planjav 204 pokrajin 63, 201 polotokov 66 poslopij 68, 207 prekopov 64 FK =L$#  " ravnin 204 rtov 66 samostojnih objektov 68 slapov 64 svetovij 67 tokov 64 trgov 62, 139, 206 ulic 62, 139, 206 vod 64, 203 vzpetin 65, 204 CH=@>= A E =1044 =C= A921, 923 EJ E $% $&% $&'`$'# !#   A L E C433, 480, 600614, 917, 918, 1070 naglaeni 631 nenaglaeni 631 pisni 600, 607 poudarjeni 1036 C JL H IJ634 A = > E =895 pri glagolu 895 A =72, 419, 485, 487, 490504, 507, 511524, 529, 551, 555, 606, 612, 641, 647, 660, 663, 701, 702, 781, 921, 923, 926, 940, 10291032, 1037, 1135

iz podstavne besedne zveze 1031 iz priredne besedne zveze 1031 E J E E A LA A  =L=@ I JAL E ## iz zveze pridevnika in samostalnika 499 katere prvi del je enak imenovalniku 1031 kot besedna zveza 498 narazen pisana 866 A E =#  okrajana 596, 598 podredna 414, 491502, 512, 521524, 526, 532, 549, 553, 417, 418, 1135 pridevnika 512522 na -skiE LA >AIA@ EDE A #% s prislovno sestavino 516 IFHL IAIJ=LE IF A >=HLAE  @JA = = EF @ > ED KJ ED = =L#& z medpono po pravilih vezave 514 samostalnika 491502 piemo jih skupaj 418, 485, 491496, 512 524 skupaj ali narazen 497502, 518520 z vezajem 496, 521, 522 I H  H=JE  LA  H = E JAL LFHLA @A K "'$ I E E I E E H= LFHLA @A K"'" ! @LA = =C =I == ELA ! z enim naglasom 1032 z glagolsko medpono -i- 493 z imenovalniko ali podobno medpono 495 E A L= E  E? LFHLA @A K"& z lastnim imenom kot prvo sestavino 500 z medpono -o-/-e- 493 priredna 503, 523, 1135 pridevnika 523, 524 samostalnika 503, 504 piemo jih z vezajem 503, 523 velelnika 1031 zaimenska 528, 529 = A = EDFE A I KF= # & nekatere, notranje netrdno povezane, pa narazen 529 splono AIEI A@E  A A EIJ IAIJ=LE  ED =D FEI I H= = "' # E FA = =E C =C I ED A ## ohranja pisne lastnosti podstave 504, 524 IJ600 AH = 1059, 1063 = A A "   H =   E   FEI  namenje; > tevka CH=BE  FEI iz logike 17 izpostavno 18, 1135, 1137 jezikoslovno 1723, 396, 449, 452, 455, 467, 618 633, 10701134 korekturno > popravno AL= $  $ $  $ $`$!! !# 

8) ` 8456 - 1 )

269

>LA  =JA =JE $ %  ## !'% ""' "#" naglasno 22, 618633, 1036, 1135 (akut, cirkumfleks), 1222 obvezno 1222 A H L `&  ` "  $   normativno > normativnost popravno 24 posebno 221 > E $'   A L E E > KIJ E A 1135 L= E 282, 342, 345, 484 LA A IJ1135 A L E L$!$ $$& $%%`$&% !# L E v 1135
LA =

citatna 501 piemo in delimo jo po pravilih ustreznega jezika 501, 599 H "'$ frazeoloka 420 glasovna 666, 688745 IE E FHA@ K AL?A $'$`$'& LA A = EDI C =I E L$&'`$' zobni zapornik + zlitnik 692695 imena in priimka 967 =484 naziva in priimka 967 podredna 417 podstavna 1135 pojasnjevalna 484 FHA@ =!# priredna 416 protivna 484 samoglasnikov 703, 704 samostalnika 1135 sklepalna 484 stalna besedna 1135 stavkov 372, 408 stopnjevalna 484 tuja 425 vezalna 484 v H ="&" LA @E?=18, 1137 zveze oznak 1163 L E E222, 616, 634666, 678, 681, 721, 724, 741, 820, 821, 930, 950, 1005, 1135 drsnika 636, 1135 jIHA@ A A E E $$ $' $ & $!$ $$! %` %" %% % % # %! %!! %!$`%!& ' % '!` '! '!# '!% '!& '$! '%1, 977, 980, 981, 984, 1069, 1135 govorjeni j 960, 981 umni 636, 1135 za l in n se ne izgovarja 1069 vKIJ E E     $$ $' $  $ & $!$

$!& $" `$"# $"%`$$ $%" $' % % %`% ' %!" %!# %!% %" %"" '! '%% '& $' !# zob KIJ E E$" $' % @L C =I E E =I= C =I E EFHA@I C =I E = E = ?K>AIA@A@L KIJ E E =@ A A E E  $" $' % !# premena z u 1069, 1070 KIJ E KIJ E E K E  $!$ $" `$"" $'  A LA A E  $" `$"# $$ $9, 1070 w LA A E  $" `$"# $$ $' % varianta w 1069, 1070 L E =L=HE= J=$"% jezi nika 636, 1135 l 600, 616, 620, 636, 643647, 649662, 664666, 676, 700, 722, 725, 727729, 734, 737, 738, 742, 744, 930, 946, 948, 949, 977, 980, 1049, 1069 1071 dvoglasniki 1069 AD = E= EF @= = El 1069 polglasnik + l 734, 744, 1069 premena z u 1069 premena z w 1069 trdi 636, 1135 lj 664, 666, 726, 727, 738, 820, 837, 930, 933, 946, 948, 977, 980, 1049, 1135 (sklop) r 600, 616, 619, 620, 629, 714, 733, 734, 742, 837, 930, 977, 1069 A E LKLK =H E$!$ !# polglasnik + r 1069 > A E E$!$ !# nosnika 665, 1069 m 600, 616, 636, 665, 673, 733, 734, 930, 977 polglasnik + m 728, 744, 1069 KIJ E KIJ E E@L KIJ E E$!& l zobnouIJ E E  $!& $' % n 616, 675, 722, 725, 732735, 738, 930, 977, 980, 10691071 AD A> E AD A> A E E  $!' $' % F @= = E= E AD = E$' polglasnik + n 734, 744, 1069 pred pripono z b- 665 > E > LA E$!' nj 664, 666, 726, 727, 738, 820, 837, 933, 977, 980, 1135 (sklop) srednjejezi nik 1135 LHIJ A E =10391067, 1135 =I L =" pretekli jezik 1042 sodobni 1042 zgodovinski 1042 funkcijska 1041 FH= JE IF H= K AL= =" FK> E?EIJE =" strokovna raznih vrst 1041 umetnostna 1041 mernostna 1043

270

568)4

 ) )

nevezana beseda 1043 vezana beseda 1043 prenosnika 1044 govorjeni jezik 1044 zapisani jezik 1044 socialna 1040 interesne govorice 1040 =J L E ==HC  I A C  =HC " E E A E " E EF C Lorni 1040, 1054 E E > H E" "' #" mestne govorice 1040 =HA ="

A E EF C L H E A E " #$ pogovorni jezik 1040 F H= E I A =HA AI KFE A" LHIJ = = A IJ418 zvrstna zaznamovanost 1143 LHIJ IJ 10391067

=HC 1040 =HC I 1059, 1060 EL IJ 1135