.

•
SAVINJSKI
ZBORNIK

C E L J E
1 9 5 9
 Nemara ni pretirano ugotoviti, da je slovenska kulturnopolitična
zgodovina v prvi vrsti zgodovina bojev svobodoljubnih slovenskih ljudi
za narodnostno osvoboditev. Ta starodavna težnja, ta bojevita misel, ki
je morala kljubovati vsem tujim raznarodovalnim viharjem in aspira-
cijam — zlasti podivjanemu in neodjenljivemu germanizatoričnemu po-
želenju — se je slovenskemu človeku rodila tako rekoč že ob naselitvi
in se v različnih inačicah prebijala skazi temna stoletja zgodovine, vse do
zmagovitega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, ki pomeni
definitivno in vseobsežno zmago ne le narodnostnih, marveč v enaki meri
tudi socialnih hotenj naprednega slovenskega človeka: delavca, izobra-
ženca, kmeta.
Osveščeno spoznanje narodnostne osvoboditve, ki je temelj za svo-
bodno in dejavno eksistenco slehernega ljudstva, to spoznanje je zapustilo
trajno in globoko sled v naši preteklosti:
— v bolj ali manj jasni luči je bilo zapisano na praporih slavnih
slovenskih kmečkih puntarjev;
— vodilo je protestanta Trubarja in njegove sobojevnike;
— oplajalo je prerodne in od francoske revolucije ožarjene ideje
Antona Tomaža Linharta;
— pognalo je v preroške in revolucionarne pesniške vizije dr. Fran-
ceta Prešerna;
— dajalo je uporniškega poguma Levstiku in slovenskim glasnikom
naprednih gesel marčne revolucije leta 1848;
— navdihovalo je grandiozno in bojevito umetnost Ivana Cankarja;
— bilo je vodilo našim komunistom v njihovem boju proti monarho-
jašistični diktaturi in se slednjič v narodnoosvobodilni vojni preobrazilo
iz bojevitega spoznanja v resničnost.
V razpenjenem valovju boja za uresničitev tega velikega spoznanja
in ideala, v boju za tako imenovano Zedinjeno Slovenijo sredi devet-
najstega stoletja — ima zelo častno mesto slovensko taborniško gibanje,
ta pogumna tribuna slovenskih nacionalnih hotenj in naprednih idej.
V analih taborniškega gibanja je z verzalkami vpisano ime ŽAL-
SKEGA TABORA, katerega devetdeseto obletnico smo slavili lansko leto
in ki njej na čast izdajamo tudi pričujočo knjigo.
Ko danes svobodni žanjemo klasje, ki so ga med stotisoči narodno-
zavednih in pogumnih slovenskih bojevnikov sejali tudi govorniki in
udeleženci ŽALSKEGA TABORA 1868, so naše oči uprte predvsem v naš
čas, v naše napore za srečnejše življenje delovnih ljudi. Zato je v tej
knjigi več sedanjega, današnjega živega in nastajajočega ter manj pre-
teklega, zgodovinsko spokojnega. In vendar je prav ta zavestna, inten-
zivna zasidranost v tem našem presnavljajočem se času, v vsakodnevnih
naporih za socialistično p o d o b o sveta in za socialistične odnose m e d
ljudmi, najlepše darilo in zahvala vsem tistim brezštevilnim, brezimnim
in tudi znanim bojevnikom, ki so pomagali tlakovati zgodovinsko
cesto v naše dni. Če smo slavili obletnico ŽALSKEGA TABORA v napoju
delovnih zmag, smo jo slavili zato, da bi izpričali, kako sta naša živ-
ljenjska radoživost in delovni napor ena izmed zmagovitih posledic tistega
velikega vseslovenskega tisočletnega narodnostnega gibanja, katerega del
so bili tudi TABORI.
V zborniku, ki zaradi tehničnih težav — žal — prihaja med ljudi
z občutno zamudo, opisujejo številni avtorji — Savinjčani in gostje —
politične, gospodarske, kulturne, zgodovinske in druge probleme, vezane
predvsem na Savinjsko dolino, njene ljudi, njeno preteklost in sedanjost.
Vsem njim in seveda vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali ali pomagali,
da je pričujoča knjiga lahko doživela objavo —• prisrčna hvala.

V Žalcu, 1. julija 1959

Urednik
Fran Roš:

PESEM SAVINJSKE DOLINE

(Ob devetdesetletnici žalskega tabora)

Vsa svetla je pesem, ki veter z gora. jo šumi

in v mehkih valih jo poje srebrna Savinja.
Te pesmi dih grenkobno po hmelju diši,
ki s toplim zelenjem ljubo dolino pregrinja.

In pesem je to ponosnih, čvrstih ljudi —

rudarjev, kmetov, tekstilk, žanjic, ki delo
jim daje življenje skozi rodove in dni.
Ta pesem jih vselej vodila je v borbo smelo.

Nekoč je Natek Boštjan, žovneški tlačan,

ubogo gmajno tu k puntu krvavemu zbiral.
Gradovi goreli so. Čas je bil krut in teman,
ko na moriščih je klic po svobodi zamiral.

Stoletja trpljenja v robstvu globoke noči...

Pod žgočim jarmom je ljudstvo glave klonilo
in gladno pravice stiskalo tisoč pesti,
a seme v njem živo je vse krepkeje kalilo.

Se plaha je prva zarja zgodnjega dne

oznanila jutro. In zemlja naša je vstala,
zapelo ji je, zakipelo zvesto srce
in upov vesela brst je iz njega pognala.

Iz tabora množic sredi belih vasi,

iz Žalca je naša beseda v svet poletela:
Slovenskemu rodu pravico, da raste, živi,
da pojde naprej! — Tako je k vstajenju velela.

Vse boilj se je delavcu razbolevala dlan,

ko v znoju razkošje ustvarjal je gospodarjem,
v mednarodnem bratstvu proletariata kovan
skoz jasne razglede je šel nasproti viharjem.
Nad lepo to zemljo tujega besa orkan
je planil, da v krvi ji lice slovensko izbriše.
Naš človek je vedel: Tu zadnje sodbe je dan,
ko le partizanska puška usodo nam piše!

Sinovi in hčere doline, ki dali ste

življenja za nove svobode pravično zmago,
na večno hvaležnost svoj rod obvezali ste!
Za kar ste umrli, za to nam živeti bo drago!

Po naši zemlji svetla pesem zveni,

življenja mladega pesem in pesem dela
ob Titu vodniku graditeljev novih dni.
Naj z njo v bodočnost nam pot bo v soncu vesela!
Vasilij Melik:

Razmere na Slovenskem v dobi taborov

Buržoazna revolucija leta 1848 j e v avstrijskem cesarstvu, h ka-

teremu so tedaj spadali SLovenci, zaključila tisočletno fevdalno obdobje.
Začela se j e nova, kapitalistična doba. Kmetje so postali iz podložnikov
svobodni, nič več ni bilo nad njimi graščaka, zemljiškega gospoda.
Vsi ljudje so postali pred zakonom pravno enaki — in čeprav j e seveda
v resničnem življenj u pravica za premožne ljudi bila precej drugačna
od pravice revežev, delavcev in malih kmetov, j e bil vendarle to velik
napredek. Izginili so stari cehi, izginila j e cela vrsta ovir svobodni
. trgovini in prosti konkurenci. Toda kakor se mi nova družba rodila
v enem dnevu, ampak se j e razvijala že dolgo prej v neprestanem
boju is fevdalnimi sponami, tako tudi stara ni na mah' izginila. Prejšnje
oblike v gospodarstvu, prejšnje navade in pojmovanje se umikajo
novemu ponekod hitro, drugod spet počasi.
V gospodarstvo tiste dobe j e prineslo uvajanje .strojnega dela
namesto prejšnjega ročnega dela velike spremembe. Nastajala j e mo-
derna industrija, rasle so tovarne. Premog j e dobival vedno večjo
veljavo; z njo so se širili premogovniki okrog Trbovelj, Hrastnika in
Zagorja. Železnice so bile prometno sredstvo nove dobe. Za prvo in
najvažnejšo progo, ki j e šla od Dunaja preko Maribora in Ljubljane
do Trsta, pa bila potem čez Gorico in Videm povezana s severno Italijo,
so v šestdesetih letih zgradili na slovenskem ozemlju še tri druge:
koroško, ki j e peljala od Maribora ob Dravi proti Celovcu in Beljaku,
železnico od Pragerskega mimo Ptuja in Kotoribe v Budimpešto,
progo od Zidanega mostu v Zagreb in Sisak. To so bile železnice na
Slovenskem, ko se j e začela doba. taborov. Kmalu zatem je bila zgra-
jena še gorenjska proga od Ljubljane v Trbiž in dalje v Beljak.
Kakor so se širile železnice, tako se j e umikalo in odmiralo staro' pre-
vozništvo, so izginjali furmani, o katerih vedo toliko, povedati naše
narodne pesmi. Ob novih tovarnah so propadle stare matnufakture, j e
izginjala domača -obrt.
Seveda rast kapitalizma na Slovenskem ni bila tako nagla, kakor
v b o l j razvitih avstrijskih in drugih deželah. Mesta so bila v dobi
taborov še majhna v primerjavi s poznejšim ali celo današnjim časom.
1 rst, ki j e bil glavno pristanišče za vso avstrijsko državo, je štel
s predmestji 113.000 ljudi (leta 1869). Ljubljana j e imela s Spodnjo
Šiško vred 24.000, Gorica 17.000. Celovec 15.000, Marilbor s Studenci
14.000 prebivalcev. V Kopru in Piranu j e živelo po 8000. v Beljaku,
Celju, Idriji lin Izoli pa po 4000 ljudi. Od 2000 do 2500 prebivalcev so
imeli Radgona, Ptuj, Novo mesto, Škofj a Loka, Kranj in Milje. S tem
smo našteli vse kraje na Slovenskem, ki so imeli v tistem času več
kakor 2000 prebivalcev. Med njimi še mi naših glavnih rudarskih
naselij (glavni razvoj Trbovelj se j e začel v sedemdesetih letih), nc
Jesenic (tu se začenja moderna doba v devetdesetih letih). V času, ki
ga opisujemo, se že pojavljajo delavske organizacije, se kažejo začetki
modernega delavskega gibanja. Toda število delavstva j e še neznatno.
Ogromno večino na Slovenskem sestavlja kmečko prebivalstvo.
Kapitalizem ustvarja na kmetih vedno večje razlike med kmetom
in kmetom. 'Na ena, strani bogati vrhnja plast kmetov, zemlja se kopiči
v njihovih rokah, na drugi strani pa se povprečna kmečka posest vedno
bolj manjša in drobi. Prejšnje oblike stranskih zaslužkov, kot v domači
obrti ali prevozništvu, izginjajo, davki so vedno večji, kmet se vedno
bolj zadolžuje, pada v kremplje oderuhov, izgublja zemljo v korist
velikih kmetov, pa tudi meščanstva.
Tako j e kapitalizem prinašal napredek, uveljavljal vedno popol-
nejše in naprednejše tehnične postopke, proizvajal daleko več naj-
različnejšega blaga kakor pa katera koli doba dotlej, zraven tega pa
j c ob svojem prodiranju v mesto in na vas brez usmiljenja razdiral
staro življenje in pehal množico ljudi v vedno večjo revščino, medtem
ko si j e buržoazija ustvarjala velika bogastva. Toda večina profitov,
ki so nastali od truda in žuljev naših slovenskih ljudi, ni šla v žepe
slovenske buržoazije. Na naših tleh j e prevladoval tuj kapital, na eni
strani last Nemcev, ob morju tudi Italijanov, ki so živeli v mestih
in graščinah na Slovenskem; nadalje meščanov in plemičev, ki so se
v veliki meri tudi lotili kapitalističnega gospodarstva, končno pa last
tujcev z Dunaja, iz drugih pokrajin in dežel. Vsa večja podjetja na
naših tleh so bila v tujih rokah, slovenska buržoazija j e šele nastajala,
bogatela s trgovino, odemištvom, davčnim zaikupništvom, se razvijala
v hudih težavah ob nemški buržoaziji in v bojih z njo.
Slovenščina še na imela skoraj nič pravic v šolah, na sodiščih in
v uradih ter v meščanskem življenju. V notranjosti j e vladala nem-
ščina, ob morju pa italijanščina, tako kakor j e bila gospodarska in
politična oblast v rokah nemškega in deloma italijanskega plemstva,
meščanstva ter uradništva. Izobraženi Slovenci si tudi med seboj, Slo-
venec s Slovencem, pogosto dopisujejo nemško; prav tako se tudi
pogovarjajo. Mnogokrat se pod vplivom nemških šol, v katere so zaha-
jali, laže izražajo v nemščini. Tako stanje se le počasi spreminja.
Korak za korakom se izgrajuje zavest povezanosti Slovencev različnih
fevdalnih dežel Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Trsta in Istre
v en sam narod. Oblikuje in izpopolnjuje se enoten knjižni jezik,
vedno bolj se širi b o j za slovenske narodnostne pravice.
 Z začetkom šestdesetih let j e postala Avstrija ustavna država.
To sicer ni bila prava ustavna država: moč parlamenta j e bila dokaj
majhna iin dvo.r j e obdržal še zanaprej ogromno oblast. Vendar j e bilo
konec absolutizma. Celotno cesarstvo j e dobilo voljeni parlament,
vsaka dežela s v o j voljeni deželni zbor, vsaka občina pa svoj voljeni
občinski svet. Volilna pravica še daleč ni bila niti splošna niti enaka
za vse. Občinsko volilno pravico so imeli le tisti, ki so- plačevali di-
rektne davke. Delavstviot sploh ni imelo volilne pravice. Volivce sio
razvrstili v volilni imenik p o višini davka, od tistega, ki j e plačeval
največ, do onega, ki j e plačeval najmanj in ki so ga vpisali na zadnje
mesto. Nato so celotno vsoto direktnih davkov, ki s® j o plačevali
v občini, razdelili na trd dele (včasih tudi na dva). Volivci, ki sd pla-
čevali prvo tretjino davkov, od prvega, ki j e plačeval največ, pa do
onega, pri katerem j e vsota davkov dosegla prvo tretjino, so spadali
v prvi volilni razred. V drugi volilni razred so spadali oni, ki so
plačali drugo tretjino davkov, v tretji pa ostali davkoplačevalci.
Na ta način j e bilo v prvem volilnem raizredu najmanj volivcev, ki so
pa bili seveda najpremožnejši. V tretjem volilnem razredu j e bilo
največ volivcev; tu so bili vsi oni, ki so plačevali najmanj davkov.
Vsak od teh treh razredov pa j e volil enako število občinskih odbor-
nikov. Na ta način so imeli seveda najpremožnejši daleč največje pra-
vice. Posebej so imeli volilno pravico še duhovniki, uradniki, učitelji in
profesorji ter druge osebe z univerzitetno izobrazbo. V deželne zbore
j e smel voliti le del in to premožnejši del občinskih volilnih upra-
vičencev. Tako j e imelo volilno pravico le 5 do 8 odstotkov prebivalcev.
Neenakopravnost pa j e šla še dalje: prebivalci mest in trgov, v katerih
j e živela le slaba petina vsega prebivalstva, so volili eno četrtino
poslancev deželnih zborov. Celo tretjino poslancev so volili lastniki
nekdaj plemiških veleposestev ter člani trgovsko-obrtnih zbornic. Vseh
teh pa j e bilo tako malo, da niso predstavljali niti ene tisočinke pre-
bivalstva. Volivci na deželi iso volili približno le dve petini poslancev —
na deželi pa j e tedaj živelo preko štiri petine prebivalstva. Poleg
tega pa na deželi poslancev niso volili naravnost, ampak so v vsaki
občini izvolili določeno število tako imenovanih volilnih mož, in šele
ti so potem izbirali poslance. Tak način volitev j e prepuščal odločanje
o tem. kdo bo poslanec, izredno majhnemu številu ljudi, »vrhovom«
in veljakom v vsaki občini, ki so bili navadno voljeni za volilne može,
vladi pa j e omogočal zelo velik vpliv na volitve. V dunajski parlament so
volili poslance vse do leta 1873 deželni zbori, ne pa naravnost volivci.
Kakor vidimo, j e bil ves ta volilni sistem zelo nedemokratičen.
Dajal j e politične pravice le majhnemu delu državljanov, odločilno
vlogo pa j e določal vsem najbogatejšim. Tudi v deželah, kjer j e bilo
nemško prebivalstvo v manjšini, j e bilo mnogo nemških veleposest-
nikov, j e bil močan nemški in trgovski kapital, so tbdle močne posto-
janke nemškega meščanstva. Tako so sedeli v deželnih zborih poslanci
nemških strank v številu, ki j e daleč presegalo delež nemškega pre-
bivalstva. Na Štajerskem j e bila n. pr. slovenska tretjina prebivalcev
cele dežele — toda v štajerskem deželnem zboru j e bilo slovenskih
poslancev le za eno samo osmino. Slovenci, razdeljeni na šest dežel
(da niti ne štejemo Prekmurja in Beneške Slovenije), so mogli nekaj
pomeniti le v deželnem zboru na Kranjskem in na Goriškem, povsod
drugod pa so bili le neznatna manjšina.
Y šestdesetih letih so se hitro izoblikovale politične stranke,
predvsem dva velika tabora, ki sta si stala nasproti v parlamentu na
Dunaju in v deželnih zborih. Prvi j e bil tabor nemške liberalne bur-
žoazije, ki j e stremela po centralistični ureditvi države. Težnja po
centralizmu j e bila nasploh značilna za večino liberalnih buržoazij
v Evropi. Reakcionarne-stare fevdalne sile so se namreč borile za
avtonomijo posameznih pokrajin, da bi se tako vsaj v b o l j zaostalih
predelih lahko ustavljale pohodu kapitalizma in liberalnih idej. V
Avstriji pa j e težnja p o centralizmu predstavljala še posebej tudi
težnje po gospodarski in politični nadvladi nad nenemškimi narodi.
Drugi tabor j e bil tabor reakcionarnega, konservativnega plemstva
in veleposestva ter cerkve. Ta j e poudarjal posebnosti avstrijskih
zgodovinskih dežel in zahteval priznanje čim večje veljave deželnim
zborom. Tako češko kot slovensko narodno vodstvo se j e v šestdesetih
letih pridružilo tej konservativni desnici in se tako spet, kakor že
v letu revolucije 1848, postavilo na stran reakcije.
V slovenskem narodnem gibanju se že takoj leta 1861 čutita dve
smeri: liberalna in klerikalna. Klerikalci tabor, v katerem j e bila
zlasti duhovščina, je branil predvsem interese katoliške cerkve, glavne
reakcionarne sile takratne Evrope. Ta tabor se j e bojeval proti po-
nemčevanju, podpiral in krepil slovensko narodno zavest, toda videl
j e v n j e j predvsem obrambo pred vplivi modernega razvoja v svetu,
pfed liberalizmom. »Dokler j e še naš narod slovenski narod,« so pisali
ti ljudje, »je pobožen.. pošten, dušno in telesno zmožen, ko pa j e
potujčen, beži od njega pobožnost, se umakine poštenju, in dušna in
telesna nezmožnost, siromaštvo se mu približuje ter mu beraško palico
v roke podaja. Dokler j e še Slovenec res Slovenec, j e gotovo pobožen
kristjan, ki spoštuje vero in čednost, k o pa naš kmet svoj jezik zani-
čevati, se s ptujim šopiriti začne, ko namesto jopiča dalji rekelc nosi,
ko namesto Novic nemške judovske časnike prebirati začne, bo kmalu
zaničeval vero in njene služabnike. Ljuba, preljuba nam j e maoro-
dovnost in slovenščina, bog nam jo ohrani in daj, da bi j i odperli
virata v šole in pisarnice, kakor pravica tirja; toda pervo nam j e naša
prava katoliška vera. Vsa moja slovenšina mi mi piškaviga oreha
vredna, ako sim ob vero in po smerti vekomaj zaveržen.« (Zgod. Danica
28. sušca 1861). Gledanje tega tabora j e izrazito konservativno in
reakcionarno. Do ustavne države ne čuti nobenih posebnih simpatij.
V čem pa j e absolutizem slabši, se sprašujejo ti ljudje. Z grozo gledajo
na širjenje liberalnih idej, na zmanjševanje cerkvenega vpliva v j a v -
nem življenju, na delavstvo, na ustanavljanje tovarn, na širjenje
kapitalizma. Ves vesel piše dopisnilk Novic, ko j e v šestdesetih letih
propadla neka tovarna na Slovenskem: »Kako lepo j e zdaj pri nas,
ko ni več tovarne, ko ni več delavstva, ko j e spet vse tiho in mirno!«
 Liberalni tabor se navdušuje za vse tiste ideje, iki so značilne za
liberalno buržoazijo tedanje Evrope: za ustavno vlado, za parlamen-
tarizem, za državljanske pravice, za ločitev cerkve od države, za svo-
bodno pot kapitalizmu itd. Interesi tega tabora so seveda interesi tistih,
ki k a j imajo; pravice, ki se zanje navdušujejo, ne v e l j a j o za delavce,
ne za kmečki proletariat ali malega kmeta. Ko zahtevajo volilno pra-
vico, j o zahtevajo le za premožne. Da bi j o dali ljudem, ki ne pla-
č u j e j o davkov, se jiim zdi nekaj nemogočega in grozotnega. Le redki
so v tem taboru demokratični elementi — njih najvidnejši predstavnik
pa j e bil v tem .času Fran Levstik.
K j e r se j e kapitalizem naglo razvijal, j e bila liberalna buržoazija
močna. Pri nas na Slovenskem j e bil razvoj kapitalizma počasnejši,
slovenska buržoazija pa j e šele nastajala. Slovenski liberalni tabor
j e bil torej šibek. V njem j e bila ta nastajajoča slovenska buržoazija,
v njem j e bila slovenska posvetna inteligenca, ki pa tedaj tudi še ni
bila številna, v njem j e bil del kmečkih veljakov. Vse. to j e bilo pač
premalo za močan in odločen nastop, posebno v .času, ko j e po vsej
Evropi raslo delavsko gibanje in gnalo tudi mnogo močnejše liberalne
buiržoazdje v kompromise z reakcijo. Slovenski liberalci so imeli proti
sebi močno nemško liberalno buržoazijo, boriti se jim j e bilo proti
avstrijski vladi,, rasti pa so mogli samo s tem, da so skubilli slovenskega
kmeta in bogateli od njegovih stisk. Na koga naj se naslonimo, če b o
duhovščina proti nam, se vprašujejo. V takem položaju vodi slovenski
liberalni tabor večinoma klavrno politiko: nasloni se na slovenski
konservativni, klerikalni tabor in z njim vred na konservativni, kle-
rikalni tabor v celi Avstriji, na .reakcionarno avstrijsko desnico. S
temi zavezniki se bori proti nemškemu gospodarskemu, političnemu
in kulturnemu pritisku,, pori tem pa se seveda mora odreči izpovedo-
vanju svojih liberalnih nazorov. Klavrna hinavščina in pretvarjanje
označujeta politiko večine naših liberalcev z malimi presledki tja d o
devetdesetih let. Z njo si kupujejo in ohranjajo stolčke poslanskih
mest in položajev v slovenskem narodnem vodstvu.
Slovensko narodno gibanje se j e v šestdesetih letih kazalo zlasti
v čitalnicah in čitalniških prireditvah. V čitalnicah, ki so jih usta-
navljali predvsem po mestih in trgih, se j e v šestdesetih letih zbirala
slovenska »gospoda«, slovensko meščanstvo in inteligenca, tu so se pri-
rejale besede z raznimi govori, glasbenimi točkami, igrami, veselicami
in plesom. Vse to j e bilo seveda omejeno na ozek krog slovenske »boljše
družbe«. V parlamentu in deželnih zborih pa so se borili slovenski
poslanci za deželne avtonomije, ki so j i m mogle koristiti samo na
Kranjskem, iza drobne jezikovne pravice.
Leta 1867 j e bil v Avstriji uveljavljen dualizem. Nemški vla-
dajoči krogi so se sporazumeli z Madžari, prejšnje enotno avstrijsko
cesarstvo j e postalo avstro-ogirska monarhija. To1 j e bil hud udarec
za slovanske narode v Avstriji. Bili so razdeljeni in izpostavljeni
novemu in hujšemu zatiranju tu z madžarske, tam z nemške strani.
Nemški liberalci, ki so bili zdaj na vladi v avstrijskem delu države
in imeli večino v parlamentu, so izdali virsto zakonov, ki so v gospo-
 darstvu omogočali svobodnejši razmah kapitalizma, v političnem živ-
ljenju razširjevali državljanske pravice, v šolstvu zmanjšali vlogo
cerlkve in dejansko, ne le na papirj u, uvedli splošno šolsko obveznost
ter odstranili nepismenost, ki j e bila vse dotlej v naših deželah še
znatna, itd. Obenem pa so te Vlade poskušale utrjevati nemško gospo-
stvo in moč nemškega kapitala.
Dualizem j e vzbujal ogorčenje na Slovenskem, še posebej pa j e
vzbudilo ogorčenje ravnanje slovenskih poslancev na Dunaju, ki so
bili sicer zoper dualizem, glasovali pa so zanj. Nezadovoljstvo s kon-
servativnim vodstvom in iz vso njegovo politiko, s tako imenovanimi
»prvaki«, j e bi J o veliko.
V takih okoliščinah so začeli leta 1868 organizirati tabore na
Slovenskem. Idejo zanje j e dal Levstik, ki j e nasvetoval, naj se tuidi
pri nas, kakor na Češkem, izkoristi liberalni zakon, ki j e dovoljeval
večjo svobodo zborovanj, za mitinge, za množične shode na iprositem.
Na teh shodili j e postavljati zahtevo po Zedinjeni Slovenija in po
realizaciji drugih točk slovenskega narodnega programa. Tako j e
prišlo 9. avgusta do prvega taboira v Ljutomeru, istega leta 6. sep-
tembra do drugega v Žalcu in tretjega v Šempasu na Goriškem. Na-
slednje leto sta bila spet dva tabora na Štajerskem, dva na Kranjskem,
eden pa na Primorskem. Leta 1870 sta bila dva tabora na Goriškem,
dva na Notranjskem in eden v Istri. Leta 1871 sta bila še dva tabora,
eden v Istri (Kastav), eden na Koroškem. Udeležba na taborih se j e
gibala večinoma od 5000 do 6000 navzgor. V Vižmarjih nad Ljubljano
j e bilo leta 1869 do 30.000 »rtaboritov«, kakor so imenovali udeležence.
Govore na taborih so spremljale resolucije v urade in šole, po usta-
navljanju domačih kmetijskih šol, univerze iin podobno. Razpravljali
so, in to čedalje bolj, tudi o raznih perečih gospodarskih vprašanjih.
Slovenski liberalni tabor j e bil tisti, ki j e vodil in organiziral
tabore. Niso sicer potekali v 'boju proti konservativni struji, sloga j e
bila na zunaj ohranjena, toda ugled konservativnega vodstva j e bil
močno omajan. Ljubljanski prvaki, kakor Bleiweis in Costa, se prvih
taborov niso udeleževali. Zdeli so se j i m prerevolucionarni, oblika
boja preostra, preradikalna; s strahom so se spraševali, kakor jim j e
očital Levstik, »kaj poreče vlada«. Šele v drugem letu, leta 1869, so se
pridružili taborskemu gibanju pod pritiskom uspeha iin pa zaradi
tega, da bi j i m vodstvo narodnega gibanja ne zdrsnilo povsem iz rok.
Na splošno tabori niso imeli konservativnega, ampalk liberalni
pečat. Na njih se ni govorilo o obrambi vere, kar je bil tako priljub-
ljen predmet konservativnemu obravnavanju narodnostnega programa,
na njih so se zbliževale slovenske pokrajine med seboj. Na njih se
ni poudarjala zveza z nemškimi konservativnimi krogi, pač pa se j e
vedno b o l j poudarjala zveza z ostalimi jugosloveniskimi narodi v mo-
narhiji, tako v avstrijski kot v ogrski polovici.
S tabori j e bil slovenski inarodni program prvič prenesen iz ozkih
dvoran in od gospode na velika zborovanja in med ljudske množice.
Geslo Zedinjene Slovenije, prvič postavljeno v letu 1848, j e znova za-
živelo in zajelo večje množice kakoir kdajkoli dotlej. »Stoti s oči slo-
venskih kmečkih množic so vlili v to parolo vse svoje želje in pričako-
vanja ter j i tako vrnili njeno demokratično in revolucionarno vsebino«,
pravi Kardelj.
Nii čuda, da so itabori v nemških vladnih krogih odjeknili mnogo
bolj kakor katerakoli slovenska politična dejanja poprej. Strah in
nervoznosit spremljata tabore vedno bolj. Včasih pošiljajo v bližino
taborov ojačenja vojaških čet, včasih jih oblasti prepovedujejo ali
izločajo določene točke iz programa. Posebej j e 'tako delala Hohen-
wartova konservativna vlada leta 1871. Toda tedaj slovenski liberalni
krogi niso bili več vneti za tabo.rsko gibamje. Šlo je preveč v smer
odločnega in ositrega boja, ki mu niso hoteli slediti. Leto prej (1870) j e
liberalni tabor z lažjo uničil Levstika, glasnika demokratičnih teženj
ter dosledne in načelne liberalne politike, ker se je drznil kritizirati
Zarnikovo volilno paktiranje is 'konservativci. Leto 1871 pa j e bilo
leto pariške Komune, ki j e navdala liberalno buržoazijo povsod z
novim strahom pred revolucijami. Slovenska buržoazija se j e ustrašila
lastnega ljudstva, saj so tabori odkrili, kakoir pravi Kardelj, »revolu-
cionarno energijo, ki j e bila nakopičena v slovenskih delovnih mno-
žicah, in globoko s o c i a l n o vsebino njihove udeležbe v narodnem
gibanju.« Ta vsebina pa ni bila po volji liberalni iburžoaziji, ki j e
videla v n j e j nevarnost za svoje lastne položaje in za s v o j o lastnino.
Tako so, po krivdi slovenske liberalne buržoazije, ostali tabori
le kratka epizoda v slovenski zgodovini 19. stoletja, le plamen, ki j e
zagorel in ugasnil, akcija, ki j e zamrla prej, preden j e mogla doseči
vidne zunanjepolitične uspehe. Kljub temu pa predstavlja taborsko
gibanje s širino, ki j o j e zavzelo, ,z energijo, ki j o j e ipokazalo, in
s svojo politično usmerjenostjo svetlo in pomembno poglavje naše zgo-
dovine.
Raj ko Vrečer:

Kako je bilo pred devetdesetimi leti

Na osnovi. ustave iz leta 1867. ki j e med drugim dovoljevala

tudi zborovatno svobodo ipod milim nebom, so začeli prirejati zatirani
avstro-ogrski narodi nacionalne manifestacije za dosego političnih,
gospodarskih in kulturnih pravic. To so bili ljudski tabori.
Idejo za javna zborovanja pri nas je sprožil Fran Levstik. Nje-
gova pobuda j e našla takoj rodovitna tla najprej v Mariboru, kjer j e
dr. Matija Prelog sklical dne 7. julija leta 1868 v mariborski čitalnici
posvetovanje, na. katerem so sprejeli skupni program za organiziranje
slovenskih taborov. Dr.'Prelog j e v svojem govoru med drugim dejali:
»Zber.imo se tedaj v blagem namenu lastne boljše bodočnosti Slovenci
na' Kranjskem, Primorskem, Koroškem in Štajerskem, povsod, kjer
stanujemo, v velike tabore in izrečimo. po slavnem zgledu naših bratov
Čehov svoje želje in išvoje zahteve. Vsi pravični sosedi in Slovani nas
bodo podpirali, poslanci pa tem laže izposlovali naše pravice,«
Program j e izgledal po .izvirniku takole:
1. Zahteva naj se slovenska skupina, to j e Zedinjeno Slovensko
z narodno upravo. •
2. Naj se uradnikom na Slovenskem neodlagoma določi doba, do
katere morajo znati slovenščino v besedi in pisavi.
5. Ljudske učilnice (šole) naj bodo cisto slovenske, v srednjih
šolah bodi učni jezik slovenski, nemški jezik pa ostani predpisani
predmet.
4. Cerkvena vlada naj. uraduje v slovenskem jeziku.
Za štajerske Slovence se j e še posebej nasvetovala naprava go-
spodarskih, zlasti vinarskih šol s slovenskim učnim jezikom. Poli-
tično pomembna pa j e bila predvsem prva programska točka, v kateri
j e bila postavljena zahteva po Zedinjeni Sloveniji.
Organizacija slovenskih taborov j e bila poverjena dr. Valentinu
Zamiku, očetu slovenskih taborov.
Prvi tabor j e bil dne 9. avgusta v Ljutomeru, drugi pa dne
6. septembra leta 1868 v Žalcu, in sicer na sedanjem hmeljišču tik
železniške proge.
Za žalski tabor so izdali slovenski rodoljubi oklic, ki je izšel
meseca avgusta tudi v celjskih »Novicah«. V tem manifesitu so bili
vabljeni, k udeležbi na tabor zlasti rojaki iz Savinjske in Šaleške
doline. Oklic se j e končal z naslednjimi besedami: »Pridite iz vseh hiš
in iz vseh vasi posebno celjskega, gornjegraj.skega, Vranskega, šoštanj-
skega, laškega, konjiškega, kozjanskega in šmarskega okrožja. Pri-
dite na dan 6. septembra 1868. leta ob treh .popoldne v žalski trg
k slovenskemu taboru!«
 Oklic so podpisali: Ivan, Franc in Karel Zuža, Jože Žigam, Janez
Hausenbichler in Vincemc Janič iz Žalca; Andrej Pirnat iz Levca; Miha
Vizjak in Anton Grabič iz Teharja; Andrej Goršek iz Drešinje vasi;
J. Golavšek iz Griž, Jakob Ježovnik iz Velike Pirešice, Franc Vra-
tarič iz Vojnika, Franc Kotnik iz Frankolovega, Jože Lipuš iz Višnje
vasi, Janez Jamnik iz Strmca; dr. Gustav Ipavec, M. Kavčič in Ivan
Žvegler iz Šentjurja pri Celju, Gašper šorn iz Gomilskega, A n d r e j
Elsbacher, Franc Orožen in J. Znidaršič iz Laškega, Fra-nc Skaza iz

Fran Levstik,
književnik, kritik in vodja
»mladih« (1831—1887)

Šmarja pri Jelšah. Ivan Zdolšek iz Ponikve, Jakob Špande, Jože Mikuž
in Ivan Zehelj iz Slovenj Gradca, Ivan Štancer iz Rečice ob Savinji,
Janez in Jože Lipold ter Anton Goričar iz Mozirja, Jur Logar in
Mesenik iz Solčave, Jože Trek in Lovro Šalej iz Luč, Janez Vivod iz
Gornjega Doliča, Ivan Vošnjak iz Šoštanja, Jože Rak iz Velenja ter
Moric Ripšl, dr. Franc Bradkovič, Ivan Toplak, Franc Kapus in
dr. Janko Semec iz Celja.
V nedeljo, dne 6. septembra 1868 se j e pripeljalo z vlakom
v Celje okrog 60 članov ljubljanskega »Sokola« in mnogo drugih
rodoljubov iz Kranjske, Koroške in iz vseh dalnjih in bližnjih krajev
Štajerske, tako da j e bila tistikrat v Žalcu zastopana res skoraj vsa
Slovenija. Nad dva tisoč j e bilo samo »omikanih« Slovencev navzočih,
pravi poročilo.

2 Savinjski zbornik
17
GO

Pripravljalni odbor ni imel P - d devetdesetimi leii pri i « ^ ^ ^ ^ ^ S ^ m o

jubilejni. Južno o d sedanje Železniške p o s t a j e , o z i r o m a o d s a v r n j ^ ' ' f e n d a r to spričo dejstva,

, , J 1 * n ' ; 'nKrfa ^^l!' 1 «, 0 "-a številni milajli s slovenskimi trobojni-

Zborovališče je bila dostopno o d vseli si ran O d a j a h so ^a ^ m J , Unj v i d n e m mlaju,
camii, prav v središču o b okrašeni tribun pa je na « e d n o visokem, p J k o dovolj.
plapolala velika slovenska zastava. !Za pe "'^glavo 5 j e bil o c a r u j o č in veličasten,

hl n a X e n o Zedi"
 Glede na to, da Savinjske železnice še ni bilo (zgradili so j o šele
leta 1891), so se pripeljali udeleženci tabora iz Celja na okrašenih
vozovih, ki jih j e bilo nad sto. Na čelu je jezdilo dvanajst konjenikov,
med katerimi sta bila tudi dva mlada Žalčana: Josip Širca, poznejši
dolgoletni župan, in Rudolf Senica, poznejši žalski posestnik in go-
stilničar.
Na številnih okrašenih vozovih so se pripeljali v Žalec Savinj-
čami. Častno so bili zastopani zlasti Braislovčani. ki jih j e spremljala
tudi godba na pihala pod vodstvom kapelnika Vrankoviča.

Ivan Zuža Friderik Širca Marija Širca

Ris to Savili

Vseh voz, ki so pripeljali udeležence od blizu in daleč, j e bilo

nad štiri sto.
Žalskega tabora se j e udeležilo tudi 'lepo število rudarjev in
steklarjev iz Hrastnika s svojo godbo. Udeležba teh zavednih delavcev
pa ni bila všeč nemški rudniški upravi, ki j e odtrgala vsakemu ude-
ležencu pet goldinarjev težko prisluženega denarja, kar j e pomenilo
za tiste čase vsekakor občuten znesek.
Vsa množica zborovalcev se j e zbrala sredi okrašenega trga pred
tedanjo Staretovo gostilno, kjer j e osemnajstletna Marija Sirca, sestra
pokojnega skladatelja Friderika Sirca (Rista Savina) izročila ljubljan-
skim Sokolom šopek cvetja. Od tod se j e pomikala dolga povorka, na
čelu katere sita korakali obe godbi in konjenica, na slavnostni prostor.
Toipiči iz preboldske graščine pa so pozdravljali navdušene tabornike,
katerih število j e znašalo po mnenju navzočega vladnega komisarja
iz Celja najmanj petnajst tisoč.
Na okrašeni tribuni j e bil zbran slavnostni odbor. Tabor j e začel
in pozd ravil množico domačin in poznejši deželni poslanec Ivan Zuža
z geslom: »Bog kliče, Slavjani, predolgo tlačaini, stopajo čvrsto med
svet na svoje slavno mesto!« Za predsednika j e predlagal dr. Jožeta
Vošnjaka, odvetnika iz Slovenske Bistrice, za zapisnikarja pa j e na-
prosil Antona Tomšiča in pisatelja Josipa Jurčiča.
Prvi se j e priglasil k besedi dr. Jakob Ploj iz Ljutomera, ki j e
zahteval med drugim rabo slovenskega jezika v vseh uradih ter dobe-
sedno izjavil: ».Na noge, Slovenci, pokažimo biti gospodarski v deželi
ro
o

Žalec se -pojavi v zgodovini že leta 1147, zanesljivo pa leta 1182. Leta 1347 je bil že trg z lastnim sodnikom in
pečatom. Zanimiv pa je njegov grb. »Nikjer ni možno dognati, k d a j in kdo ga je podelil žalskemu trgu. Zgo-
dovinsko dejstvo je, da so se pojavili grbi v mestih in trgih o d XIII. d o XV. istoletja. Ker so si razna mesta
in trgi z dovoljenjem višjih oblasti omišljali grbe sami, je tudi mogoče, da je sestava žalskega grba domačega
izvora. Grb trga je rdeč ščit, ki nosi na vzglavju rožo v srebrnem, petlistnem cvetnem vencu z zelenimi kot-
nimi listi m z zlatim peščiščem. Na desni in levi strani rože je po ena navzven obrnjena krilna kost (nemški:
Sachsen!) s črnimi orlovskimi krili; v vznožju ščita pa so trije srebrni listi.« (Rajko Vrečer: Savinjska dolina).
V taborski dobi je segal trg v glavnem le od Roblekove pa do Zotlove hiše. Tedaj je imel samo 56 hiš, medtem
ko jih ima danes že nad 250.
Umetniško izdelan grb — delo znanega kiparja Bernekerja — hrani v svoji zgodovinski zbirki osemletna
šola v Žalcu.
katero smo sprejeli od svojih očetov. Da b i naša beseda v zapečku
čepela, nemškutarija pa se ošabno šopirila, tega ne smemo dopuščati,
sicer nismo vredni biti Slovenci. V naše urade mora slovenščina na
prvo mesto (dolgotrajni klici: »To mora biti!«). Cesatr sam j e podpisal
ustavo in s tem priznal tudi ravtnopravnost našega jezika. Izročite
torej, da j e vaša sveta volja, da se naj na slovenski zemlji slovensko
uraduje in pisari« (obče pritrjevanje). Dr. Ploju j e sledil njegov

Anton Tomšič, Josip Jurčič,

urednik književnik
»Slovenskega in časnikar
Naroda« (1844—1881)

komcipient dr. Valentin Zamik, ki j e med drugim dejal: »Zemlja

slovenska j e zemlja sveta. Zadnji ostanek j e onega velikega slovenskega
posestva, katero se j e nekdaj raztezalo čez Gradec, Dunaj, Tirole,
katerega pa smo izgubili dve tretjini, tako da imamo sedaj svojo gra-
nico že- pri Muri. Zadnji sveti ostanek je, kar še imamo, držati ga
moramo z vsemi močmi, da nam ne bodo nekoč naši otroci očitali, češ
da smo zapravili lepo deželo, ker nam ni bilo zanjo mar. Do sedaj smo
se le vedli kakor pohlevni čolnar, ki se pri vratih ni upal proti nebu
pogledati, pred velikim oltarjem pa se šopirijo in bahačijo narodni
nasprotniki. Mi smo nosili preponižno klobuček pod pazduho, klanjali
smo se tujcu, ki se j e od naših žuljev redil, medtem ko j e moral domači
sin po tujih deželah iskati pičlega živeža, ali pa se uvrstiti med nem-
škutarje in z njimi v en rog trobiti. Kaj bi Nemci na Zgornjem Šta-
jerskem rekli, ko bi se iz njimi v pisarni slovensko govorilo? Take
uradnike bi v Muro zagnali (gromoviti živio klici in smeh). To j e
narobe svet, kakor se po naših uradih godi.«
Prvima govornikoma j e sledil F. R. Razlag, ki je izvajal kakor v
Ljutomeru: »Več ko tisoč let j e preteklo, ko se naši očaki niso smeli
zbirati pod milim .nebom, da bi se posvetovali o občih rečeh. Zdaj j e
prišla doba, da sme slovenski narod izrekati svoje želje in jih pred-
lagati presvetlemu cesarju. Porabimo -to dobo. Žalostno se j e godilo
našim očakom, žalostno se godi nam, aili jaz mislim, naj se pa naši
deci b o l j e godi« (dolgotrajni živio klici, kmetje vihte klobuke). Go-
vornik j e zahteval tudi slovenske kmetijske šole.
 Nato j e povzel besedo župnik Božidar Raič iz Haloz, ki je govoril
o šolskih vprašanjih. Rekel j e : »Terjamo s v o j jezik tudi v naše šole
m sicer v ljudske in tudi v višje. Slovenski otroci se v dozdanjih
nemških šolah niso naučili ne slovensko ne nemško in marsikdo niti
svojega imena ne zna zapisati. Združimo se, ker smo bratje in sinovi
ene matere. Šola je neka vsemogočnost in ako j e rekel stari modrijan
Arhimed: dajte mi prostor zunaj zemlje in jaz j o bodem iz njenih

Dr. R. Razlag, Božidar Raič, Dr. Jakob Ploj,

iz Radoslavcev duhovnik odvetnik
odvetnik, in narodni v Ljutomeru
deželni poslanec budite! j

tečajev vzdignil, smemo mi reči: dajte nam narodne šole in to bo tisti

prostorček, v katerem si bodemo ra vnoprav nos t priborili, nemškutarijo
pa vzdignili iz tečajev. Naše nižje šole so le kukavice, ki so slavčevo
petje zatirale. Ko bi naš jezik gospodoval po srednjih šolah, ne bi
dobivali tujci najboljših in najvišjih služb med nami. dobivali bi jih
naši ljudje, ki hi imeli srce in glavo za nas.« (Zivio klici.)
Kot zadnji govornik j e nastopil dr. Jože Vošnjaik, ki je govoril
o Zediujeni Sloveniji in j o prepričevalno zagovarjal.
Ob zaključku tabora so sprejeli .navdušeni zboTovalci naslednjo
resolucijo:
Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v § 19. držav-
nih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje
narodnosti, dokler ne bode:
1. slovenski jezik na Slovenskem izključljivo uradni jezik in do-
kler se ne b o v ita namen uradnikom na Slovenskem neodlagoma določil
Obrok, in sicer pol leta, do katerega moraja znati slovenščine v besedi
in pismu;
2. dokler na Slovenskem ne bodo cerkvene vlade uradovale v slo-
venskem jeziku in se ne bodo v bogoslovriieuh predmeti, kateri se do
sedaj nemško predavajo, slovensko razlagali:
3. dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske ini ne bo v srednjih
šolah učni jezik slovenski, nemški jezik pa ostane učni jezik;
4. dokler ,se ne bodo iz deželnega zaklada štajerskega v razmerju
na število Slovencev in njihovih prineslkov napravljali, podpirali iin
vzdrževali slovenski zavodi, kakor slovenske gimnazije in gospodar-
ske šole;
5. dokler se po poslovnem potu ne združijo Slovenci v Zedinjeno
Slovensko z narodno upravo;
6. dokler ne bodo dodane § 19. izvršilne postave ter dejansko
izpeljane in dokler se ne bode posameznim deželam dala večja samo-
stojna upravna oblast. (Glasno pritrjevanje.)

Dr. Jos. Vošnjak. Dr. V. Zarnik,

(1834—1911) (1837—1888)
zdravnik odvetniški
v Slov. Bistrici pripravnik pri
je otvoril tir. Jakobu P loju
Tabor v Žalcu v Ljutomeru

Med posameznimi točkami dnevnega reda sta menjaje igrali obe

godbi, nastopil pa j e tudi prvi slovenski pevski zbor iz Žalca pod vod-
stvom nad učitelja Frana Kovača, rojaka iz A rj e vasi.
V spomin na žalski tabor so dali organizatorji izdelaiti kovane
svetinje, ki so nosile na eni strani napis: Slovenski tabor v Žalcu 1868,
na drugi strani pa besedilo: Slovenci, zedinite se!
Trg Žalec j e bil tiste din i slavnostno okrašen, na naših gorah pa
so goreli kresovi kot oz-nanjevalci prebiijajočih se Slovencev.

Viri:
1. Dr. Jože Vošnjak: Slovenski tabori 1. 1869
2. Dr. Jože Vošnjak: Slovenska matica »Spomini«
3. Gorše: Dr. Valentin Zarnik
4. Članki »Slovenskega naroda« v Licejski knjižnici v Ljubljani o slo-
venskem taboru v Žalcu

1868 1958
Milan Kolenik:

Občina 2alec

GEOGRAFSKI PREGLED

Ta prispevek ima namen, -označiti v g l a v n i h obrisih pokrajino

ki pripada danes občini Žalec, brez bivše občine V r a n s k o . Bralcu naj
prikaže njene zemljepisne posebnosti in mu olajša or.entac^o v pokra-
jini, ki j e zavoljo svoje gospodarske vloge pomembna tudi v sirsem
slovenskem in jugoslovanskem merilu.
Občina (komuna) Žalec zajema v glavnem ves osrednji del Uejj
ske kotline oziroma Spodnje Savinjske doline. Razen tega pa vk , -
čuje še dobršen ko« robnega sveta ob Loznica ravnine o b B o l j s k i m
višjega, gričevnatega ter tudi že hribovitega obrobja na ~
hodni n južni strani. Sestavlja j o torej ozemlje prejšnjih manjs h
občin Braslovč, Tabora, Gomilskega, Polže e, Šempetra, .& ,
Petrove in Žalca. Po površini j e to največja obema celjskega okraja,
saj miri 29.614 ha (po oceni 31. 5. 1957). Meje te nove občine se na se-
veru in jugu ter deloma tudi na zahodu močno ujemajo s prirodnimi,
na vzhodu pa so predvsem administrativne.
Pozoren opazovalec bo kmalu ugotovil, da j e pokrajina v našem
delu razgibana in pestra ter mu b o všeč ta del s l o v e n s k e zemlje. Spo-
znal bo, kako se lepo obdelano ravninsko dno d o k n e s ^ i v s m e r i z a -
hod—vzhod, nekako od Braslovč d o Celja, to j e približno 25 daleč.
Nadmorska višina tal pri Celju j e 241 m. pri Malih Braslovcah pa 3 0 m.,
V označeno smer se torej ravnina rahlo d v i g a . Ves ta mzji - e t kotl ne
ki pripada deloma tudi drugim občinam, lahko delamo na vec delov
na osredje kotline, to je srednji del ravnine nekako m e d ^ e m p - t r o m
m Celjem, ki j e predvsem ,sušnega značaja m dobro obdelan, dalje na
robne dele ob Ložnici, ki predstavljajo v glavnem vlažen t r a v n i š k i ^
nato na celjski Gret, to j e na vlažen sve ob sotočju reke Voglajne
fn Hudinje, pa na svet ob Boljski, ki j e kot sušna ravnina podoben
prvemu de u (1, str. 458-463). Za temi deli kotline sledi višje ob-
robje. Tako spremlja severni rob ravnine najprej ožja terasa nad
Ložnico, za njo pa širši pas gričevja, na katerem še prevladujejo go-
z d o v i . Med njimi so v prisojnih legah vinogradi m sadovnjak! ter
ostali obdelani svet z domačijami. V večji razclalji o p a z ^ o - zc izven
območja občine - okrog 1000 m visoke podaljske Karavank - ^e
menasto hribovje Paškega Kozjaka (Basaksce - 1273 m), b o l j proti
severovzhodu Stenico in Konjiško goro, v ozadju pa se rišejo na ob-
zorju zaobljeni deli gozdnatega Pohorja. Prva, slemenasta hribovja
sestavljata v precejšnji meri kamenini apnenec in dolomit iz srednje
triadne dobe, ^nedtem ko j e Pohorje kot del P - o t v o r n i h ( o s r e d n ^
Alp iz trših, vododržnih kamenin, skrilavcev m tonalita. Zato pre
vladuiejo v njem položne oblike. Živo nasprotje ravnini so na za-
hodu strma p o b o č j i Dobrovelj (Tolsti vrh - 1077 m) in Memne pla-
nine na jugozahodu ter Golt (Mozirskih planin, Boskovec — 1590 m) na
severovzhodu. Tudi Dobro vi j e pokrivajo v veliki meri gozdovi, na še
višjih in b o l j strmih Golteh pa se menjajo s pašniki in tudi že z golim
skalovjem. To ozadje kotline na tej strani pa veličastno dopolnjujejo
še višje in koničaste Savinjske Alpe oziroma njih vzhodna ojstriška
skupina (Ojstrica, 2349 m). Ves ta južmoapnemiški alpski svet sestavlja

v največji meri apnenec, zato prevladujejo vrhovi s strmimi pobočji,

vmes pa se vrezujejo globoke alpske doline kot n. pr. prelepa Logarska
dolina.
Južni rob kotline spremlja najprej ožji in manj izrazit pas gri-
čevja, kmalu za njim pa se nedaleč od Savinje vzpenjajo tudi okrog
1000 m visoki vrhovi,' ki pripadajo severnemu delu Posavskega hri-
bovja. Tu j e znana Mrzlica (1119m), pa Gozdnik in b o l j na zahodu
Čemšeniška planina. Tudi v. tem hribovju prevladujeta med kameni-
nami apnenec in dolomit iz srednje triade, pobočja pa so takisto strma
ter večinoma pokrita z gozdovi.
 Na vzhodni strani nam obstane pogled na nizkem gričevju (500
do 400 m)., ki se vleče v to smer severno od reke Vogla j ne. Le v daljavi
zagledamo'blizu 1000 m visok Boč, sicer pa je tu pokrajina v nasprotju
z ostalimi predeli odprta.
Značilna za to večjo slovensko kotlino j e tudi njena lega na
prehodu med Alpami in Panonsko nižino, ki omogoča prehod iz osred-
njih delov Slovenije proti severovzhodu. Prav to ji daje veliko pro-
metno vlogo. Skozi to področje so vodile že stare rimske ceste, nato
srednjeveške, danes pa prav tako najboljše cestne zveze med Maribo-
rom in Ljubljano. Tudi prva in s tem naša najstarejša železnica (Ma-
ribor—Celje—Ljubljana, clo Celja zgrajena že 1. 1846) j e zajela vzhodni
del naše pokrajine. Od te so 1. 1891 izgradili železnico tudi po sredi
doline do Velenja in nato še dalje do Dravograda. Prehodnost doline
se torej vedno znova uveljavlja in seveda po svoje doprinaša k nje-
nemu razgibanemu življenju.
Ne bo odveč, če se tu prav na kratko seznanimo tudi z nastankom
in razvojem Celjske kotline. Dialektika nas uči, da se — kot vse ostalo
— tudi pokrajina polagoma spreminja ne samo v gospodarskem, temveč
tudi v površinskem (morfološkem) pogledu. Spomnimo se samo na
odnašanje proda in rodovitne zemlje ob rekah v času močnega deževja
in poplav, pa ponovnega usedanja tega materiala na drugih mestih.
Znanost j e ugotovila velika preoblikovanja naših tal v preteklosti,
ki so trajala milijone in milijone let. Tako je na primer v starem in
srednjem zemeljskem veku (paleozoiku in mezozoiku) prekrivalo našo
pokrajino morje (v njem j e nastajal kot usedlina apnenec). Nato pa
se j e ob začetku novega zemeljskega veka (kenozoika) zemeljska
skorja pri nas močno spremenila. Določeni predeli tal so se ob zemelj-
skih razpokah (prelomnicah) dvigali (gubali), med njimi n. pr. tudi
Savinjske Alpe in Karavanke, vmes pa so se veliki kosi sveta tudi
udirali (ugrezali). In s takšnim udorom je v terciarni dobi (v starejšem
delu novega zemeljskega veka), v oligocenu, nastala tudi Celjska
kotlina med Karavankami, Men i no planino in Zasavjem (2, str. 243).
Kot udorina v sedanjem obsegu pa se j e kotlina izoblikovala nekoliko
kasneje, nekako v sredi pliocena (1, str. 450). Zanimivo pa je, da j e v
prej imenovani oligocenski dobi v udori.no še nadalje segalo Panonsko
morje kot nekakšen zaliv od vzhoda. V to dolbo sodi tudi nastanek
oiligocenskih premogovnih plasti v Libojah in Zabukovici (3). Končno
j e v tej dobi, še b o l j pa v naslednjem pododdelku terciara, v miocen-
ski dobi, znano živahno delovanje ognjenikov (vulkanov) na obrobju
kotline. Od takrat j e minilo približno 20 milijonov let. Središče tega
vulkanskega delovanja j e bilo na severni strani Golt — okoli Smre-
kovca, Kamna in Travnika (4, str. 104). Ti masivi so zato zgrajeni iz
vulkanskega gradiva, iz amdezita. Tudi ob prelomu v zemeljski skorji
od Smrekovca proti Vojniku j e vzporedno delovalo več ognjenikov
in tudi tu j e privrela na površje lava ter so nastajale vulkanske ka-
menine (andezit, andezitni groh), ki jih najdemo n. pr. v okolici Po-
nikve in Pirešice. Podobna skupina vulkanov j e bila tudi pri Celju
iii južno od njega ob prelomnici na južnem robu kotline, kjer so
ostanki tega vulkanizma. Tudi topli in s latinski vrelci, ki jih najdemo
na obrobju kotline, so dokaz za lo. Imena Topolšica. Rogaška Slatina
so dovolj znana (4. str. 107).
Omenili smo tudi že naslednjo dobo1, pliocen. Y njeni začetni dobi
so reke nasule v udorini obilo drobirja, morje pa se j e takrat že
umaknilo proti vzhodu. Verjetno je nekako sredi te dobe zalilo kotlino
še jezero; morda jih j e bilo tudi več. Z usedanjem finega gradiva so
takrat marsikje nastale debele plasti ilovice, ki so danes še ohranjene
na obrobju kotline (n. pr. v območju ložniške in celjskih opekarn v
Spodnji Hudinji). Iz usedlin in odkladnin te dobe se j e izoblikovalo
na osnovi kasnejšega razdiranja in odnašanja gradiva po rekah de-
loma tudi položno gričevje m a obrobju (1, str. 450—452).
Zadnjo, kvartarno dobo, razdelimo na diluvij (pleistocen) in alu-
vij (holocen). V diluviju so velik del Evrope pokrivali ledeniki. V naši
bližini so bile pod njimi tudi Savinjske Alpe. Reke so izpod ledenikov
v teh gorah, pa tudi iz ostalega predgorja odnašale različen drobir ter
ga odlagale v dolini. Kasneje so ga v osredju ponovno odnesle (ero-
dirale), ohranile pa so se tako imenovane diluvialne terase na obrobju.
Opazimo jih n. pr. južno od Braslovč, na južnem robu med Vranskim in
Kasazami, na severu med Žalcem in Pirešico. zlasti pa na vzhodu med
Vojnikom in Teharjem. Tudi tu j e obilo gline in ilovice, ki j u izkori-
ščajo opekarne (n. pr. pri Ljubečni). (1, str. 453-454). — V aluviju, to
j e v sedanjosti, so reke znova nanosile v dno kotline novega drobirja
in tako ustvarile današnjo ravnino. Na tej plodni naplavini pa se j e
postopoma razvila prhka in precej sušna prst. Plast te prsti j e v bli-
žini reke še zelo tanka; šele nekoliko stran, na tako imenovani mlado-
diluvialni terasi (ravnini), j e plast prepereline debelejša in tu j e naj-
več njiv ter' naselij (1, str. 458). Prof. Žagar naivaja, da so se prsti v
Celjski kotlini »razvile v glavnem na aluvialnem in diluvialnem ma-
terialu, zato so še mlade in slabo izprane, po večini apnenčaste in le
v manjši meri manj apnenčaste naplavine«. (5, str. 26). Nato pa razli-
kuje tštiri tipe prsti: plitvo in sušno prst, ki j e potrebna namakanja in
ki j o najdemo nekako v osrednjem delu ravnine med Letušem,
Šempetrom in Medlogom; nato globoke in vlažne glinaste in ilovnate
naplavine, ki so tudi še v dnu kotline: na desnem bregu Savinje in
Boljske so nanosi iz višjih leg, na obrobnem hribovju in gričevju pa
vlažna in globoka hribinska tla. (5, str. 26).
Še nekaj besed o podnebju in rekah v Celjski kotlini.
Podnebje Celjske kotline uvrščamo k srednjeevropskemu pod-
nebju, h kateremu pripada znaten del Slovenije. Njegove značilnosti
so zmerne zime, zmerna poletja in zmerne padavine. Prof. Melik pravi,
»da ima Savinjski predel omiljeno podnebje osrednje Slovenije, toda
z nekaterimi svojstvi subpanonskega pasu« (1, str. 468). Povprečna
julijska temperatura v Celju n. pr. iznaša 20,2° C, pO'vprečna januarska
pa istotam —1,9° C. Nad 10° C znaša srednja toplina 6 mesecev, od tega
nad 20° C 1 mesec (julij), pod 0° C pa 2 meseca (7, str. 241, 268). Ker pa
leži kotlina na prehodu med Alpami in Panonsko nižino, kaže nekatere
sub alpske in subpanonske značilnosti. Tako se v n j e j v poletju ozračje
b o l j segreje kot n. pr. v Ljubljanski kotlini, saj j e dolina odprta
toplemu zraku iz vzhoda. Pozimi pa prihaja do izraza dejstvo, da j e
kotlina v glavnem vendarle p r e c e j zaprta. Zato tudi tukaj nastopa
tako imenovani toplinski obrat — mrzel zrak se zajezi in nabere v
kotlini, zlasti na vzhodni strani pri Celju. Tako pride do tegfi. da sodi
Celje k l j u b povprečno višjim zimskim temperaturam v Celjski kotlini,
kot denimo v Ljubljanski kotlini, ob določenih prilikah med n a j b o l j
mrzle kraje v Sloveniji (1, str. 467).
Padavin dobiva nižji del kotline na leto povprečno 1200 do
14-00mm (7, str. 280, pril. 3). C e l j e samo jih j e dobilo n. pr. v dobi od
1. 1919 do 1939 na leto povprečno 1116 mm. V tem o b d o b j u j e bilo p o v -
prečno največ padavin v mesecu j u n i j u (123 mm), takoj za tem pa v
mesecu septembru (121 mm). Iz tega sledi, da poznamo dva letna viška
padavin: spomladanskega in jesenskega. Najmanj padavin j e bilo v
tem o b d o b j u v mesecu februarju (41 mm). V celoti ima torej topli
letni čas precej več padavin k o t hladni. (8, str. 41). Višje obrobje
kotline na južni in zahodni strani dobiva v povprečku več padavin,
nekako do 1600 mm, vzhodna in severovzhodna stran pa v celoti manj
(od 1000—1200 mm) (7, str. 280, pril. 3). .
Tudi vetrovnost naše kotline j e precejšnja. Zelo pogost j e močan
jugozahodni veter, ki nastopa silovito, saj se spušča iz višjega obrobja
v dolino. V hmeljiščih napravi občutno škodo. Pozimi se uveljavljajo
tudi mrzli vetrovi iz vzhoda in severa. — Za snežno odejo j e značilno,
da se ne obdrži skozi vse zimske mesece, marveč se večkrat prekine
in spet obnovi. Tudi megla se- večkrat ponavlja, vendar večinoma ni
dolgotrajna.
Med rekami j e seveda n a j b o l j znana Savinja. Večji njeni pritoki
so Paka, Boljska, Ložnica ter Voglajna s Hudinjo. Vse te reke (razen
Boljske) in še nekatere manjše (n. pr. Sušnica in Koprivnica) se zdru-
ž u j e j o pri C e l j u v najnižjem delu kotline, k j e r j e torej .veliko sotočje
rek. Savinja izvira v Logarski dolini in po soteski pri Letušu vstopi v
C e l j s k o kotlino. V smeri od Letuša, mimo Braslovč in- Polzele prečka
ravnino in se pri Preboldu nasloni na njen južni rob. Tu j o z desne
strani ojači še Boljska. Na severnem robu ravnine pa j o skozi do Celja
spremlja Ložnica. Savinja ima močan strmec v gornjem toku, pa tudi-v
naši ravnini j e le-ta še kar precejšen, s a j teče pri Malih Braslovčah
308 m, v C e l j u pa 235 m visoko (1, str. 455). Njen tok j e zategadelj v
tem področju dokaj hiter. V zgornjem delu se njena struga ob de-
ž e v j u zaradi strmih gorskih pobočij, ki j o oklepajo, hitro napolni z
vodo, ki nato drvi proti ravnini in dalje proti vzhodu. Plitve struge
rek, njihova združitev prav v C e l j u ter močan zaokret Savinje isto-
tam proti j u g u (pred sotesko skozi Posavsko hribovje) povzročajo po-
gostokrat hude poplave zlasti v C e l j u in njegovi okolici. V ostalem pa
j e Savinja tudi zelo prodonosna reka in odlaga največji del proda
in peska v samem C e l j u ter s takšnim zasipanjem lastne struge še
povečuje število in razsežnost poplav (1, str. 456). — Ložnica kot njen
pomembnejši pritok v našem predelu j e do nedavna tekla počasi v
številnih vijugat proti Celju. Ob vsakein večjem deževju se j e prav-
tako hitro napolnila in ustvarjala svoje poplavno območje na severnem
robu kotline. Zato j e ob n j e j v prevladi travniški svet. Regulacija, ki
je. pravkar v teku, pa bo to nevšečnost v precejšnji meri odpravila.
Voda bo hitreje odtekala, utrjeni bregovi bodo zadrževali prestopanje
vode, dobršen del travnikov pa bodo zamenjale njive. — Z južne strani
tečejo v ravnino le manjši pritoki, kot n. pr. Reka, Artičnica in Bistrica.

GOSPODARSTVO

Profesor dr. Anton Melik pravi v svoji knjigi Slovenija II —

Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino — na str. 474 takole: »Ob-
čina — komuna Žalec, ki j i pripada ves poglavitni del Spodnje Sa-
vinjske doline, ima že 26,1% industrijskodelavskega in le še 44,3%
kmetskega prebivalstva, zraven pa še 6,6% obrtniški skupini pripa-
dajočega. V obeh novih občinah, Celju in Žalcu skupaj, prebiva 61.824
ljudi, od katerih živi od dela v industriji 30,8%, a od kmetijstva 23,4%.
To j e prava gospodarska slika Spodnje Savinjske doline, v kateri se
j e življenjski standard vzpel zelo visoko. Kmetijstvo j e malokje v
Sloveniji na tako visoki stopnji in posebej tako specializirano ter ko-
mercializirano, tako da se v nekem smislu razlike med industrijskim
ter kmetijskim prebivalstvom tu najbolj zabrisujejo. Po celotni gospo-
darski strukturi j e vsekakor Celjska kotlina v tem svojem osrednjem
področju med n a j b o l j ekonomsko progresivnimi pokrajinami Slove-
nije. Kmetijstvo' tu ne nazaduje in ne izginja, temveč se komerciali-
zira ter specializira in mehanizira.« In malo dalje lahko še razberemo,
da predstavlja kombinacija hmeljarstva in običajnega kmetijstva sku-
paj s precejšnjim deležem industrije trdne gospodarske temelje te
doline.
Te ugotovitve nam prav gotovo označujejo bistvene značilnosti
gospodarstva naše pokrajine. Nemogoče j e prezreti močno kmetijstvo
v tej pokrajini, kmetijstvo, kateremu daje hmeljarstvo prav svojstven
pečat. Prav tako nemogoče pa j e izpustiti industrijo, saj j e ta pri-
tegnila že velik del prebivalstva in tudi v marsičem vplivala na zu-
nanjo podobo pokrajine. Ako torej premotrivamo gospodarstvo naše
občine, to j e večjega dela Celjske kotline, j e nujno, da vsaj v kratkem
pregledamo pomembnejše gospodarske dejavnosti in označimo njihove
posebnosti.
Kmetijstvo
Pri.rodne prilike za uspešno kmetijstvo so v našem predelu dokaj
dobre, saj j e prst v glavnem primerna, podnebje pa j e prav tako po-
voljno. Najlažje spoznamo izrabo zemljišča v občini Žalec iz naslednje
razpredelnice kmetijskih kategorij (9, str. 82, po oceni 31. 5. 1957):
 Vrsta zemljišča Površina v ha V %
njive in vrtovi 5.118 17,0
sadovnjaki 463 1,6
vinogradi 181 0.7
travniki 5.525 18,7
senožeti 1.683 5,7
pašniki in planine 2.039 6,9
trstičja in močvirja 10 0,1
gozdna zemljišča 13.529 45,7
nerodovitna zemljišča J . 066 3,6
Skupna površina občine ~~29.614 100

Iz tega j e razvidno, da odpade največji del celokupne površine na

gozdove, saj zavzemajo ti skoraj polovico vsega ozemlja, kar se na-
naša predvsem na obrobno gričevje in hribovje. Približno v enaki iz-
meri nastopajo' njive in travniki (17% in 18,7%); ti pa seveda največ
v ravnini. Ostalim kategorijam pripadajo dokaj manjši deleži.
V podrobnem ugotavlja pri deležu njiv prej omenjeni avtor, da j e
najbolje obdelana in najgosteje naseljena ravnina v pasu med Celjem.
Polzelo in Gomilskim. Tu j e 35—50% vse površine v njivah, gostota
prebivalstva pa doseže 100 do 150 ljudi na kvadratni kilometer
(1, str. 459). Iz podatkov Krajevnega leksikona LR Slovenije str. 26 in 27
pa razberemo, da j e bilo 1. 1952 še preko 50% kmetskega prebivalstva
v takratnih občinah Braslovče, Gomilsko in Tabor (največ v Taboru
— 65%). Tem pa so sledile z že malo manjšim deležem (pod 50% kmeč-
kega prebivalstva) bivše občine Šempeter, Žalec, Polzela in Prebold. Tu
j e bilo povprečno po 40% njivskih površin. To so torej najbolj kme-
tijski predeli naše občine in v teh seveda hmeljarstvo močno izstopa.
Od celotne površine njiv v naši občini odpade na žita 36,2%, na
industrijske rastline (med njimi j e .nad 95% hmelja) 27,2%, na vrtnine
17,6%, na krmilne rastline 18,5% (12). To dokazuje, da odmerjajo kmetje
v tej občini k l j u b tolikšnemu poudarku na hmeljarstvu vendarle še
vedno največ njiv hranilnim kulturam (žita 36,2%, vrtnine 17,6%, sku-
paj 53,8%!). Res pa je, da imajo večji kmetje v tistem delu doline, k j e r
hmelj najbolje uspeva, povprečno tudi večje površine lastnih njiv za
hmeljišča kot pa to kaže celota. V ostalem pa j e seveda zanimivo, da
so več ali manj vsi kmetje iz doline — večji in manjši — hmeljarji.
Potemtakem tudi manjši posestniki z manj polja namenijo določen
del tega za hmeljišča, morajo pa zato seveda v večji meri kot prvi
dokupovati živila.
Danes najdemo hmeljarstvo predvsem v dveh področjih naše
države — v Savinjski dolini in v Vojvodini. V Savinjski dolini so prva
hmeljišča znana že iz let 1850—1860 in to v okolici Celja in Žalca. V
večji meri pa se j e hmeljarstvo pričelo po 1. 1870. Franc žuža, Josip
Bilger in Janez Hausenbichler veljajo za prve hmeljarje v tej dolini.
Slednji je skupaj s Karlom Hauptom uvedel današnjo sorto, tako ime-
novani angleški golding, ki zelo lepo uspeva (6, str. 70). Hmeljišča so
se postopoma večala, dosegla po prvi svetovni vojni okoli 600 ha in
narasla do druge svetovne vojne v vsej takratni Sloveniji na 2500 do
2800 ha (od tega j e Lil t) preko 90% v Savinjski dolini). Znano je, da
so morali kmetje med zadnjo vojno hmeljišča občutno zmanjšati (na
okrog 700ha (6. str. 71). Po osvoboditvi pa so se ponovno večala in
dosegla 1. 1957 2030ha. Istočasno se j e število pridelovalcev povzpelo
na olkoli 3.300 (po gradivu Hmeljarske zadruge Žalec). Na samo ob-
čino Žalec j e v tem letu odpadlo 1606 ha hmeljišč, vsi njeni hmeljarji
pa so pridelali 1,901.446 kg hmelja. Povprečni hektarski donos j e bil
1334 kg na 1 ha; s tem je bil že dosežen donos evropskega povprečja.
Znano j e tudi, da pridelujejo kmetje čedalje več prvovrstnega hmelja
(odločilna postaja torej kvaliteta — po njej se ravna cena) in v ome-
njenem letu j e bil pridelek že izredno dober, saj j e na prvo in drugo
vrsto odpadlo kar 97 % vsega' pridelka. Za boljši pridelek j e prejelo
premijo 78°/o vseh hmeljarjev v občima (9. str. 8, 9, 10).
Znano j e tudi, da večino našega hmelja izvažamo, v zadnjih letih
največ v ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko, Avstrijo, Nem-
čijo in druge države. 'Kako pomemben j e hmelj v naši zunanji trgovini,
kažejo navedbe, da je n. pr. 1953 znašala v LR Sloveniji vrednost
izvoženega hmelja 63.58% celotnega izvoza kmetijskih pridelkov
(5. str. 12).
Jedro hmeljarstva pri nas je danes prav v občini Žalec, saj je
največ hmeljišč nekako v pasu od Gomilskega in Braslovč na zahodu,
pa preko Polzele, Šempetra, Prebolda, Žalca in Petrove do Levca na
vzhodu. Hmeljišča so torej predvsem v osrednjem in zahodnem delu
občine. Tudi primerjava hmeljišč v bivših občinah pokaže, da j e bila
n. pr. 1. 1955 na prvem mestu občina Šempeter (39% hmeljišč od vseh
njiv), zanjo pa Gomilsko in Braslovče (12). V omenjenem delu ob-
čine j e torej hmeljarstvo vodilna panoga kmetijstva, v njem j e
največ pravih hmeljarjev. Z regulacijo Ložnice in pridobitvijo novih
površin pa se bodo hmeljišča tu še razširila.
Jasno je, da j e hmeljarstvo povzdignilo celotno kmetijstvo Spod-
nje Savinjske doline na višjo stopnjo iai da j e v občutni meri izboljšalo
življenjsko raven njenega prebivalstva. Lepše in bolje opremljene do-
mačije, pa tudi trdnejša posest, so sad prizadevnega dela savinjskega
kmeta — hmeljarja. Treba j e pristaviti, da terja uspešno hmeljar-
jeinje mnogo vestnega dela, precejšnjih investicij in dovolj sezonske
delovne sile (n. pr. ob obiranju). Za gnojenje hmeljišč so ,n. pr. po-
trošili v 1. 1957 samo v občima Žalec 3500 ton umetnih gnojil (na 1 ha
povprečno 2200 kg) (9, str. 8). Življenjska praksa kaže, da se vse to le
izplača, da vloženo delo, trud, skrb in sredstva niso zaman.
Toda navedeno volja v polni meri le za tiste dele občine, ki so v
nižini ali vsaj v bližnjem obrobju. Ce se oddaljimo v gričevje in hri-
bovje, so hmeljišča čedalje redkejša, povečajo pa se površine žita ter
pomen živinoreje, sadjarstva in deloma tudi gozdarstva. Za primer
bodi prejšnja občina Šempeter, kjer j e bilo 1. 1955 kot že navedeno,
39% vseh njiv odmerjenih za hmeljišča, 32% pa za žita. V občini Griže,
kateri pripada v večji meri hribovit svet na južni strani, pa j e bilo
 istočasno le 18% hmeljišč, zato pa j e bilo žitaric 43% (12). — Ker smo
že pri žitaricah, omenimo, da med njimi prevladuje pšenica, takoj za
njo j e koruza (na obe vrsti odpade okrog 60% vseh žit), za tem pa se
zvrstijo ječmen, oves in rž (12). Tudi tu se pri pridelku opaža napredo-
vanje, saj j e znašal n. pr. pri pšenici 1. 1957 povprečno 20,5 metrskih
stotov na ha (za vso FLRJ 1. 1957 — 16mtc) (9, str. 10 in 11 — str. 50).
Sicer pa j e zanimivoi, da določa rajonizacija kultur v tem predelu
v bodoče opuščanje koruze (9, str. 43).
Iz družbenega plana gospodarskega razvoja občine Žalec za 1. 1958
j e razvidno, da bo v pogledu investicij tudi letos težišče na pospeše-
vanju hmeljarstva. Površina hmeljišč .naj bi se v občini povečala za
253 ha in bi tako znašala v celoti 1859 ha. D o leta 1961 naj bi se po-
večala na 2161 ha, pridelek pa na 2500 ton. Velika sredstva so name-
njena nadaljnji regulaciji Ložnice, s čimer bi pridobili za boljše izko-
riščanje skupno 1900 ha tal. Za ureditev novih hmeljišč in za druge
kulture bi prišlo v poštev okrog 500 ha, ostalo pa bi rabilo za izbolj-
šanje živinoreje. Dalje j e v Žalcu predvidena gradnja novega skla-
dišča za hmelj, predvsem pa uvedba tako imenovane kmetijske strojne
službe v okviru strojno traktorskih obratov pri kmetijskih zadrugah.
V ta namen bo nabavljenih okrog 200 novih traktorjev. (9, str. 32 in
36—40).
Razumljivo je, da pridelujejo kmetje v občini Žalec razen že
navedenih kultur še druge, n. pr. povrtnine. Vendar lahko ugotovimo,
da jih pridelujejo večidel le za domače potrebe. Nekaj več jih pride-
lajo v tistih krajih, v katerih j e v večji meri zastopano tudi nekmečko
prebivalstvo (n. pr. Polzela, Griže, Žalec in Petrovče, vsi povprečno po
20% njiv z vrtninami) (12). V splošnem prihaja v poštev za prodajo v
neki meri le krompir. Nanj odpade tudi največji del vseh povrtnin v
pbčini (približno tri četrtine). Razmere kažejo, da prst v Spodnji Sa-
vinjski dolini prija tej kulturi in j e kvaliteta zelo dobra. To potrju-
j e tudi povprečni hektarski donos, ki j e znašal 1. 1957 160 mtq na ha
. (v vsej državi povprečno 114mtc na ha) (9, str. 10, 11, str. 50). V pri-
hodnje pa naj bi pridobili večje količine za trg s tem, da bi pridelovali
predvsem več jedilnega krompirja (9, str. 43).
Kljub prvenstveni vlogi hmeljarstva v kmetijstvu naše občine
ne smemo prezreti tudi ostalih njegovih vej, to j e živinoreje, sad-
jarstva in gozdarstva.
Živinoreja j e bila doslej v naši pokrajini spričo hmeljarstva po-
tisnjena nekoliko v ozadje. Vsekakor j e kmetu — hmeljarju tudi
živina neogibno potrebna (gnoj, vprega, prehrana) in j e lastnim
potrebam doslej v glavnem tudi zadostil. Da pa stanje v živinoreji
doslej' ni bilo zadovoljivo, dokazuje dejstvo, da znaša povprečna
molznoist krav v naši občini še vedno le okrog 1500 litrov (9, str. 8).
K izboljšanju živinoreje bo mnogo pripomogla vse b o l j razširjena
veterinarska služba; njeno središče j e sedaj v veterinarski ambulanti
i in osemenjevalni postaji v Žalcu. Razen te pa deluje v občini še 12
takšnih postaj, medtem ko jih b o kmalu že 16 (9, str. 9, 41).
Pogled na Žalec z Mirosana
 Tudi pogoji za živinorejo zo ugodni. Že prej smo omenjali večje
površine travnikov v bližini rek. Od skupne površine odpade na trav-
nike, senožeti, pašnike in planine 31,3% tal. Če k temu dodamo še
njive, posejane s krmilnimi rastlinami (detelja, lucerna), katerih po-
vršina j e znašala 1. 1957 2860 ha, dobimo glavno krmsko bazo občine
(9, str. 42). Doslej j e bila živinoreja vsekakor pomembnejša na obrobju
občine, k j e r so manjše površine hmelja.
Pri vrstah živine lahko ugotovimo precejšnje število k o n j prav v
tistih krajih, v katerih j e vodilna kultura hmeljarstvo (Gomilsko,
Braslovče, Šempeter), kar j e v zvezi z delom v hmeljiščih. Mehanizacija
kmetijstva bo konja gotovo v precejšnji meri izpodrinila (traktor,
zlasti v žičnih nasadih), s čimer b o ostalo več krme za govedo. Pri
slednjem pa prednjačijo višje ležeči obrobni kraji občine. Nasprotno
pa je število prašičev in perutnine spet največje v krajih, v katerih
vodi hmeljarstvo (velika potrošnja — številna delovna sila) V celoti j e
bilo v območju občine 1. 1955 — 1902 konj, 7950 goved, 8373 prašičev,
35.708 glav perutnine, 806 ovac in 551 koz. Za vse vrste pa v glavnem
velja, da so doslej večinoma namenjene le zadostitvi domačih potreb;
večjih viškov za tržišče tudi tu ni.
Za izboljšanje živinoreje j e letos predvideno še povečanje števila
živine, zlasti pri govedu, uvedba nove pasme (frizijsko govedo) na ne-
katerih kmetijskih posestvih, nabava plemenskih telic, ureditev paš-
nikov, večje pridelovanje detelje in lucerne ter ureditev 12 vzrejnih
središč za plemenske svinje ter 24 vzrejnih središč za štajersko kokoš
(9, str. 43).
Tudi za sadjarstvo so v občini ugodni pogoji. Lepo negovani sa-
dovnjaki po zavrtih in v bližini domačij ter vrste jablan ob cestah nam
to potrjujejo!. Vsekakor pa j e za sadjarstvo ugodno zlasti obrobno gri-
čevje, predvsem še na severnih, prisojnih straneh. V vseh višjih ob-
robnih krajih — severno od Žalca in Šempetra, na zahodnem robu
Braslovč in Gomilskega ter po južnem robu okrog Tabora, Prebolda,
Griž in Petrovč se kmetje močno ukvarjajo s to vejo kmetijstva. Pa
tudi v osrednjih nižinskih delih občine j e sadnega drevja precej. V
celoti so 1. 1957 našteli 216.134 sadnih dreves, od tega 164.964 jablan,
18.777 hrušk,, 15.038 češpelj in sliv, 6.303 češenj, 5.632 orehov in 4.581
breskev. (Ostale vrste so mnogo manj zastopane — po nekaj 100 debel)
(9, str. 12). Pridelek jabolk j e znašal n. pr. v istem letu 1579 ton
(9, str. 12). Med sortami prevladuje bobovec, sicer pa so precej mešane.
Kot pri živinoreji j e videti tudi pri sadjarstvu, da je po dohodku
pomembnejše zlasti v obrobnih, višjih delih občine. Opazimo, da po-
svečajo tam večjo pozornost izbiri vrst, da imajo lepši pridelek in da
sadje nudijo tudi tržišču, bližnjim ali pa tudi b o l j oddaljenim kupcem.
Kmetje v ravnini pa se tudi pri sadjarstvu v glavnem zadovoljujejo
le z nekim povprečnim stanjem. V glavnem težijo za tem, da bi čim
več sadja predelali v pijačo —• v jabolčnik. Delovni sili v hmeljišču
j e treba pač nuditi primerno malico. Zato morajo hmeljarji ob slabih
letinah sadje tudi dokupovati. To in pa domače potrebe po sadju
usmerjajo torej njihovo sadjarstvo. Z boljšo izbiro vrst, z rednim

3 Savinjski zbornik 33
škropljenjem in čiščenjem, s pomladitvijo in ureditvijo pravili sa-
dovnjakov pa bodo lahko dosegli tudi boljšo kvaliteto in s tem po-
večali svoje dohodke tudi v tej dejavnosti. K razvoju sadjarstva bo
mnogo pripomogla znana drevesnica »Mirosan« pri Kasazah, ki bo vzgo-
jila do L 1959 za trg 40.000 sadnih sadik. Že letos pa b o v občini na
novo zasajenih 8.370 sadnih dreves (9, str. 44).
Vinogradništvo j e mnogo b o l j kot sadjarstvo omejeno predvsem
na gričevnato obrobje. D o k a j lepe vinograde v naši občini najdemo
na severni, pa tudi na južni strani doline. Njihova površina znaša
180 ha. Žal pa odpade od skupnih 792.889 trt na žlahtno trto le 82.982
kosov, medtem ko so ostalo samorodnioe (9, str. 12). Vino j e povprečne
kvalitete in ga potrošijo večinoma doma.
Pogled na pokrajino nam pokaže, da j e v samem dnu doline raz-
meroma malo gozdov, zato pa zavzemajo večji del tal v višjem, se-
vernem, zahodnem in južnem obrobnem svetu. Zanimivo je, da j e celo
severna gričevnata stran, ki j e sicer prisojna, za poljedelstvo slabo
izkoriščena. Zato j e tudi obljudenost na n j e j sorazmerno majhna (1,
str. 464). Sicer pa znaša površina vseh gozdov v maši občini 13.5i29ha
(9, str. 13). Prednjaoijo kraji ima južnem rtibu kotline — Griže, Tabor,
Prebold itd. (prejšnja občina Griže j e n. pr. imela od celokupne po-
vršine 58% gozdov).
Gozdovi nudijo kmetom v dolini v glavnem steljo, gradbeni les
in drva za domačo uporabo, na obrobju pa prihaja razen tega ponekod
v poštev tudi širša prodaja. V 1. 1957 j e n. pr. znašal celokupni posek
20.306 m 3 , prirast pa j e bil cenjen na 26.270 m 3 . Razmerje je bilo torej
v tem letu pozitivno in se zaloge obnavljajo. Od navedenih količin
j e odpadlo za domačo porabo skupno 7.307 ni3, za prodajo pa 12.897 m 3
lesa (9, str. 15).
Gozdove bodo v prihodnje še b o l j skrbno obnavljali in negovali.
Že v tem letu b o zasajenih 78.550 sadik (9, str. 46).
Ob zaključku tega poglavja bi opozorili bralca še na neko vidno
zanimivost naše pokrajine. Ce opazujemo spomladi s kakšne višje
točke sveže preorana p o l j a v dolini, nam nehote vzbudi pozornost do-
ločena razvrstitev parcel v ravnini. V mislih imamo sistem poljske
razdelitve. Prav lepo so opazne skupine dolgih in ozkih njiv, ki po-
tekajo v isto smer. Polja so razdeljena na več takšnih skupin, ki so raz-
kosane ozir. sistematično parcelirane. Vsaka parcela v takšni skupini
j e običajno last drugega kmeta (13, str. 17, 36). Iz tega sledi, da j e
— kot pravi prof. dr. Svetozar Ilešič v delu »Sistemi poljske razde-
litve na Slovenskem« — »posest vsake kmetije razdeljena na številne
deleže, ki so razmetani po vsem zemljišču...« (13, str. 36). Takšna raz-
delitev polja prevladuje v Spodnji Savinjski dolini in j o imenujemo
zemljiška razdelitev na prave delce. V naši občini ima tako tipično
razdelitev n. pr. A r j a vas (13, str. 38, 44). Na obrobju, zlasti na severni
in južni strani pa j e razdelitev polj drugačna. Tudi tu j e sicer posest
razkosana, j e pa pomešana brez reda in torej ni sistematično raz-
deljena; razen tega pa parcele v glavnem nimajo pravilnih oblik. To
j e razdelitev polja na prave ali prvotne grude (13, str. 17 in Priloga
k razpravi). Razen navedenih sistemov j e na obrobju še nekaj drugih
vrst poljske razdelitve, vendar jih tu ne bomo omenjali.
Prav zgoraj navedena razparceliranost oziroma razdrobljenost
naše plodne zemlje pa ni v skladu initi z razvojem kmetijstva niti z
razvojem celokupnega gospodarstva v naši družbeni stvarnosti. Da bi
to neskladnost čimprej odpravili in da bi naše kmetijstvo čimprej
dvignili na višjo, sodobno raven, posvečamo prav povečanju hektarskih
donosov največjo skrb in vlagamo za dosego tega smotra največ
sredstev. Sodelovanje med kmečkimi zadrugami in kmečkimi proiz-
vajalci v tako imenovani kooperaciji dobiva vedno b o l j konkretno
podobo postopne poti k socialističnim odnosom na vasi. Razumljivo je,
da morajo pri tej socialistični preobrazbi vasi krepko sodelovati mimo
kmetijskih zadrug in naprednih kmetovalcev tudi vsa državna kme-
tijska posestva in vsi, ki j i m j e razvoj socialističnih družbenih odno-
sov na vasi pri srcu. Dobro in zgledno gospodarjenje obstoječih kme-
tijskih državnih posestev v A r j i vasi, Latkovi vasi, Šempetru, Vrb j u in
Zovneku ter šestnajstih kmetijskih zadrug v Polzeli, Petrovčali, Pre-
boldu, Trnavi, Šempetru, Taboru, Vinski gori, Gomilskem, Žalcu, Bra-
slovčah, Galiciji, Gotovljah, Grižah, Letušu, Ponikvi in Seščah bo ob
sodelovanju vseh kmečkih proizvajalcev in kmetijskih zadružnih fo-
rumov slej ko prej rodilo koristne sadove.

Rudarstvo, industrija in obrt

Razen kmetijstva so v naši občini dokaj pomembni tudi rudarstvo,

industrija in obrt. To nam dokazuje tudi že p r e j omenjeni poklicni
sestav prebivalstva. V rudnem bogastvu Celjske kotline so danes znana
nahajališča rjavega premoga na njenem južnem robu in nahajališča
gline na celotnem obrobju. V bližnji preteklosti pa so poznali tudi ne-
katera manjša nahajališča drugih rud. Tako so pridobivali n. pr. v
prejšnjem stoletju v bližini Galicije in Železnega rjavi železovec, svi-
nec pa pod goro Št. Jungert. Tudi pri Taboru in Preboldu so poizkušali
kopati železno rudo. (14, str. 54, 55). Zadnje čase so začeli pri Zalogu
kopati bentonit, ki ga koristno uporabljajo v livarnah.
V občini obratuje rudnik rjavega premoga Zabukovica, ki zdru-
žuje obrata Zabukovico in Liboje. Pri tem imamo v mislih zabukoviško
in libojsko premogovno kadunjo, ki sta obe iste starosti. Zaloge pre-
moga v libojski kadunji naj bi znašale okoli 1,500.000 ton, kalorična
vrednost pa j e od 3.800 do 4.300 kalorij (3, str. 121). V celoti j e v tem
rudniku zaposlenih okrog 1000 ljudi, proizvodnja 1. 1957 pa j e zna-
šala 156.000 ton (1, str. 486 in 9, str. 2).
Pridobivanje gline j e danes močnejše le v opekarni Ložnica pri
Žalcu, ki proizvaja vse vrste zidne in strešne opeke. Manjše poljske
opekarne pa so prej obratovale severno od Žalca, Šempetra in Polzele,
dalje na zahodni strani med BraslovČami in Gomilskim in tudi na južni
strani okrog Prebolda in Tabora (15, str. 36). Danes j e v obratu še

3* 35
manjša opekarna Gornja vas. Gradbeni kamen in gramoz daje kamno-
lom pri Pirešici.
V industriji so v naši občini zastopana podjetja tekstilne, kera-
mične. kovinske in lesne industrije ter industrije gradbenega mate-
riala Najmočnejšo skupino predstavljajo podjetja tekstilne industrije.
Sicer pa so večja podjetja naslednja: Tekstilna tovarna Prebold, Tek-
stilna tovarna Šempeter, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna
Tuteks Žalec, Keramična industrija Liboje, Tovarna pohištva i olzela,
Lesno podjetje Šempeter, Kovinsko podjetje Žalec Savinjska tovarna
opeke Ložnica-žalec in Agroservis Šempeter ter Kolarsko podjetje
Petrovče.
Med najstarejša podjetja sodi vsekakor Keramična industrija v
Libojah. ki j e bila ustanovljena že 1. 1816 (14, str 58). Danes zaposluje
okrog 400 ljudi. L. 1957 j e znašala proizvodnja 1.265 ton različnih ke-
ramičnih izdelkov (9, str. 2). Zanimivo je, da sta že pred nastankom
tega podjetja delovali na južnem robu kotline dve steklarni ki jih
danes ni več. Prva j e bila v bližini Tabora druga pa v samih Libojah.
V keramični stroki pa sta delovali prej tudi manjši podjetji v Kasazah
in Gotovljah (14, str. 57, 58). .
Omenili smo že, da j e močna zlasti tekstilna industrija, i u j e
najstarejša tovarna v Preboldu, ustanovljena že 1. 1839. Tako se tudi
ta uvršča med najstarejša industrijska podjetja v Celjski kotlini.
Danes zaposluje okrog 700 delavcev. Po številu zaposlenih j i sledi
Tovarna nogavic Polzela z okrog 500 delavci. V celoti pa zaposlujejo
podjetja te stroke nad 1500 ljudi (1, str. 481, 483, 484 . Po proizvodnji
so zastopana takole (1. 1957): Tekstilna tovarna Prebold
Tuteks Žalec 2,658.000 m 2 in Tekstilna tovarna Šempeter 1,?40.111 lu-
tkami!. Tovarna nogavic Polzela j e v tem letu izdelala 3,135.998 parov
nogavic (9, str. 4, 5, 78). Posebej j e zanimiva Tekstilna tovarna J uteks
v Žalcu, ki j e nastala v zvezi s potrebami hmeljarstva (vreee-embalaza)
v prostorih nekdanje pivovarne v Žalcu (15, str. 54, 55). Slednja j e bila
ukinjena 1. 1927 in j e vsekakor zanimivo, da danes osrednje hme-
ljarsko področje ne razpolaga s pivovarno. Omenjena tovarna j e v
zadnjih letih povečala in modernizirala prostore ter proizvaja sedaj
bombažne, konopljene in jutine tkanine.
Omenimo še, da imajo nekatera teh podjetij precejšnje težave
z nabavo surovin. Da bi postale neodvisne od konkurenčnih podjetij,
je v načrtu izgradnja dodatnih obratov, tako v Juteksu obrata za
lastno predelavo jutine preje, v Preboldu pa obrata bombažne pre-
dilnice (9, str. 5).
Ostala podjetja so manjša, dosezajo pa prav tako lepe uspehe.
To velja predvsem za Kovinsko podjetje in za obe lesnoindustrijski
podjetji (Polzela, Šempeter). Spričo povečane gradbene dejavnosti se
j e razvilo in močno uveljavilo tudi gradbeno podjetje »Gradnja« v
Žalcu. Manjša remontna obrata te vrste sta tudi v Preboldu m na Pol-
zeli. K tej dejavnosti spada tudi movo projektivno podjetje »Savmja-
projekt« v Žalcu (9, str. 16).
 Za potrebe kmetijstva skrbita Kmetijska strojna postaja v Žalcu
in podjetje Agroservis v Šempetru. Obe služita vse večji mehaniza-
ciji kmetijstva. Podjetje Hmezad v Žalcu, katerega predhodnik j e bila
1. 1902 ustanovljena Hmeljarna (15, str. 45), skrbi za odkup, pravilno
opremo in prodajo hmelja.
Glede razmestitve industrije pravi prof. Melik, da j e za Celjsko
kotlino značilno, »da industrijska podjetja tukaj niso koncentrirana
v enem samem območju, temveč da so razporejena zelo na široko«
(1, str. 474). Delovno silo črpajo ta podjetja iz bližnjih in tudi od-
daljenejših krajev, od koder hodijo na delo peš, s kolesi, z vlaki itd.
Omenjeni avtor zaključuje: »Za Savinjsko dolino, ki ima že tako s
srečno kombinacijo hmeljarstva in običajnega kmetijstva trdne go-
spodarske temelje, pomeni ugodno razporejen delež na industrializaciji
in urbanizaciji še nadaljnjo gospodarsko ugodnost.« (1, str. 474).
Glede obrtne dejavnosti pripominjam, da so številnejši obrtni
obrati zlasti v Žalcu, Preboldu, na Polzeli, v Petrovčah, Šempetru in
Braslovčah. Za njihov mlajši, kvalificirani kader skrbi Vajenska šola
raznih strok v Žalcu.

NASELJA

Za Celjsko kotlino j e ugotovljena poselitev že v prazgodovinski

dobi, in to na njenem južnem obrobju ter tudi v osrednjem delu
ravnine. Izkopanine iz starejše in mlajše železne dobe govore o živ-
ljenju človeka v omenjenih področjih. V rimski dobi so znana tudi
že pomembna naselja, kar nazorno dokazujejo izkopanine v Celju,
Šempetru in Ločici. Tudi slovanska poselitev se je naslonila v naj-
večji meri na ista področja doline (1, str. 475, 476).
Naselja v naši občini štejemo večinoma v vrsto t. im. ruralnih,
to j e kmečkih naselij, le nekaj večjih lahko uvrstimo med nekmečka,
urbanska naselja. Naselja prve skupine so nastala predvsem v bližini
plodnega zemljišča in pitne vode, vendar v določeni razdalji od po-
plavnega ozemlja ob rekah. Seveda pa so imeli vpliv na njihov na-
stanek tudi drugi činitelji — n. pr. prisojna lega, prometna stičišča
in podobno. V to vrsto naselij štejemo n. pr. na gričevnatem in
hribovitem obrobju t. im. zaselke (skupine do 10 hiš), ki jih j e mnogo
zlasti na severni strani. V ostalem pa najdemo v tem obrobju tudi
samotne kmetije, ki so v neposredni bližini predvsem v hribovju na
južnem robu (7, str. 542, priloga 5).
Drugi tip naselij v tej skupini so vasi, ki spadajo v našem ob-
močju med manjše, saj imajo le nekatere največje od 50 do 70 hiš
(1, str. 476). Naj omenimo, da j e pri razporeditvi večjih naselij zelo
zanimiv pogled na pokrajino; držijo se namreč ali osrednjega, torej
b o l j sušnega dela ravnine (n. pr. Petrovče, A r j a vas, Žalec, Šempeter)
ali pa že nekoliko višjih teras (n. pr. Griže, Prebold, Tabor, Braslovče).
Po različni razvrstitvi domov, to j e po tločrtu, pa razlikujemo v
Spodnji Savinjski dolini več vrst vasi. V glavnem opazimo t. im. gru-
časte in obcestne vasi, vmes, n. pr. b o l j na zahodni strani, pa tudi
dolge vasi (1, str. 476, 7, str. 542, pril. 5). Značilni obcestni vasi sta
n pr. Arja vas in Drešinja vas, k j e r so domovi razporejeni v dolgi
vrsti na obeh straneh ceste (poti). Med hišami j e tu le malo prostora,
obrnjene pa so s končno stranjo na cesto (i, str. 476, 7, str. 551). F n
gručastih vaseh pa prav tega reda ni; domovi stoje brez reda v gruči.
Med dolgimi vasmi so posebej t. im. enoredne dolge vasi, h katerim
štejemo n. pr. Dobrtešo vas in Breg med Polzelo in Šempetrom (1,
str 477) Tudi tu stoje domovi v vrsti, vendar ne tako tesno skupaj.
Posebne so spet dolge enoredne gozdne vasi (n. pr. Podlog, Spodnje
Grušovlje), kjer stoje domovi v dolgi vrsti ob eni strani poti m na
kulturnem zemljišču, ki se nato vleče v dolgi progi čez polje (zem-
ljiška razdelitev na proge) (1, str. 476, 7, str. 548).
Med večja in že b o l j ali vsaj deloma nekmečka naselja lahko
štejemo v naši občini nekaj trgov in krajev z večjimi podjetji. lakam
večji kraji v dolini so: Braslovče, ki so izpričane kot trg; leta 1457.
in stoje na nizki terasi ter imajo 306 prebivalcev (1, str. 479, 480). V
bližini so razvaline znanega žovneškega gradu. Polzela, ki lezi tudi
bolj na robu ravnine, j e znana predvsem po tovarni nogavic m ima
1079 prebivalcev. Podobno kot v Žalcu j e tudi tu š t e v i ^ prebivalstva
napredovalo zlasti v zadnjih dveh desetletjih (za 73,5 %) (1, str. 481).
Na nasprotni, južni strani doline je Prebold, od koder se povzpne
cesta čez hribovje v Trbovlje. Znan j e p o veliki tekstilni tovarni,
prebivalcev pa ima 567 (i, str. 485). Zabukovica in Liboje (premogov-
nik in keramična industrija) se tudi uvrščata med znane kraje na
južnem robu doline, Šempeter pa j e v sušnem osredju ob glavni cesti
in mu dajejo vse večji pomen izkopanine iz rimske dobe. V bližini
Petrove, ki so bolj na vzhodni strani, j e znano kmetijsko posestvo
Arja vas. . ..
Pripominjam, da kažejo v številu prebivalstva skoraj vsi kraji
Celjske kotline močno povečanje. V obdobju med leti 1931 do
1948 se n. pr. uvrščajo med skoraj izključno napredujoča naselja v
Sloveniji (16, str. 92). V večini teh krajev j e v omenjenem razdobju
prebivalstvo napredovalo za 30, 40, 50, 60 in več odstotkov, tako
n. pr. v Grižah za 47,5%, v Zabukovici za 3 1 % , v Polzeli za 5 6 % ,
r Preboldu za 51 %, v Rakovi jah za 80 %, v Dobrteši vasi za 100 %
in v Dobriši vasi oelo za 131 «/o (16, str. 76, 79). Vse to j e prav gotovo
tudi odraz napredujočega gospodarstva v občini, za posledico pa ima,
da znaša gostota prebivalstva v pravem, osrednjem delu ravnine se-
daj 100 do 150 na 1 km 2 (1, str. 459).
Središče komune Žalec leži nekako v osrčju Celjske kotline v
že prej omenjenem sušnem predelu ob važni magistrali Ljubljana—
Celje—Maribor. Kot trg se omenja prvič že leta 1265. in je, zanimivo,
imel tržne pravice že 58 let p r e j kot Celje, ki j e postalo trg 1. 1323.,
mesto pa 1. 1451 (1, str. 482, 494, 496). Kljub takšni legi m dejstvu,
da j e tu nastala tudi ena pražupnij Celjske kotline, h kateri je
sprva spadalo tudi Celje (1, str. 482, 495), pa se j e v največje m naj-
pomembnejše naselje razvilo Celje in ne Žalec, saj j e ležalo v kri-
žišču poti, imelo j e boljši obrambni položaj, postalo j e sedež Celjskih
grofov in dobilo j e prvo železnico in večjo industrijo v naši pokrajini.
Žalec j e ob vsem tem ostal le manjše tržno središče vse do razvoja
hmeljarstva. S tem pa, ko j e postal središče hmeljske trgovine, j e
pridobil na pomenu, ki se j e v zadnjem času še stopnjeval z raz-
vojem industrijskih podjetij v kraju in prav sedaj dopolnil s tem. da j e
postal Žalec tudi središče močne gospodarske enote — žalske občine.
Tudi izredno močna osemletna šola ter vajenska šola raznih strok
poudarjata njegovo središčno* vlogo v občini. Prebivalcev je imel
Žalec ob zadnjem ljudskem štetju 1. 1953. — 1.178, leta 1880. n. pr. pa
le 608. Število prebivalstva se j e torej v vmesni dobi domala podvo-
j i l o (1, str. 484). Porast j e bil močan zlasti v zadnjih desetletjih (za
dobo 1931—1948 znaša 85 %) (16, str. 79). Zunanja podoba Žalca se v
zadnjem času močno spreminja, saj ob starem jedru nastajajo lepi
novi stanovanjski predeli. Profesor Melik pravi, da j e Žalec »od
vseh nekdanjih trgov v Celjski kotlini razen Celja najbolj razvil
značilnosti pravega mesta. Zato zasluži, da mu tudi na zunaj in
formalno priznamo značaj ter naslov mesta; saj moramo priznati, da
se od vasi zares temeljito razlikuje tako po gospodarski strukturi
kot po zunanjem licu naselja« (1, str. 484).

Literatura in viri

1. Dr. Anton Melik; Slovenija II, drugi zvezek, Štajersko s Prekmurjem

in Mežiško dolino. Ljubljana 1957.
2. Dr. Ivan Rakovec: Naši kraji v oligocenski dobi, Proteus L. X.
1947/48, št. 9-10.
3. Inž. Gostiša-inž. Kovačič: Rudarsko-geološki opis libojske kadunje,
Liboje (ob 25-letnici »Svobode«),
4. Dr. Ivan Rakovec: Terciarni vulkani na Slovenskem, Proteus, L. X.,
1947/48, št. 4-5.
5. Prof. Marjan Žagar: Savinjska dolina in hmelj, Celjski zbornik 1957,
Celje 1957.
6. Inž. Lojze Kač: Hmeljarstvo v Savinjski dolini, Celjski zbornik
1951, Celje 1951.
7. Dr. Anton Melik: Slovenija I, splošni del, prvi zvezek, Ljubljana
1935.
8. Dr. Oskar Reya: Letni tok padavin v Sloveniji, Proteus, L. X.,
1947/48, št. 2.
9. Predlog družbenega plana gospodarskega razvoja občine Žalec za
leto 1958, Žalec.
10. Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije, Ljubljana 1954.
11. Statistični koledar FLRJ 1958, Beograd 1958.
12. Gradivo Urada za statistiko in evidenco OLO Celje, Celje (prera-
čunano iz navedenega gradiva).
13. Dr. Svetozar Ilešič: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, L j u b -
ljana 1950.
14. Prof. Janko Orožen: O nastanku rudarstva in industrije v Celju in
njegovem zaledju, Celjski zbornik 1951, Celje 1951.
15. Prof. Orožen - Felicijan: Kratka gospodarska zgodovina Celja in
okolice, Celje 1952.
16. Prof. Stane Zrimec: Gibanje prebivalstva Slovenije v razdobju
1931—1948. Geografski vestnik, Ljubljana 1950.
17. ** Gradivo Hmeljarske zadruge Žalec.
Vladimir Levstik:

Vladko in veter

Vroči poletni dan se ohlaja, smreke na Sevčniku ne drhte več

v sončni pripeki, Gora Oljka se odeva v izlate koprene. Blag vetrc
pihlja, s travami se poigrava, z listjem se pomenkuje, ko hiti čez no-
grade in polja, tja proti cerkvi svetega Andraža, mimo te v Podsevško
dolino, iz doline čez griče in bregove dol v ravan, kjer vali Savna svoje
bistre vode in kjer žive grajski stric, šentruperška teta in braslovški
boter. Še dalj, kar naprej leti veter, in Vladlkove misli lete z njim.
Mali Vladko leži pod široko lipo na griču in sanjari. Zaprl j e
zemljepisno knjigo; travne bilke gleda, kako se upogibajo, in si za-
mišlja, od kod prihaja veter in kod in kam gre njegova pot. Čudna
stvar j e veter; nihče mu ne ve doma, ko da se ni nikjer začel, prav ko
da piha že od začetka sveta, star kakor hribi, zemlja in nebo. In kam
hiti veter, k j e miruje, ako sploh k d a j obmiruje? Vladko si ne more
in ne more zamisliti, da bi se k j e ustavil. Kako bi se mogel, ko j e tako
lahak, da se visake reči ovije in ga nič ne zadrži? In kakšen j e veter?
Živ je, diha, vse vznemirja, pa vendar nima ne podobe ne obraza.
Vladko si ga skuša predstaviti in si ga slika toliko časa, da nazadnje
ires zagleda angelca z razprostrtimi perutničkami, siegnjenimi ročicami
in nožicami, zlatimi laski in bleščečimi očmi. Angelc Veter leti, leti,
Vladko pa ga spremlja s svojimi sanjami in si izmišlja pravljico:
Veter j e ušel svoji mami spod Oljske gore iii vihra v široki svet.
Privihra do Celja, tam so1 velike hiše in ua strmem hribu stoji stari
grad; do Zidanega mostu, k j e r se Savna izliva v Savo (le kaj ji j e
treba, j o mar luna trka?); v Ljubljano, kjer izhajajo »Vrtec«, knjige
»Matice Slovenske«, »Ljubljanski Zvon« in »Dom in Svet«; v Trist.
kjer pristajajo ladje in izkrcavajo blago z vseh koncev sveta. Nad
višnjevo morje se vzdigne veter, v Atene prileti in v Carigrad; iz
Carigrada hiti v Jeruzalem in Betlehem, in naprej, v Arabijo, v Indijo,
na Kitajsko in Japonsko, čez Tiho morje v Ameriko, iz Amerike čez
Atlantsko morje, na Francosko, k j e r je vladal silni cesar Napoleon,
s Francoskega čez snežne gore v Švico in na Tirolsko, pa na Koroško,
h Gospe Sveti, kjer so v starih časih kronaili slovenske vojvode. Od
Gospe Svete se zažene v Uršljo goro, in ko pride do tod, mahoma opazi
Goro O l j k o ; trikrat, štirikrat še udari s perutničkami, pa j e spet doma.
»Kod si se klatil, sinko Veter?« vpraša mama in skrivaj seže na
polico po brezovo šibo.
»Beli svet sem ogledoval, mati. Po vsej širni zemlji sem se spre-
letaval; niti slutil nisem, da letim nazaj pod Oljsko Goro.«
»Na, potepuh!« reče mama, ga stisne med kolena, mu jih naloži
z brezovko deset ali kaj, vzame škarje in mu pristriže perutničke do
živega mesa. »Da si zapomniš, k j e j e Gora Oljka!«
Ostrižen in našeškan sedi sinko Veter v kotu pod goro in se
cmiha in obuja kesanje: »Po belem svetu sem dirjal tjavdan, meneč,
 Vladimir Levstik

da mu ne bo nikoder konca, in glej si ga, priletel sem domov pod

Oljsko Goro! Zdaj bi pa res rad vedel, čemu sem j o bil popihal?«
Vladko si ga zamišlja tepenega in ostriženega in se mu na pol
hahlja, na pol se mu pa smili. Hudo zabavna se mu zdi Vetrova zgodba,
skoraj da j i sam verjame, res, kar zavida mu že, ki j e videl toliko
tujih dežel. Kadar bo veilik, pojde tudii 011 okrog sveta, prav gotovo
pojde, v Carigrad in Arabijo, v Indijo in Ameriko, na Francosko in
Špansko in kamorkoli še vodi pot.
 Že j e v duhu velik, že potuje; iu sredi potovanja, ko pravkar
lovi tigre na otoku Javi, se okrog njega vse nekam pogrezne in Vlad ko
zaspi.
Lipa šumi, Vladko spi na zemljepisni knjigi; ptički skačejo po
vejah in čivkajo, pa ga ne morejo zbuditi. Zbudi ga šele mamica, ki
j e skuhala močnik, pogrešila sinka in ga v skrbeh prihitela i s k a t . . .
Vladko je zdavnaj postal Vladimir; odrasel je, dokaj sveta j e
videl, čeprav ne toliko kakor Veter, ko j o j e popihal spod Oljske Gore.
In kakor sinko Veter, se vpraša vsakič, kadar se vrne v ljube domače
kraje in med svoje ljudi: »Po širnem svetu sem se klatil, in glej si
ga, priklatil sem se domov! Zdaj bi pa res rad vedel, čemu sem j o bil
popihal?«
In dobro mu de, da j e tu, in nekaj časa se mu spet vse smeje.
Hribi niso nikjer tako zeleni, nebeška trata nikjer tako višnjeva, bele
ovčke na nji nikjer tako čiste kakor doma. Doma j e vse najlepše
in najbolje, le mame ni več, da bi ga vsaj še enkrat zbudila s svojo
ljubo roko!

Vladimir Levstik:

MOJ GROB

Ko zadnjič poljubi me varuška Noč,

med čredo pokorno me ne zagrebite,
pod bor me ponosni na goro nesite,
pod bor, proti morju božanskemu zroč!

Ne prosim za kamen, ne maram za cvet:

dovolj, da bom z borom poslušal vetrove,
od mraka obsanjan, od zarje objet!
 PROTI JUTRU

In dih samote, tihi krik srca,

in cesta, ki me v mraku ni več vzela,
in pesem, ki je z mano dolgo šla,
a ni mi še riajtišjega zapela.

Ugaša noč. Budi se šum ljudi.

In zvezde, ki so daleč v mraku stale,
zbledele so v široki trak luči,
ponočne ptice, ki so dan prizvale.

Utrujen sem, a moram v dnevno luč.

Grenkost samote mi je še ostala.
O, srca davno zarjaveli ključ,
odpri me, da ne bova z mrakom pala!

In svet. Signali. Kriki. Gledam vse.

Potapljam se v globoko valovanje.
Vse me preliva, skozi mene gre —•
in grem in grem tako kot gre iskanje.

France Onič:

IGRA

Igramo se. Igramo tudi vloge,

ki si nihče jih sam ne zaželi.
In v nas sveta so slike vse pretoge,
da marsikaj nas v igri ne boli.

In stremo marsikdaj stvari uboge

in marsikaj, kar res pomembno ni,
nato polni neizražene tegobe
obstanemo med strtimi stvarmi.

Igramo dalje. In kar bomo še igrali,

bo morda igra s cvetkami na skali:
uvenejo, ko sonce zagori.

In skala bo ostala dalje skala,

le hladna prej, bo vroča zdaj postala;
usehlih cvetk ta igra ne skeli.
 BELI OBLAČEK

I.

Želela si v srcu je mnogo bogastva,

nabranega skrito iz naših dolin,
povsod ga je našla in ga zgrnila
z nasmehom oči, ki so polne globin.

In kakor da hodi po romarskih krajih,

pobožno je spletala kito si las
med gajem na loki, pod drevjem na trati,
povsod za njo tekel sam sončni je plaz.

Jo vidim od daleč. Kot potnik z asfalta,

in mnogo ob meni rumenih je sten.
Tu drevje ne niha, a riše si sence
dobrotne na cesti spomin samo njen.

II.

Zbežal je blažen čas: nanj pozabiva!

Spominov sence čez so že polegle.
Naj veter nosi in med polji skriva,
po čemer so nekoč želje posegle.

In koder koli bova še hodila,

podobe dragih dni bodo zastrte;
le ti morda med sencami vrnila
jih boš na zapuščene stare vrte.

Večer dreves bo tam ko tiha godba,

da žalost me edina tja povrne?
Je pot še tja? Mar moja bo obsodba,
a noč krog njih se v ostro mejo strne.
Janko Kač:

Nerodna zgodba

Vsa Savinjska dolina pozna mesarja Petkovega Tonča, vi ga pa

ne poiznate? Širokopleč, zastaven in zaripel možak je.
»Saj takih j e devetindevetdeset na sto mesarjev povsod po svetu
in ni tisti vaš savinjski Tonče med njimi pač nikako sejmsko čudo«,
mi ga hočete dati povsem v nič. Telesno j e res podoben mesar Tonče
tisočem drugih sotrpinov mesarjev. Kakor pa se loči že povprečni Sa-
vinjčan — pa brez zamere, prosim — od navadne človeške vsakdanjosti,
tako ima tudi Petkov Tonče prav do viška stopnjevano odlično čednost,
ki j i pravimo potegavnost. Prav v ozkem sorodstvu j e sicer ta čednost
z nečednostjo — lažnjivostjo, vendar j o pa že od daleč ločimo od te
po njeni nezlonamernosti. Le enega resničnega umetnika sem še poznal
v tej stroki, ki j e Tonča prekašal, Dajčmanovega očeta v Solčavi,
oštirja in cerkovnika. Če ga ni vzela zadnja zima, je menda še živ.
Nekoč j e očeta divje zavijalo po črevih in j e srknil, za zdravje seveda,
nekoliko slivovke, preden j e pozvonil k maši. Ko j e oblačil duhovnega
gospoda v zakristiji, j e neprijetno dahnil v starega župnika, da j e ta
vzdignil obrvi: »Vi, Dajčman, kaj ste ga že spet na vse zgodaj?« Za-
čudeno j e pogledal ata sivolasega gospoda: »Jaz že ne! Kaj pa če so
ga gospod kaplan!« Vsi trije so se nasmejali. Kaj so se hoteli jeziti?
Kako bi se tudi kdo jezil, če ata Dajčman zavali še tako debelo. Da
naš Tonče tudi ne zaostaja mnogo za svojim vzorom, vam dokaže v
naslednji resnični zgodbi.
Zgodaj zjutraj j o j e mahnil nekoč mesar Tonče po kupčiji. Vso
šaleško dolino tja do Šentandraža j e pretaknil, a nič pripravnega ni
bilo. K j e r mu j e ugajal rep, mu ni bila po godu cena. Če cena ni bila
napeta, j e bilo pa bedro preohlapno. Pozno popoldne si j e baš ogle-
doval pri Šmonu na Kaleh zastavnega voliča, ga v duhu tehtal in že
kar shranjeval čisti dobiček. Šrnon pa j e trd in nikomur ničesar ne da
pod ceno, najmanj pa mesarju. Težko se loči Tonče od dobrega kosa.
»Osem pa pol. Udari, Šmone! Lep denar je,« prigovarja mesar in
otipava menda že desetič voliča po repu.
»Devet sem rekel, pa amen. Lep denar sem, lep denar tja. Bo pa
počakal. Na petrih je še vedno dovolj detelje,« odloči kratko Šmon.
»Še žal ti bo, Šmone, č e . . . « na mah j e utrgal mesarju besedo
krepak sunek od zadaj, ki ga j e nemilo porinil proti jaslim. Da se ni
ujel zanje, bi bil telebnil Tonče prav na kravjo posteljo.
Razsrjen se ozre mesar in vidi, kako trese poleg voliča zastaven
kozel svojo redko brado in se pripravlja za nov naskok.
»Kaj ga imate tako naučenega, da meče kupce iz hleva?« se j e
hudoval Tonče.
»Otroci so ga spačili in j e kar za nadlego pri hiši,« odvrne Šmon.
Nagajiv nasmešek šine preko mesarjevega obraza:
»Da bo vsaj nekaj kupčije, koliko hočeš za kozla, Šmone?«
 »Kozla vendar ne boš kupoval, če potrebuješ vola?« ga j e odbijal
gospodar.
»Ce ga kupim, ga pa kupim! 150 dinarjev ti dam zanj,« j e od-
piral mesar svojo b r e j o listnico.
Za 160 dinarjev sta se pogodila; deset jih j e dobil pa pastir, da
mu povede zverino domov.
Šmon j e stopil na prag iin zadovoljno gledal čudno trojico, ki je
poskakovala v dolino.
»Bog ve, kakšnega vraga si j e Petek spet zmislil. Pri cerkvi v
nedeljo bom že izvedel.«
Mesar Tonče se j e zadovoljno muzal, ko si j e v duhu sestavljal
načrt za kozlovsko potegavščino:
»Čakaj me ti, bradati Mihevc, zavežem ti jezik, ki ga opletaš,
kakor krava rep na levo in desno! Še sto let se ti bodo smejali.«
Mrak j e že nastopil, k o so prispeli kozel, pastir in mesar po za-
vrteh do Tončevega hleva, (kjer j e ostal kozel. Pastir j o j e ubral do-
mov, Tonče pa j e stcupil k Anželakovi Zeifi:
»Zefa, posodi mi za nocoj tvojo kozo. Eno kilo mesa imaš zato
pri meni.«
Poznala j e Zefa Tonča, da j e dobrih rok, če gre za kakšne muhe
in ni kar nič vprašala kako, k a j in zakaj, temveč j e pripeljala iz hleva
svojo mekeiavko.
Mesar j e privezal kozo pred svojo gostilno, iz katere j e vse pre-
vpil glaisni Mihec, in stopil med goste prav ozlovoljen:
»Dober večer!«
»Kaj se pa tako držiš, kakor da bi ves dan same kisle kumarce
jedel,« j e zrogovilil nadenj bradati Mihevc. »Kaj nisi mogel nikogar
oslepariti, duša mešetarska?«
»Slaba j e bila kupčija, zares. Nate sem se pa vendar spomnil, če-
prav me vedno grdiš,« j e mirno odgovoril Tonče.
»Name si se spomnil? Da bi od mene kupil vola, menda j a ne.
Razen žene in mačke tako nimam živega pri hiši,« je ugibal Mihevc.
»Pa sem le mislil nate. Kozo sem ti kupil, kakor si me večkrat
prosil.«
»Glej ga, glej! Kozo si mi kupil? Kako b o moja stara vesela!
Samo denarja nimam . . . « j e mencal Mihevc.
»Boš že poravnal, saj vem, da si poštenjak,« j e zamahnil Tonče
z roko.
» K j e j o pa imaš, k j e j o pa imaš?« j e hitel ves vesel Mihec.
»Zunaj j e privezana. iKar poglej jo, če b o zate,« j e rekel mesar in
stopil na prag. Dekla j e prinesla iz kuhinje luč. Vsa pijana druščina
se j e zgrnila z Mihevcem pred gostilno in pretipavala uboigo meke-
tavko, ki j e začudena gledala neznane obraze.
»Ne bo slaba!« j e odločil kovač Julež, ki se j e razumel na živino,
ko j e pogledal kozi na zobe. »Tratnica j e s šestimi sekavci. Te imajo
sladko mleko. Gošnice, ki obirajo le grmovje, imajo kar štiri sekavce
in grenko mleko.«
 Janko Kač

»Pa ringelce iina kakor mestna -gospa!« je vpil Kožarek in j o

cukal za kožne izrastke pod brado.
»Kako zaljubljeno te pogledava. Nemara se j i kar zdi, da si tudi
Kozarek,« ga j e dražil veseli Mihevc.
»Vimič, poglej Milievc, vimič. Kako ga bo vesela tvoja Jerka!«
j e hitel zapiti krojaček Žmigovec in skušal k o z j o revo molsti. Ker pa
se j e revež preveč pripognil, se j e vpiknil na glavo pod kozo, ki ga
j e vsa preplašena preskočila.
Spet so se zgrnili pivci v sobo in j e ostala koza sama v temi.
 »Da me ne boš zmeraj zmerjal, bom dal že sam za likof. Minka,
postavi ga Štefan na miizo!« j e ukazal mesar Ion če.
»Saj vem, da si dober. Tudi mi ne boš za liudo štel, če te kdaj
s svojim umazanim jezikom oplazim. Kaj bi se kislo držali na tem
polomljenem svetu,« se je opravičeval Mihevc.
»Prav imaš, Mihevc! Le dajmo ga na kozino srečo in dobro pri-
rejo,« j e trkal mesar in so hrumeli z njim gostje, da se j e slišalo na
konec vasi.
Prav lahko se j e izmuznil iz sobe v tem direndaju mesarjev po-
močnik in izmenjal kozo pred hišo s kupljenim kozlom iz hleva. Pri-
šedši nazaj j e še zvrnil z Mihevcem kozarec, potem j e pa s skrbjo
pristavil: »Od poldne ni bila pomolzena, jo boš moral peljali domov,
da j e mleko ne ob t išči. Škoda bi bilo živali!«
»Prav imaš. Kako bo stara vesela, ko ji pripeljem tako kravico
v hlev,« j e pritrdil Mihevc. Odmajal se j e ven, odveizal živalco in
krenila sta proti domu.
»Pridna meketavka, pridna!« j e božal pijani Mihevc svojo kozo
in si predstavljal v duhu, kako b o presenetil svojo Jerko. Norčavi
kozel pa j e začel uganjati svoje burke in se zaletavati v svojega go-
spodarja.
»Le igraj se, le! Si še pač mlada, kozika,« j e kramljal Mihevc in
vdano prenašal vse napade hudomušnega kozla. Naenkrat se j e pa
povzpel kozel na zadnje noge in položil na sredo ceste svojega go-
njača. Nič mu ni zameril Mihevc. Še vesel j e bil pri misli: »Prireja
bo, prireja. Do zjutraj boš pa že morala počakati.«
Počasi sta prilomastila domov. Da preseneti svojo ljubo Jerko,
j e postavil Mihevc kozo kar v hlev in stopil ves blažen pred svojo
ženko. Z jeznim pogledom j e ošinila Jerka nadelanega moža, ki j o j e
potrepljal po rami:
»Ne uganeš, kaj sem ti pripeljal lepega!«
»O, saj vidim. Kakor vsak večer, pijano moro. Kdaj te bo srečala
pamet!« j e godla Jerka.
»Leščerbo vzemi in lonec in pojdi pomolst koziko, ki sem j o pri-
vezal v hlevu!« ukazuje slovesno Mihevc in gleda ves zadovoljen, kako
lezejo jezne gube ženinega obraza v prijazen nasmeh.
»Objemi me, ljuba Jerka!« sili Mihevc v ženko.
»Ne budali vendar, stari, in zlezi spat,« ga odrine Jerka, obriše s
predpasnikom glinasti lonec, prižge svetilko in izgine v hlev.
Počasi si j e slačil Mihevc suknjič in se pogovarjal sam s seboj:
»Ni bil slab dan. Vina do cementirenge zastonj, kozo na
upanje...«
»Boš ti, dedec nemarni!« j e planila naenkrat nanj z jevševim pa-
klezorn Jerka. »Se boš iz svoje poštene žene norčeval. Jaz ti pokažem!«
j e padalo presenečemu možu po glavi in koder j e zadelo.
»Kaj si ob pamet?« j e komaj prišel k sapi Mihevc.
»Ti pač ti! Kozla molži sam s svojimi pijanimi pajdaši. Pa še
lonec mi j e ubila nemarna žival, ko sem segla pod njo, da j o pomolzem,
O, jaz nesrečna žena . . . « j e planila Jerka v jok.
 »Kako kozel? Sam sem videl in otipal vime,« se otepi je prepadeni
mož.
»Kar v hlev pojdi, pa si poglej svojo kozo. Pa še potiplji, če
hočeš, da ti salutira. Saj pravim, pijanci si še nikoli niso kake baterne
zmislili!« j e jadikovala razjarjena žena.
Naglo j e nateknil Mihevc suknjič in stopil v hlev. Posvetil j e
koiziki pod vampič in videl, da j e njegova kozika res pravi kozel.
»Cigan nemarni, Petek! Kozla mi j e podvrgel. Jaz mu že po-
kažem!« se j e hudoval Mihevc, odveza! kozla, ga nemilo meknil iz
hleva ter ise napotil z njim nazaj v gostilno.
Pred njim se j e utrgal iz teme mesarjev pomočnik, ki ga j e bil
poslal gospodar pogledat, kako bosta orala Mihevc in Jerka zaradi
kozlove kupčije in molže. V silnem krohotu j e odmevala gostilna, ko
j e pripovedoval pomočnik, k a j j e videl. Vsi so naročili na novo pijače.
»Kje si, cigan nemarni?« j e prirobantil Mihevc s kozlom pred
gostilno in ga privezal za ograjo.
Vsi so se oizrli v vrata, ko j e vstopil razsrjeni Mihevc:
»Kaj si mi napravil ciganski mesar!«
»Ali si znorel, Mihevc, od veselja nad svojo meketavko, ko kolo-
vratiš okrog in psuješ?« se začudi mesar Tonče in se hinavsko zavze-
majo vsi gostje.
»Ne norčuj se iz mene, cigan! K a j sem kupil od tebe kozo ali
kozla, to mi povej!« sili Mihevc v mesarja.
»Pa se mu j e revežu res menda zbledlo. Vsi ste videli, da j e bila
prava, resnična koza, ki sem mu j o prodal. On pa sedaj nekaj onegavi,
da j e kupili kozla.«
»Kozo sem res kupil, domov sem pa prignal smrdljivega kozla
in j e bila moja žena strašno žalostna, ker j e mislila, da sem se hotel
ponorčevaiti iz nje.«
»Kaj ste že slišali kaj takega, l j u d j e božji! Kozji čudež! Poštena
koza se j e izpremenila v kozla. Kaj če nima sam peklenšček tukaj
svojih parkljev vmes,« se j e čudil z vso vnemo Petek.
»Pogledat pojdimo!« vpije med osupljenimi gosti Kozarek.
»Saj ga imamo pred vrati,« hiti pojasnjevat Mihevc.
»Potem kar noter priženi svoj kozji čudež, da vidimo pri luči,
k a j j e : koza ali kozel,« j e odločil mesar Tonče, ki j e vedel, da j e
medtem njegov pomočnik že zamenjal kozla s kozo.
Brž j e odvezal Mihevc kozji čudež izpred hiše in ga privlekel
za sabo v gostilno:
»No, pa poglej, ali j e kozel ali ni?« j e vprašal zmagoslavno.
»Kako b o kozel? Kaj res noriš, Mihevc? Poglej vendar vime in
Tingelce!« se j e zavzel Petek.
»Ne boš me ne! Enkrat si me. drugič pa ne grem na led. Tu imaš
svojega smrdljivca!« se j e repenčil Mihevc in se kar ni hotel ozreti.
Vsa gostilna j e bila polna krohota, ko j e stopil Tonče k Mihevcu
in mu predlagal: »Za dva Štefana staviva. Če j e žival, ki j o držiš za
koinopee, koza, plačaš ti, če j e pa kozel, plačam jaz.«

4 Savinjski zbornik
49
 »Velja!« j e udaril v roko mesarju Mihevc v nadi, da ga bo spet
zastonj pil in se je ozrl po svojem živineetu.
Gostje so se krohotali, da so se držali za trebuhe in so bili vsi
solzni, ko so videli neznansko izgubljen izraz na Mihevčevem licu.
Mihevc se j e sesedel na stol in pogledal po sobi:
»Zdaj pa res ne vem, kdo j e kozel. Moja koza ni kozel, to vidim.
Ali sem jaz ali pa si ti, Petek? Skoraj si me tako zdelal, da bi ne vedel,
ali sem dedec ali babnica. Cigan si pa le in si me dobro potegnil!«
Mesar Tonče ga j e potrepljal p o rami: »No, bom pa jaz trpel
stavo. Na, p i j Mihevc. T v o j a Jerka pa naj pride jutri s cekarjem, da
bosta imela za nedeljo dobro juho v spomin na kozji čudež.«
Vesela druščina pa j e hrumela še dolgo v noč.
K a j j e bilo pa s kozlom, bo radoveden ta ali oni. Mesar Tonče ga
j e zaklal, nič hudega sluteče stranke so ga pokupile in plačale to za-
bavno zgodbo.
(Iz avtorjeve knjige »Pisane zgodbe«.)

Meta Rainer:

PERSPEKTIVA 1941

Studence, jezera, potoke mirne,

vse reke, vrelce, kjer kaj vod izvira,
vse golta, škodoželjno vse požira
umazan veletok. In brezobzirne

njegove vode motne, hladne, širne

bregove trgajo, vse iz okvira
premikajo, nosilke zla, nemira,
drve valove-tanke neprodirne.

Sedanjost z njimi tone v morje večno ...

Iz tal pa sveži viri zakipijo,
izperejo navlako vso nevšečno,

pšenična polja v zlatu zableščijo.

Premagano sovraštvo bo nesrečno,
ves svet bo vabil Človek na gostijo.
 Meta Rainer:

KRIVDA

Nekdaj, ko mlada, samcata hodila

sem po vaseh zakotnih, svetu skritih,
po strmih klancih, po stezah zavitih,
se moja duša tal ni dotaknila.

Imela je prozorna, čista krila,

da po poteh se zračnih, vsem očitih
je za metulji ob jutranjih svitih
spreletela in z žarki se lovila.

Sedaj sprehajam se po gladki cesti

z nesramnim licem, z vsemi roko v roki.
Pod mano pa prepad se enooki

odpira. Srepo v me se je zazrl,

ko da tam doli je nekdo umrl,
nekdo, ki — sama ga imam na vesti.

Meta Rainer:

SIVA SKALA
(Po Turgenjeva pesmi v prozi)

Siva skala na obali,

pod obalo morski vali.
Kadar vetrc blag zapiha,
valčke lagodno razniha,
sivo skalo oškrope,
tisoč barv na nji puste.

Srce moje — skala siva,

nežne ženske dušf — vali.
če zapljuskajo po skali,
vsa zardi, postane živa.
Ostre sape jo suše:
žive barve ne zblede.

i* 51
Dane Debič:
Jagned

- Stal j e naslonjen na palico. Bila j e to ravna leskova palica in

nanjo se j e .naslanjal le rahlo. Odrezal j o je zato, da j e imel kaj v
rokah. Saj njegove roke so bile prazne tako grčave in kljub starostni
izsušenosti še vedno krepke, šapaste. Palica pa j e bila iz mladega
grma in na odrezu se j e zelenilo njeno sveže meso. Od rez je pomenil
svežino te pomladi. Zapoznila se j e letos. Oči j e prekrila starostna
mrena, toda še so zaznavale znake prebujenja. Zrak je bil topel. D i v j a
češnja j e zrasla med jelševim grmičjem in mali beli cvetovi so bili
kakor snežni kosmiči. Stal j e tam, precej podoben staremu štoru. Bil
j e raskav, kakor štor posekanega bora na obali ob reki. Reka j e rahlo
valovila, kakor da bi j o kodrala roka zamišljenega sanjača. Proti reki
so se nagibale veje vrbovih grmičev. Mladike so poganjale povite ze-
lene lističe. V reki ni bilo odbleska, ker j e nad dolino plavalo sivo,
oblačno nebo. Gramozne naplavine so bile še oble in nenačete od ko-
pačev gramoza. No, starec j e gledal proti gmajni in še dalje v dolino.
Na daleč j e dobro videl. Poslednje leto se mu j e vid celo izostril na
daljavo, kakor da bi se tudi vanj hotela povrniti mladost.
Prišel j e sem, da bi se poslovil od svoje gmajne, da bi videl, kako
b o padel poslednji jagned v njegovi gmajni. Samo ena parcela v tej
gmajni j e bila njegova. Toda ta parcela j e bila široka in dolga. Sem
proti reki so rasli borovci in naprej proti strugi j e bil slab travnik z
ostro travo. Tam pa j e stal samo velik jagned. Med delom, poraslim z
boričevjem, in delom tam naprej se j e globila majhna struga. Tam j e
spomladi zaostajala voda in ob n j e j so se razrasle jelše. Pod jelšami je
rasla čmerika in med čmerike se j e rad skril luknjičavi mavrah. Nje-
gove oči ga ne bi več zagledale. Toda neki dan, ko j e bil še mlad in
j e šel s svojim dekletom sem v gmajno, j e našel mavrah in svojega
prvega sina.
Kako ga ne bi našel, ko j e bila pomlad in so n j e j plale prsi. Bilo
j e na nedeljo popoldne in skrila sta se med mlade borovce. Zelo na
gosto so takrat rasli in morda je kateri od teh tu, ki se silijo s svojimi
vrhovi v nebo, še isti. Mnogo let j e minilo, a na gramozu rastejo bo-
rovci počasi. Malo vode j e med gramozom in malo hrane. Takrat pa j e
bilo osončeno nedeljsko popoldne in tako toplo. Toplo, ogreto dlan j e
držal na njeni rami; bila j e tako majhna in stisnjena kakor drenov
grm, on pa visok kakor jagned.
Da, med bori se j e zgodilo. Bila sta oba zelo nerodna in on j e
mislil, da tega ne bo nikoli znal. BGričevje ima svoj poseben vonj in
zelo si ga j e zapomnil. Kako rad j e še pozneje šel mimo jagneda sem
med bore in vonjal ta sproščeni vonj v tej skromni gmajni.
Morda j e zato vso zimo cencal in se odločal, ali naj zamenja
gmajno za parcelo, ki j e ležala tik pred gruntom. Sedaj podirajo ta
njegov jagned in tudi na drugih parcelah jih podsekavajo. Jutri ali
pojutrišnjem se bodo lotili borovega gozda in potem bo gmajna sem

5Ž
do reke pusta kakor obrita glava. Električni pastirji bodo zamenjali
grmičje in tolste krave sivorjave pasme bodo s srninimi gobčki mulile
travo. Toda pozimi b o mrzel veter vel od reke po tej puščobi in spo-
mladi ne bo imela divja češnja prostora, da bi se zarasla med grmi-
čevje, tudi sonce ne bo moglo zlatiti sanjavili t r o š e n j borovcev, da bi
iz njihovih smolnatih teles vabilo mili vonj gmajne. Življenje b o tu
umrlo za vedno.
Kjer j e ležal nekoč mlad in željan njene ljubezni, bodo steptana
tla in sledovi parkljev. Tudi ne bo več velikega mravljišča in stezic
gozdnih mravelj. Njegovi spomini bodo izgubili živo oporo in se zru-
šili z njim vred v preteklost...
Spreminja se življenje! Šele danes j e to močno začutil. Hrup
traktorjev j e prihajal počasi in lahko so se izogibali drug drugemu na
cestah. Traktorist j e katero zinil in on tudi. Ta poslopja državnega
posestva so se lepila iz leta v leto drugo k drugemu, a tudi to ga ni
motilo. Čutil j e podzavestno potrebo takega napredka vse do podi-
ranja te gmajne, ki j e vzbudila v njem stara čustva in jih stopnjevala
v jokavo žalost. Šele tu j e čutil, da ga hočejo izorati iz zemlje kot del
suhega korena, njega in njegove spomine in njegovo poslednjo moč . . .
Ali bo še mogel kdaj v to gmajno na svojih tresočih se nogah? Po kaj
naj bi prihajal? Gmajna j e postala last državnega posestva in bo iz-
praznjena in praktična kakor vse, kar prihaja na novo. Vse življenje
se j e podzavestijo prilagajal spremembam in tudi s svojimi rokami j e
k a j spremenil v svojem gospodarstvu; v svoji mladosti j e zamenjal
lesen plug za železnega. Lesenega j e zavlekel pod rante pri kozolcu in
ne more se spomniti, za k a j ga j e porabil. Zamenjal j e gepelj za ročno
slamoreznioo in na sinovo prigovarjanje j e kupil električni motor,
ki sedaj opravlja polovico dela. Mlačva ni več taka, kot j e bila, ali
teptanje prosa . . . Zamenjal j e slamnato streho z glinastimi strešniki.
Tudi okna na hiši niso majhna, s križi in lončki za cvetje med njimi.
Že za svoje mladosti, ko j e prevzel gospodarstvo, jih j e zamenjal z
dvodelnimi, svetlimi in minulo leto j e vzidal sin tridelna okna. Od
stare hiše j e ostal viden le klesan, porfiriiran okvir. Tega ni dovolil
odstraniti, ker j e bil tako trajen in j e vzbujal v človeku topla, domača
občutja. Tako si vsaj vedel, da greš skozi svoj p r a g . . .
Nekoč j e bilo spreminjanje tega ali onega predmeta nujnost, o
kateri ni razglabljal s čustvi obžalovanja. Razvedrilo te je, če si za-
menjal stara okna in j e bilo potem toliko svetlobe v hiši. Bilo j e prav,
da se j e povečal hlev in postal svetlejši. Tudi gnojnična jama iz be-
tona se j e obnesla. Vse take reči so pomenile delo in napredek in so si
v prostorčku njegove domišljije takoj našle svoje domovanje. Morda
v tistem povojnem zlobnem času ni ljubil napredka, ker j e menil, da
mu bodo izruvali zemljo iz ruše. Toda delal j e le in v poslednje, da j e
dovolil vnuku v kmetijsko šolo in pristal, da se drogovi na hmeljišču
zamenjajo z žičnico, j e privolil z nejevoljo. Sin in snaha sta morala pri-
govarjati, še njegova lastna zgrbljena starka jima j e pridala svojo
besedo.
 On sam tudi ne bi zamenjal gmajne. Viso zimo j e c e n c a l . . . »Ne
zamenjam te zemlje, četudi j e revna. Tudi arondaciji sem se uprl in
tako sem vam obdržal parcelo za Lavo.«
Lava j e širok potok, ves obrasel s podvodnimi rastlinami. »Prav,
oče«, j e rekel sin. »štirideset let sem star in nisi mi še prepustil po-
sestva. Imej ga!«
Starka j e ves večer zgrbljena bolščala v slike svetnikov na steni,
ali vtikala glavo med svoje usahle dlani. Bilo j e nii niti za malico.
Cisto majhna j e postala in v postelji, kjer j e bil vajen, da smrči
in ga miri s svojo potrpežljivo bližino, j e jecljala nerazumljive besede.
»Kaj se cmeriš?« j e vprašal zakrknjeno.
»Odšel bo v tovarno ali pa v zadrugo za traktorista. Saj j e v
upravnem odboru . . . «
»(Kako, saj ne zna voziti«, je odvrnil. Starkin glas j e stisnil nje-
gove misli v klešče trpljenja.
Drugi dan j e rekel sinu: »Zemlja b o tvoja. Takoj bo tvoja.«
»Kot in vse bomo dali v pogodbo.« j e dejal sin.
»Ničesar ne bomo dajali v pogodbo. Ce naju naženeš, daj . . . «
»Morda pa bi ne zamenjali gmajne, čeprav bi dobili lepšo parcelo.
Gmajna j e suha in prazna. Cuj, državno posestvo j o potrebuje in
delavski svet j e sprejel sklep o zamenjavi, mi pa dobimo orno par-
celo. Hmelj b o pognal še letos. A bi obdržali?« Sin j e držal razprto
roko na prsih din njegov glas j e bil za spoznanje b o l j grčav.
»Zamenjaj. Jaz ne bom zamenjal.« Ni rekel, da j e star. Le molčal
j e , ker j e čutil, da j e starec in nič več. Še j e šel in je sekal počasi,
s premišljenimi kretnjami, mehka drva, da bi pozabljal. Klad ne bi
mogel sekati. Tako se je tudi starka umirila in v mestu je bila pod-
pisana predaja posestva na sina.
Nič se ni spremenilo, le gmajno so zamenjali in sin je že pozimi
postavil drogove za žico. V zadrugi j e dobili žico in j o napeljal ter
posadil hnielj na novo parcelo. Starec j o j e šel pogledat in j e sinu
prikimal, da j e zamenjava dobra. Kdo bi razkrival srce potem, ko
j e pristal z dejanjem.
Na to pot v gmajno pa j e šel skrivaj. Morda je šel zato, ker ga
j e tega dne dušilo v pljučih in mu j e počasna hoja lajšala dihanje. Ali
pa j e šel za spomini; tu na obali so. bili res živi in so se vrstili kakor
pisani odlomki minulega življenja. Ni mislil, kaj bi bil mogel storiti,
pa ni storil. Le tako j e plavalo po njem, kakor ptice, ki se v jeseni
z mlahavimi zamahi peruti poslavljajo v širokem krogu nad vasjo.
Sin si j e izgovoril jagned in je bil skrben gospodar. Na državnem
posestvu so se dali pametno pomeniti. Ko j e starec ta dan šel mimo
posestva, j e tudi videl nove moderne hmeljske sušilnice, ki so bile
od tukaj njegovim očem kakor meglen rdeč premaz. Še niso bile ome-
tane. Mudilo se j e preteklo jesen s sušenjem hmelja. Videl j e tudi
hleve državnega posestva in še se mu j e za iskrila misel, kako lepo
j e urejen sadovnjak. Celo pohvalno j e pomislil na skrbnost in red.
Txi pa mu ni bilo več do takih misli. Vse j e šlo h koncu. Nobeno
umetno gaiojilo ne more poživiti tako izčrpanega telesa. Sedaj so za-
čeli podirali jagned. Videl j e od tu, kakoi se j e zamajal visoki vrh
sredi neba in kako se j e začel lomiti skozi sivo oizračje. Bil pa j e že
toliko gluh, da ni slišal veselega tuljenja podiralcev. Bili so pač mladi
l j u d j e in srečni, da iso opravili tako veliko delo. Treiba bo staro truplo,
od pastirskih ognjev vse obžgano pri korenu, samo še obžaigati in
razžagati.
Tistikrat sta se bila ustavila pod jagnedom. Ali ni to skoraj
sedaj ?
»Ančka, pa b o mir enkrat, ta jagned bom pa pustil za s p o m i n . . . «
Tako na kratko j i j e rekel in zdelo se mu je, da mu lasten glas po-
staja p o j o č in ona j e dahnila nekaj, pa j e že pozabil, kaj. Kako j e
zmogel takrat tako nežnost, da j o j e poljubil na oči, in ona, da j e
njegovo roko potegnila pod svojo zmečkano bluzo, na mehko dojko,
pod katero j e burno trepetalo njeno srce. Nič se nista menila ta dan
za ljudi. Še zvečer j e šel do njenih staršev, da bi pripravili za njuno
poroko...
Starec se j e vračal v svojem zakrpanem, zmečkanem suknjiču
in prekratkih hlačah. Iz čevljev, iz visokih delovnih čevljev, so mo-
lele cunje, s katerimi j e imel povite noge. Da, med vojno, ko so div-
jali Nemci tu okrog, j e nekoč s starko nesel temu fantu, ki j e za-
menjal gmajno in j e bil takrat v partizanih, jesti. Kako sta se.
pomikala s starko po rosni travi! In oba sta trepetala. Pa so se le
srečno našli. Prav pod jagnedom so čepeli in mesec j e imel pajčolain,
podoben mavrici. V vasi pa so bili takrat Nemci in bi ju bili ustrelili,
če ne bi imela sreče, saj j e bila jesen in se j e daleč videlo po pustih
poljih.
K o j e starec prišel d o podrtega jagneda, so že odmevali udarci
sekir po vejah in žaga j e kratila to motovilo. Njemu pa se j e pričel
majati svet in so se l j u d j e z drevesom dvigali pa izginjali levo in
desno. Zato j e šel molče mimo njih, ki so ga pozdravljali in nekaj
spraševali. Tam naprej j e moral mimo rjovečega buldožerja, ravna-
jočega zemljišča. Potiskal j e pred sabo velik kup zemlje, ruše in
grmičja. Tu se j e starcu malo poživilo občutje in iprek struge j e še
prišel, čeprav majavo. Še enkrat j e videl in zelo jasno; vse to veliko
državno posestvo z vsemi novimi poslopji in še enkrat se j e obrnil,
da bi videl svoj jagned . . .
Pa j e padel in umrl. Zadela ga j e kap.
 Vasja Predan:

Ljudje in gledališče

Sentimentalne variacije
na nesentimentaino temo

Še nikoli si nisem zastavil vprašanja, čemu imam rad gledališče.

Neštetokrat sem že sedel v zatemnjenem gledališkem avditoriju in
trepetal pred začetkom. Da, trepetal: tako kot trepečejo l j u d j e pred
dobrim, starim prijateljem. K a j res prijateljem? Bolj prav bo: znan-
cem. Prijatelj j e zaupljiv in zaupen človek, znanec pa j e komaj obraz
in stisk roke, nekaj besed in bežno srečanje: nagli dve uri prekram-
ljaš z njim, si ga vrežeš v spomin, če j e močan in izrazit, ali ga brž
pozabiš, če j e krmežljav in voščen. In nič drugače ni z gledališkimi
igrami: so takšne, ki jih nosimo s sabo vse življenje, druge spuhtijo,
umro v spokojni pozabi, saj so živele komaj dve nagli uri: od trenutka,
ko se j e žametni gledališki zastor dvignil, do trenutka, ko j e padel.
Ali j e to že odgovor na vprašanje, čemu imamo radi gledališče?
Kajpada — ni! Še del odgovora ni.
Drugod j e treba začeti.
Nekoč mi j e učen mož dejal: »Ljubezen našega človeka do gle-
dališča izvira iz resnice, da j e domala vsak drugi Slovenec vsaj enkrat
v življenju stal na odrskih deskah, ki pomenijo svet!« In j e še dodal:
»Slovenci smo pravi gledališki narod!«
Zdaj, k o moram odgovoriti na zastavljeno vprašanje in še po-
vedati, kaj j e tisto, zaradi česar j e vredno ljubiti gledališče, sem se
v zadregi spomnil besed učenega moža. V zadregi, pravim. Kajti vpra-
šanje j e preprosto in jasno, odgovor pa razsežen, zamotan.
Lahko bi se izmotal tako, da bi začel govoriti, kako je gleda-
lišče del tiste lepote, ki j i s skupno oznako pravimo umetnost. Le-
pota in umetnost pa sta ljudem všeč. Tudi bi lahko navedel znamenite
Shakespearove besede iz Hamleta, da mora gledališče življenju dr-
žati zrcalo; im ljubiti življenje — ni greh. Nadalje bi lahko modroval,
kako junaki odrskih del zmeraj razodevajo človekove slabosti in
kreposti, kako nas uče živeti plemenito, uporno življenje, kako nas
etično bogatijo, kako odrsko dogajanje zvablja gledalca v vrtinec
lepote in ga zbližuje z njo, kako j e napredno umetniško gledališče
tribuna dejavnega humanizma. Itd., itd.
Vse to bi bile resnice, nabrane iz učenih gledaliških razprav,
resnične in pametne. A kljub temu bi ostale samo del odgovora na
vprašanje, čemu imamo radi gledališče.
Tisto, da nam j e pri srcu zato, ker smo se nekoč sami srečali
z njim, j e lahko le polovična resnica. Saj j e navzlic temu toliko ljudi,
ki so v življenju stali na odrskih deskah, a se niso zaljubili vanje.
Je že tako, da življenje usmerja ljudi po tisočerih stezah in te gredo
pogosto mimo gledališča. Tako nekateri pač pozabijo nanj, drugi spet
postanejo njegovi navdušeni častilci. V teh raznorodnih odnosih
do gledališča ni nič tragičnega: j e le naravno spoznanje, ki j e ra-
zumljivo, tako kot j e razumljivo, da nekdo raje hodi v kino ko na
koncert. L j u d j e si pač imajo pravico izbirati tisto obliko lepotnega
življenja, ki jim j e najbližja.
In vendar ima napredno umetniško gledališče nekatere pomembne
prednosti pred ostalimi umetniškimi užitki: živo je, neposredno, de-
javno, razumljivo in aktualno.
Pa mi bo k d o ugovarjal, češ, tudi ostala umetniška izrazna sred-
stva imajo te lastnosti. Res, imajo jih. A nikdar tako združenih, kot
v gledališču. Naj se na filmskem traku odvijajo še tako pretresljive
zgodbe, naj so cela krdela petošolk (zaljubljena v tega ali onega celu-
loidnega zvezdnika — neposredno, intimno sodoživljanje z odrskimi
junaki ostaja zmeraj živo in dejavno. Za to misel govore številne
ankete, ki pojasnjujejo, čemu dandanašnji ljudje polnijo gledališke
dvorane z večjo vnemo potem, ko so isto delo gledali v kinu, pa naj
gre za klasičnega Shakespearovega »Othella« ali na priliko za so-
dobni Ingev »Piknik«. Pa še en primer: ni dvoma, da so otroci bitja,
ki jih najmanj bremeni vsakovrstna navlaka civilizacije in kulture.
Če j e to res, tedaj ni zmotna misel, da j e tudi otroško doživljanje
najbolj prvinsko pa neizumetničeno. In nič protislovnega pa tudi
čudnega ni, če tedaj ti isti otroci gledajo razkošno, slikovito Disneyevo
»Sneguljčico« v kinu z nestrpnim občudovanjem, v gledališču pa
kljub manjši paši za oči glasno komentirajo, prigovarjajo in odgo-
varjajo, pa celo kriče ob replikah junakov iz iste pravljice. Z eno
besedo: tam zavzeto doživljajo, tu aktivno žive z dogajanjem.
Ali smo zašli na stranpot s to teoretično primerjavo? Mislim,
da ne. Ali imamo zgolj zaradi neposrednega, živega in aktivnega do-
življanja radi gledališče? Tudi ne. A gotovo j e , da nas j e ta stranska
stezica že močno primaknila k odgovoru.
Da bi razumeli raznotere lepote gledališke umetnosti, da bi j o
vzljubili — nam mora obiskovanje gledaliških predstav postati spod-
budno dopolnilo vsakdanjega minevanja. To j e kaj preprosta resnica.
To j e hkrati — prvi pogoj. Saj z drugimi lepotnimi užitki ni nič
drugače. Ali lahko občutiš prelesti narave, če si vse dni zakopan v
sobo in zidove mestnih ulic? Tudi muziko Bachovih fug ali Hinde-
mithovih sonat boš težko lepo doživel, če se odpraviš v koncertno
dvorano dvakrat v življenju. Umišljena ljubezen sama od sebe težko
živi. Treba j o j e spoznati in vzljubiti.
Vendar mora ob teh splošnih pobudah biti še nekaj več; nekaj
navdušujočega, notranjega, samodejavnega in samo vzgojnega. Te
reči pa se porajajo v vsakem posamezniku kot pisan klobčič stezic,
ki vodijo k istemu cilju in namenu.
Moja stezica k občudovanju gledališča j e bila preprosta, obi-
čajna, dejal bi, vsakdanja.
Še otrok sem se zmeraj rad igral »igre«; zmišljal sem si vsako-
vrstne »vloge«, jih delil med prijatelje, no, potlej pa smo vsi sku-
paj imeli »predstavo«. Na skednju, v poletni utici, pod kozolcem. In
od tod ini bilo več daleč do »zaresnih« predstav. Bile so pri iroki na
 številnih ljudskih odrih. Ti odri so pomenili prvi stik z »zaresnim«
gledališčem. In p o njih so kraljevale tete Pehte, Jurčki, Princeske
in pastirčki, Rdeče kapice, pa tudi Rokovnjači in Legionarji, brdavsi,
rokomavhi, kraljeviči in tatovi, pa Kralj z Betajnove in zgovorni
Matiček z brhko Nežko. Pisana množica junakov, ki j e »usodno«
spremešala štreno moje drobne otroške domišljije. Trepetal sem s
temi junaki, jih naivno posnemal in primerjal med sabo. Ljubil sem
dobre in zaničeval hudobne. Tako pač kot. vsak otrok.
Ko sem odrasel, j e prišlo tisto, kar imam za najpomembnejše
v ljubezni do gledališča.
Nikdar nisem pretirano rad požiral knjig. Zmerom sem namreč
iskal v slednji knjigi, v vsaki zgodbi in sleiheirnem junaku — sebe.
Preprosto sem se primerjal, iskal sorodnosti. Teh sorodnosti pa v
knjigah čestokrat ni bilo dovolj. Veliko več in bolj nazornih, otip-
ljivih. sem našel med galerijo gledaliških junakov. Z njimi vred sem
vzljubil tisti nedopovedljivi čar, ko te dogajanje na odru prestavi
v stotero različnih življenj, ko zažive pred tabo ljudje, polni pleme-
nitosti ali zlobe, ko se krešejo značaji, se rojevajo in propadajo
usode. Nekaj skrivnostnega, pa vendar tako resničnega, življenjskega
j e bilo v teh razkritjih. In spet tisti živi. neposredni, dejavni in ak-
tualni čar, ki ga lahko oživlja edino gledališče.
Takšnih stezic j e brez števila. Vsakdo si poišče svojo. In pre-
pričan sem, da vsakdo vzljubi Hamleta tudi zato, ker v njegovi člo-
veški lepoti razkrije svojo, preživlja ob Romeu in Juliji drobec svoje
velike ljubezni, hrepeni skupaj z Lepo Vido, ker je človekovo živ-
ljenje brez hrepenenja oskubljeno in sivo, se veseli Matičkove pre-
šernosti, huduje nad Tartuffovim svetohlinstvom.
Vsakdo med nami, ki ima rad gledališče, bi lahko povedal, zakaj
ga ima rad. Zgodb bi bilo brez števila. Cilj pa bi ostal isti. Prav
vseeno je, če bi se razkrila zaljubljena petošolka ali zvesti gledališki
abonent, učen literarni snob ali upokojena poštarica, utrujeni rudar
ali postavni kmetiški fante. Naj jim pomeni razvedrilo, razmišljanje,
lepotno uživanje ali kar koli si že bodi — povedali bi. da ga imajo
radi.
Zdaj, ko smo pri kraju, moram še povedati tole majhno, zani-
mivo zgodbico.
K o sem skušal v to prgišče vrstic ujeti nekaj misli o vprašanju,
zakaj imamo radi gledališče, in sem to zamisel razkril dobremu znancu,
j e ta široko nasmejan zgovorno pripomnil:
»Ljubi človek, ti fveziš o* ljubezni do gledališča, krog febe pa
parajo nebo rakete in sateliti, vodikove bombe in vsemirske gondole!
Suhoparno j e to, dragi prijatelj, zastarelo in dolgočasno. Kaj neki
more tvoj neodločni Hamlet proti idolu Jamesu Deanu ali orjaku
Marlonu Brandu? Kaj krhka Ofelija proti košati Sofiji Loren in Gini
Lolobrigidi? Živimo v atomskem neurju in se klanjamo elektronskim
vdleumom, ti, golobček, pa se peniš v ljubezni do stare, častitljive
boginje Talije. Si se že kdaj vprašal, če bi tvoj nesmrtni Hamlet šel
za prostovoljca v vsemirsko raketo in se z njo pognal v vesolje?«
 Premišljeval sem o teh divjih besedah in »veleumnih« vpraša-
njih. Razumel sem jih in si poiskal odgovor tudi nanje. Eno sem
vnovič spoznal: naš čas je trd, trmast, neugnan in — čudovit! In prav
zato, ker j e tak, j e vredno, da v njem živi tudi stara, častitljiva bo-
ginja Talija.
Bolj ko kdaj koli sem si želel irazkriti nekaj neurejenih misli
o ljubezni do nje.

Drago Kuiner:
Tepežni dan

Naša hiša ni poznala krščanskih navad; bili smo brezbožni, kakor

so pač vsi tisti, ki nič nimajo; gospodje so nam pravili, da smo rdeči;
a mati j e momljala, da so oni prašiči; bila j e mati in j e že vedela,
zakaj. Tudi, kar se oblačenja tiče, ni bilo razlike med petkom in
svetkom, imeli smo po eno samo obleko, igral in potepal pa sem se
ob delavnikih kot ob nedeljah.
Preden bom pripovedoval o praznikih in o tepežnem dnevu,
moram povedati, da smo se preselili. Graščaku smo se čez noč za-
smilili; menil je, da ni primerno, da stanujemo med svinjaki in da
j e nezdravo; a ni bilo nič res, hlevi so bili obokani, a graščak j e
hotel imeti prostore za žitno shrambo. Preselili srno se pol ure daleč
od gradu. Bila j e majhna hišica — reklo se ji j e »peklarska hiša«.
Soba, umazana kuhinja in vežica —• to j e bilo vse. Stala je na
zelo lepem prostoru. Na majhnem gričku, krog in krog pa se j e
razprostiral smrekov goizd. Zopet smo spravili svojo prtljago na voz
in ha j d v novo stanovanje. Seveda smo vse lepo pobelili, zribali in
očistili. Tudi jaz sem pridno, pomagal, sploh sem strašno rad pomagal
pri delu. Začeli smo novo življenje. Mati j e hodila v grad k svinjam.
Zofka j e morala v šolo, no, jaz sem bil včasih doma, še večkrat pa
sem j o mahnil kam v vas ali pa v grad.
Tiste dni, pred tepežkanjem, j e bil tudi skoraj vsak drugi dan
praznik. Mati se j e jezila; n j e j j e bilo pač vseeno, ona j e morala
krmiti svinje, naj j e bil delavni ali praznični dan. Bila j e trda zima
in veter j e bril. Vse j e poledenelo-. Govorili so, da j e to največji kr-
ščanski praznik. Kdoir na ta dan dela, pride v pekel in tam ga trgajo
hudiči. Drugače j e bilo z graščakom; ta za praznike proti svinjaku
še pogledal ni; njemu so strežniki nanosili polno mizo svinjskih
dobrot.
Takrat sem bil že precejšen. Ce se ne motim, sem bil star več
kot štiri leta, a pet še ne. Bilo j e drugi dan po božiču, s sestro sva
sedela za mizo in se pogovarjala.
»Karlek, jutri pa boš šel tepežkat!« j e rekla sestra.
»Kaj pa j e to?«
»Kaj bi bilo?! Denarce bi lahko zaslužil, to je!«
 »Dinarje?«
Napel sem oči in nategnil ušesa.
In sestra j e začela: »To gre tako. Iz mekovih šib spleteš ko-
robač . . . «
A jaz: »Kakšne pa so mekove šibe?«
Sestra: »To so tiste rumene, ki rastejo za vodo in se ne lomijo.«
»A kaj pa j e korobač?«
Sestra kar jezna: »Nič ne veš! To j e iz šib spletena k i t a . . . « In
j e pokazala na svoje kite.
Zijal sem jo, ona pa j e nadaljevala: »No, čakaj! Vzameš koro-
bač in greš od hiše do liiše in tepeš. Vsakogar, na kogar naletiš, na-
tepeš . . . Tako.«
»Kaj, tepsti? Saj to boli!« sem j o začudeno pogledal.
»Seveda. Toda ne tako, kakor tebe včasih naša mati. Cisto rahlo,«
in j e pokazala, kako se tepe, in govorila: »Šip, šap, šip, šap, prosim
vas, revčki smo pri nas, imate k a j za v kas*?«
Te besede sem potem ponavljal, da sem jih znal na pamet. Se-
stra pa j e začela pripovedovati, koliko denarja bom dobil.
»Boš videl, k a j denarja boš dobil!« j e govorila. »Potem si bova
kupila bele zemlje in veliko š t r u c o . . . « .
Tudi to sva se domenila, da bova nekaj mami dala. Le, da j i
ne bova poprej nič povedala.
Kar pa se je korobača tikalo-, ga j e imela sestra že spletenega.
Rekla mi je, naj zamižim, kar sem tudi storil, in odprl usta, ona
pa j e potegnila od nekod korobač — imela ga j e že spletenega •— in
začela po meni: »Šip, šap . . . « Potem pa sem to storil še jaz.
Drugi dan sem vstal zelo zgodaj. Veter j e bril, sneg j e počasi
naletaval. Oblekel sem boljšo obleko., ki j e pa tudi že bila precej
zakrpana. Mati j e že odšla v grad, a Zofka j e še vedno hrčala.
Skočil sem po korobač in začel mahati po sestri.
»Šip, šap, šip, šap . . . «
Nič mi ni zamerila. Naglo j e vstala, me pomagala obleči in mi
ves čas priganjala:
»,'Kar hitro pojdi, če ne, ti bodo vse drugi pobrali!«
»Kaj tudi drugi tepežkajo?«
»Vsi taki reveži kot si ti in jaz.«
Veter j e bril tako hudo, da me j e do kosti stresalo, a jaz sem
ves čas na tihem ponavljal: »Šip, š a p . . . «
Že pri prvi hiši sem precej zaslužil. Hiš pa j e bilo dosti, le da
so bile zelo vsaksebi. Počasi se j e zbudil v otroku pohlep po denarju.
Mislil sem na žemlje, na štruco . . . Še na kaj, tudi na to, da bi dal
mami.
Kamor sem prišel, povsod so se mi smejali. Dajali so mi denar,
svinjino, potice . . . Pa tudi s pijačo so me nacejali. To j e trajalo vse
do poldneva, ko tepežkarji zgube svojo pravico. Še eno hišo sem
imel pred seboj.

* V denarnico.
 Vstopil sem in začel kot povsod: šip, šap, šip, š a p . . . V (hiši j e
bilo polno ljudi. Pili so in peli. Obkrožili so me, da sem bil nenadoma
kot palček v sredi med njimi. Zmenili so se, da me bodo napojili.
Prinesli so velik kozarec, večji od četrt litra, nametali drobiža vanj
in ga nalili z vinom. Potem so me poklicali k mizi, mi pokazali de-
nar, bil j e precejšen kup, in mi rekli:
»Izpij, pa bo vse tvoje!«
Denar se mi j e zasvetil in s tresočo roko sem prijel za kozarec
in ga zanesel k ustom. Pil sem in se oddihaval, pri vsakem takem
oddihu pa sem poškilil, koliko bo denarja.
»Daj, daj! Kaj čakaš!« so me znova in znova priganjali.
Požiral sem, v glavi pa se mi j e začelo vrteti. Postajalo mi j e
toplo in neznansko srečen sem bil. Videl sem štruce, videl bele žem-
lje, videl radosten materin obraz. Potem se j e začelo vse majati
in tudi jaz sem se zamajal. Komaj komaj in s težavo sem stresel
denar v žep, postavil kozarec na mizo in rekel zbogom. Vsa hiša j e
privrela na prag, gledala za mano in govorila:
»Ga že maje! Ga že zanaša!«
»Vrglo ga pa ne bo.«
»Vrag, trdne noge ima.«
Smejali so se, mene pa j e zaneslo daleč pod cesto. Zavalil sem
se, a na srečo j e bilo tam grmovje in me lepo sprejelo v svoje na-
ročje. Počasi sem se skobacal iz grmovja in odracal po kozji stezi
dalje...
Kako sem prišel domov, ne vem. Zjutraj sem ležal v postelji in
bil sem precej zategel. Zofka j e takoj, ko sem prišel nazaj, preštela
denar in še tisto popoldne zdrknila v trg po žemlje, 'štruce in kifeljce,
mami pa j e kupila židano ruto. Vse to j e bilo tisto jutro, ko sem bil
še v postelji, na mizi. Dan j e bil jasen in sonce j e sijalo skozi okno.
Tako lepo so se bleščale žemlje, štruce in kifeljčki. Kakšni so bili!
Na vrhu pa j e bila lepo zložena ruta. Za tisto kopico sreče pa j e
sedela Zofka in gostolela:
»Karlek, srečo si imel! Poglej, k a j sem nakupila. In še ostalo
je ...«
»Koliko j e ostalo?«
»Petdeset dinarjev!«
Nato sva se na dolgo in široko pogovarjala. Pripovedoval sem
j i o vsem, česar sem se spomnil, ona pa mi j e povedala, da me j e
mati poljubila, preden j e odšla. Jaz pa sem objel Zofko ter j o po-
ljubil kar naravnost na usta. Potem sva začela mlatiti sladke kifeljce.
Še danes se spominjam, kako so bili sladki, saj sem jih sam prislužil.
(Črtica iz avtorjevega dela »Karlekove prigode«.)
Miloš Mikeln:

Zapiski o provincialni kulturi

in o kulturi v provinci

Bistvo province j e v tem, da ni takih kulturnih vrednot, ki

nekaj pomenijo, tudi v merilih »središča«. To velja ne samo v kul-
turnem pogledu. Najpreprostejši, logični postopek nas torej privede
do sklepa: provinca ne bo več provinca, k o bo zmožna in bo znala
ustvarjati tudi v splošnem nacionalnem merilu pomembne kulturne
vrednote, ko b o po svoji ustvarjalni kulturni moči relativno enako-
vredna »središču«.
Torej j e postopna pot do ukinitve province v postopnem razvi-
j a n j u in utrjevanju dejavnih kulturnih (ne samo prosvetnih) moči,
v ustanavljanju in utrjevanju ustanov s kulturnimi smotri (knjižnic,
gledališč, muzejev, galerij, revij itd.).
Namesto diskreditirane »provincialne kulture« resnična kultura!
Ampak — žal — stvar ni samo v tem, da z ne preveč posrečeno
besedno. igro zamenjamo vrstni red nekaterih besed in rečemo: »Ne
več provincialne kulture — resnično kulturo v provinco! Na mesto
provincialne kulture stopi kultura v provinci!« Čeprav ta dva stavka
nimata zgolj pomena besedne igre — na mesto provincialne kulture
naj stopi v provinci kulturna dejavnost, enakovredna tisti v »sredi-
šču« —• se nam zastavlja vrsta vprašanj, izmed katerih sta mogoče
najvažnejši dve: ali j e taka ukinitev province sploh mogoča, in, ali
j e smotrna in rentabilna, ali j e sploh potrebna in zaželena.
Strasten prosvetni in kulturni fanatik bo brez pomisleka odgo-
voril: »Prav gotovo j e smotrna in rentabilna, potrebna in zaželena,
pa tudi mogoča.«
Da bi bila deprovincializacija province zaželena, bo še vsak pri-
trdil; da bi bila smotrna in potrebna, tudi marsikdo; da bi bila ren-
tabilna — tu bodo ugovori številnejši; o tem, da bi bila mogoča, pa
bo podvomil marsikdo, ki prejšnjim štirim postavkam niti ne bi
ugovarjal.
Predvsem ne smemo pozabiti: z ustanovitvijo raznih kulturnih
ustanov v letih okrog 1950 so. bili storjeni prvi koraki na pot k po-
stopni »ukinitvi province« — že skorajda desetletni obstoj teh usta-
nov j e potrdil namen, da začeto pot nadaljujemo. To j e z gledišča
kulturnega aktivista postavka, ki ima velik pomen, saj prav obstoj
teh kulturnih ustanov že predstavlja določeno vztrajnoistno silo, ki
vsaj delno usmerja kulturni razvoj province v določeno smer.
Mogoče bi nam gledišče, ki sem ga imenoval gledišče kulturnega
aktivista in j e brez dvoma najprej upoštevanja vredno — pri čemer
menim, da j e kulturni aktivist kulturni delavec v oblastnih kulturno-
prosvetnih organih ali v samih kulturnih ustanovah pokrajinskih
središč — tudi sicer lahko pomagalo do jasnejših rezultatov naših
razmišljanj.
 S tega, praksi .najbližjega gledišča, j e poglavitna zavora hitrejši
deprovincializaciji province pomanjkanje kadrov. Najprej pomanj-
kanje kadrov nasploh, posebej pa še pomanjkanje kvalitetnih kadrov.
Mislim, da j e trenutno le malokatera slovenska pokrajinska kulturna
ustanova polno zasičena s kadri — .s kvalitetnimi kadri. Vendar, kot
kažejo izkušnje zadnjih let, se stvari prav v tem pogledu odločno
obračajo na bolje. Nekateri napovedujejo celo grozečo nadprodulk-
cijo profesorjev, inženirjev, zdravnikov, gledaliških igralcev — ven-
dar so po mojem take napovedi le preveč optimistične (včasih jih kdo
ima tudi za pesimistične; pa ne vem, zakaj naj bi nas bilo strah
majčkene — in do večje še dolgo, zelo dolgo ne b o prišlo — nadpro-
dukcije n. pr. profesorjev ali gledaliških igralcev?). V vsakem pri-
meru: kadrov j e iz leta v leto več. Torej b o ta, s praktičnega stališča
kulturnega aktivista trenutno najaktualnejši problem, v doglednem
času odpravljen. S tem pa so- tudi možnosti za postopno »ukinitev
province« iz leta v leto večje.
Razumljivo, da b o »središče«, v našem primeru Ljubljana, tudi
v bodoče ohranilo svojo sredotežno moč. Najboljši kulturni, tehnični,
zdravstveni kadri bodo tudi v bodoče odhajali iz province v središče.
Tako j e tudi prav, kajti če bi hoteli zavirati to naravno selekcijo
kadrov za naše najvišje znanstvene, kulturne, tehniške in druge usta-
nove, bi se to reklo, da hočemo zavirati celoten družbeni irazvoj.
Tudi le malokdo, ki bi sicer lahko »pobegnil v središče«, ostaja v pro-
vinci samo zaradi idealizma, ostaja tu zaradi ekonomske in družbene
nuje. In ni vzrokov, da bi temu tudi v bodoče ne bilo tako. Ampak
vse to dejstva, da j e pomanjkanje kadrov danes že občutno manjše,
kot j e bilo pred leti in da se nam obeta še naiglejši razvoj v tej
smeri, ne more spremeniti.
Torej: to, kar j e trenutno še ena poglavitnih zavor hitrejši de-
provincializaciji province, v bodoče ne grozi več tako odločilno za-
virati tega procesa.
O vprašanju, ali j e sploh rentabilno, lotiti se pospešene »uki-
nitve province« — oziroma, ali j e rentabilno, še nadaljevati pred
leti začete napore v tej smeri —- j e bilo že precej povedanega in za-
pisanega. Odgovor se glasi: j e rentabilno.
S tem še nismo povedali praktičnega recepta za postopno nado-
mestitev provincialne kulture z resnično kulturo, ki naj bi j o od
kulture »središča« ločilo samo to, da sicer ne more doseči — vsaj
trajno ne — kvalitete njenih najboljših stvaritev, kvalitetne ravni
njenih n a j b o l j reprezentativnih ustanov, ansamblov, da pa j e sicer
na kvalitetni ravni, ki tudi »središču« ne bi bila v sramoto, da, skratka,
ustvarja vrednote, pomembne tudi v nacionalnem merilu. Kajti: če
enkrat neka kulturna ustanova v provinci s svojimi ustvaritvami in
dosežki pomembno prispeva k splošni nacionalni kulturni tvornosti,
potem ni več provincialno-kulturna (v prej razloženem smislu te be-
sede), pa naj dela v še tako provincialnem o k o l j u in vzdušju. Raz-
umljivo je, da mora taka ustanova potem ali odločno vplivati na
odmiranje provincialne kulture v svojem okolišu — ali pa pade nazaj
na raven komaj premaganega provincialnega ljubiteljstva. Če se j i
zgodi drugo, potem to pač ne pomeni, da so bile sile vztrajnosti moč-
nejše od njenih, da njen padec ni bil subjektivno zakrivljen. Če se
je bati tega drugega, če j e objektivni družbeni standard še nenaklo-
njen njenemu obstoju, potem bo laliko ohranila svojo doseženo kva-
liteto in se izognila povratku v provincialno kulturno brezsmoterje
samo na eni strani z vztrajnim bojem navzven, ki j i bo dajal tudi
vzpodbud dovolj, da na drugi strani z nekakšno umetniško »perma-
nentno revolucijo navznoter« ohrani svoj kvalitetni nivo. Edino na
ta način bo namreč lahko premagala trenutno še premajhno zasidra-
nost v svojem okolju. To pa terja ostre umetniške discipline, kot j e
ni zmožen vsak kulturni delavec, umetnik ali umetniški ansambel
(prav isto namreč, tako se mi zdi, velja tudi za posameznika). Po-
znam eno, dve takšni ustanovi v naših provincialnih središčih — in
njuna praksa sloni na opisanih načelih.
Po vsem tem, se mi zdi, se prej omenjeni praktični »recept za
postopno nadomestitev provincialne kulture z resnično^ kulturo, pa
čeprav v provinci« — ponuja sam od sebe: ustanavljanje, če jih ni,
če že obstajajo, pa krepitev kulturnih ustanov, ki se naj — po svojih
smotrih ostro ločene od ljudsko prosvetne dejavnosti v svoji propa-
gandni praksi pa tesno povezano iz njo — vsaka po svojih subjektivnih
močeh trudijo doseči čim višjo k u l t u r n o (in ne prosvetno) raven.
Ali so gledališča, galerije likovnih umetnosti, muzeji, knjižne
revije in druge tako imenovane klasične oblike kulturne dejavnosti
tudi v naših posebnih razmerah edino primerne oblike kulture?
Misel j e drzna. Zaradi tega seveda ni nič manj simptomatična.
Dobri filmi (žal jih vidimo le zelo malo — kljub temu, da vi-
dimo skoraj vse najboljše in da so naši filmski sporedi precej kvali-
tetnejši od sporedov n. pr. avstrijskih, nemških, italijanskih in drugih
kinematografov), kulturne oddaje v radiu, v televiziji, ki počasi pri-
haja tudi k nam, žepne izdaje klasikov literature, cenene zbirke re-
produkcij likovnih umetnin, magnetofonski posnetki glasbenih moj-
strovin, zlasti pa film, televizija in radio — ali niso to modernejše,
sodobnejše oblike posredovanja kulture? Pa cenejše? Množicam mnogo
dostopnejše?
V utopističnih romanih, in danes jih ne pišejo več samo žur-
nalisti, ampak tudi ugledni umetniki — ni več gledališč, razstav,
kulturnih revij. Namesto vsega tega ima vsak tudi najpreprostejši
človek v svojem stanovanju tridimenzionalno televizijo, ki pri ne-
katerih avtorjih obsega samo dve steni, pri drugih pa tudi vse štiri
stene in še strop sobe. In na tem ogromnem televizijskem platnu
mu v naravni velikosti igrajo »Hamleta« najboljši igralci sveta, po-
j e j o »Cavallerio rusticano« najboljši pevci sveta, na tem platnu
lahko, če hoče, gleda izbrane reprodukcije del največjih mojstrov
palete, posluša v perfektni tonski izvedbi najimenitnejše glasbene
mojstrovine in lahko prisostvuje premieri v Scali ali pa v Metro-
politanki.
 Seveda: to j e utopija. Pa čeprav znanstveno verjetna ali umet-
niško prepričljiva utopija. Za povprečnega državljana FLRJ in za
ogromno večino ljudi na svetu j e tudi nekaj mnogo b o l j realnega,
nekaj j a k o oprijemljivega — navaden televizijski aparat — danes
ta dan utopija.
Zaradi tega tudi nikomur ne pride na misel, da bi razširjanje
televizije, filma, radia in žepnih izdaj likovnih reprodukcij smatral
za razlog za ukinjanje gledališč ali galerij.
Ampak: tako imenovane klasične oblike kulture močno čutijo
konkurenco filma, televizije, radia, žepnih izdaj. Skušajo se od teh
sodobnih kulturnih parvenijev naučiti predvsem enega: kako se pri-
bližati množicam.
Sodobna teorija znanstvenega socializma uči in praksa j o v tem
potrjuje, da tudi take dežele, ki niso zavestno usmerjene v ustvar-
j a n j e socialističnih družbenih odnosov, sam razvoj vodi v smeri so-
cializma, konkretneje povedano, v smeri brezrazredne družbe. Prek
različnih oblik, od državne kontrole proizvodnih sredstev do svoje-
vrstnih form samoupravljanja in soupravljanja proizvodnje in bla-
govnega prometa po neposrednih proizvajalcih. Torej brezrazredna
družba.
Kaj j e potem b o l j razumljivo kot to, da se pojavljajo tudi težnje
po deklasiranju kulture, te v vseh družbenih formacijah strogo raz-
redno omejene družbene dejavnosti? D a poznamo- tudi v tako ime-
novanem kapitalističnem svetu pojave poskusov deklasiranja kulture
na najvišjem nivoju od Muzeja modernih umetnosti v New Torku
do Vilarovega Theatre National Populaire? Da ti pojavi sicer nosijo
neizbrisen pečat svojega okolja, da pa so kljub temu ponekod hudo
radikalni in da so ne glede na to prav gotovo simptomatični.
In še: ali ni simptomatično tudi to, da si j e eno naših najprogre-
sivnejših gledališč izbralo za organizacijski vzor prav Vilarov TNP?
Nekateri l j u d j e pri nas trdijo, da j e naša kultura pravzaprav
že od nekdaj deklasirana. Da tja do prejšnjega stoletja kulture sploh
nismo imeli, odtlej pa da j e deklasiran poglavitni njen ustvarjalec
in uživalec — slovenski intelektualec •— in torej tudi kultura sama.
Ne bi se hotel spuščati v to »razredno pravdo«, vendar mislim,
da naslednji tezi ne bo nihče ugovarjal: naj j e naša kultura dekla-
sirana ali ne — delavski razred j e prav gotovo ni užival kot tudi
drugod po svetu ne. (Iz tega praktičnega dejstva bi se najbrž dalo
izpeljati tudi teoretičen dokaz, da naša kultura ni bila deklasirana
in še danes v nekem smislu ni; ampak to ni namen pričujočih za-
piskov.)
S tem, da j e vzel oblast v svoje roke, pa j e delavski razred pri
nas »prevzel« tudi kulturo; z drugimi besedami: vzel j o j e v svojo
službo, kot so j o prej imeli v svoji službi izkoriščevalski razredi.
Vendar nas tako površno polteoretiziranje ne bo pripeljalo do
zaželenega smotra. Zato poskusimo stvar razjasniti v čim b o l j pre-
prostih besedah:

5 • Savinjski zbornik
65
 Delavski razred j e dobesedno vzel kulturo zase. Delavci, ki se-
dijo v okrajnih in republiških zborih, odločajo o ustanavljanju in
ukinjanju kulturnih ustanov, o njihovih proračunih, o umetniških
dodatkih kulturnikov, ki delajo v teh ustanovah. Mnogo b o l j kot
v središču občutimo to dejstvo v provinci. Ampalk delavci kažejo tudi
nekakšno neugodje nad kulturo. Delno j i m j e celo zoprna, ker j e še
pred leti bila sestavni del življenja njihovih izkoriščevalcev, ker j e
bila eden izmed faktorjev, ki so izkoriščevalce napravljali »več-
vredne«, jih usposabljali za vladanje, za oblast, torej za izkoriščanje.
Pa ni zoprna kultura delavcu samo zaradi tega. Zoprna mu j e tudi
zaradi svojega »zunanjega videza«; ker moraš za v gledališče obleči
črno obleko, za v kino pa j e ni treba, ker se moraš v galeriji »fino«
obnašati, tega pa delavec me zna, ker ga nihče ni učil in mu tudi
ni bilo potrebno, skratka, ker j e kultura še vedno »po starem na-
pravljena«. Mimo tega občuti delavec do kulture tudi nekakšno ne-
zaupanje; še včeraj so j o imeli v rokah izkoriščevalci — ali j i morem
zaupati, ko j e gotovo ohranila marsikaj njihovega, ko se j i gotovo
marsikdaj celo toži po njih, po črnih frakih in belih rokavicah?
Tudi to neugodje nad kulturo in nezaupanje do kulture občutijo
provinciailne kulturne ustanove mnogo b o l j kot kulturne ustanove
v središču, ki v glavnem rabijo intelektualnemu občinstvu.
Prav zaradi tega pa stojijo kulturne ustanove v provinci v prvi
bojni črti »na fronti osvajanja kulture po delavskem razredu«. V pro-
cesu popolnega deklasiranja in ponovnega reklasiranja kulture (osvo-
jitve kulture s strani delavskega razreda) bodo odigrale pionirsko
vlogo v tem procesu zaradi objektivne nuje daleč pred kulturnimi
ustanovami središča, katerih njihovo intelektualno občinstvo ne sili
v nenehno iskanje novih možnosti za boljši stik z množico neposred-
nih proizvajalcev.
Najnaprednejši del delavstva se zaveda, da si delavski razred
m o r a osvojiti kulturo, če hoče obdržati oblast v svojih rokah, če
hoče, da b o njegovo vladanje kvalitetno, sposobno napredka, raz-
voja na boljše. Vlada namreč lahko samo tisti, prvi j e lahko samo
tisti, ki j e tudi najboljši — če ni tak, ga razvoj odplavi in postavi
na njegovo mesto boljšega. Prvi in najboljši pa j e lahko samo tisti,
ki si vzame zase vse najboljše, kar človeški rod premore; in funda-
memtalmio vseh človeških dobrin j e spoznanje sveta iin življenja, je
znanost in kultura. Znanost in kulturo so si prilastili še vsi vladajoči
razredi v zgodovini — drug drugemu so si j o trgali iz rok, meščan
fevdalcu, proletarec meščanu. V času renesanse in še dolgo p o n j e j
j e bila predstava o meščanu, ki živi sredi nakopičenih kulturnih
dobrin — dotlej so bile fevdalna lastnina — kot njihov lastnik in
uživalec, smešna za vsakogar, razen za tisti n a j b o l j osveščeni del
meščanstva, ki se j e zavedal, da ga bo edino obvladanje teh dobrin
trajno usposobilo za vladanje. Danes lahko n. pr. prominenten pesnik
ali filozof postavi »von« pred svoje ime —• pa bomo kljub temu vsi
vedeli, da j e popoln, čistokrven meščan.
 Zato tudi danes predstava o delavcu kot edinem lastniku in uži-
valcu kulturnih dobrin, nakopičenih v tisočletnem razvoju, za osveščeni
del delavskega razreda ni utopija. Ni utopija.
Ker pa so delavci — v smislu, ki ga ima ta pojem danes pri nas,
pa ne samo pri nas — v ogromni, praktično popolni večini, ,se to pravi,
da morajo vsi imeti zase najboljše, saj j e smoter razvoja v brezraz-
redno družbo tak, da so vsi sposobni vladanja, upravljanja. S kratko
parolo: kultura za vse.
Mogoče bo kdo očital gornjim odstavkom teh neurejenih zapiskov,
da so utopični. Njihovemu avtorju niso taki. Ampak ne iglede na to
nam bo koristilo, če se spet povrnemo k praktičnemu gledišču kul-
turnega aktivista, ki nam j e že enkrat pomagalo do konkretno kul-
turno-političnih »receptov«.
S tega gledišča j e praktični sklep gornjih kratkih razmišljanj
dvojen:
če ne ustvarimo možnosti, da vsi dobijo zase najboljše (najboljše
— spoznanje sveta in človeka — kultura), da torej vse usposobimo za
vladanje (ali z bolj aktualno besedo: za upravljanje), bodo še naprej
gospodarili ne vsi, ampak tisti razred (ali sloj ali kakor koli že), ki ima
to najboljše v rokah; v našem konkretnem primeru se bo torej razvil
nov vladajoči razred delavske avantgarde, ki j e v prehodnem obdobju
prevzela oblast (s perspektivo, da zavestno usposablja slehernega de-
lovnega človeka za upravljanje) in smoter proletarske revolucije,
brezrazredna družba, se j e spet odmaknil daleč v negotovo prihodnost,
dlje, kot j e bil prej;
če pa ustvarjamo te možnosti z vso skrbjo in z vsemi razpoložlji-
vimi sredstvi, potem j e praktični način njihovega ustvarjanja edino ta:
ohranitev vseh meščanskih kulturnih institucij (pa čeprav jih
delavstvo ne uporablja v zaželeni meri) in njihova usmeritev v čim
aktivnejše iskanje stika z jutrišnjim potrošnikom kulture, to j e pre-
vladujočo množico — na drugi strani pa vsestransko razvijanje ele-
mentarnih prosvetnih institucij, ki so vmesna stopnja na poti do po-
polne osvojitve kulture po delavskem razredu (z opombo, da mora biti
delo teh prosvetnih institucij mnogo živahnejše kot v kapitalističnem
sistemu, pa tudi minogo uspešnejše, torej deležno večje podpore kot
danes pri nas).
Malce patetično, a vendar brez pretiravanja: razvijanje kulture
in prosvete j e odločilnega pomena, če hočemo ohraniti pridobitve re-
volucije in se še nadalje gibati k njenemu končnemu smotru, če no-
čemo, da s tem, ker nudimo kulturo samo nekaterim, ustvarjamo tla
za nastajanje novega vladajočega razreda (ob nekultivirani večini se
kultivirana manjšina sčasoma mora razviti v nov razred), ali pa da se
razvijamo v smeri manj (Združene države) ali bolj (Sovjetska zveza)
totalitarne tehnokracije.
Mogoče bi ta ali oni zagrenjeni kulturnik zavrnil pričujoča raz-
mišljanja: »Poglejte, kako si kopljemo sami svoj grob! Poglejte, kako
si kultura sama išče novega gospodarja, kako se vsiljuje novemu vla-
dajočemu!«
 Tudi za take bi se našel odgovor:
vselej doslej v zgodovini j e bila kultura last vladajočih. Ampak,
ko bodo enkrat vladajoči vsi, bo last vseh. Zato ne bo služila nikomur
več, ampak bo enakopravna panoga družbenega življenja. Mogoče,
najbrž bo najpomembnejša panoga družbenega življenja. Ker edino
kultura ob pravih družbenih pogojih — in v brezrazredni družbi lahko
najde take pogoje — pripelje človeka vzporedno z njegovo materialno
osvoboditvijo tudi do duhovne osvoboditve: notranje uravnovešenosti,
notranje svobode pred samim seboj.
Drzna sanja. Predrzna sanja. Tudi preveč drzna?
Ne vem. Zdi se mi, da ne. Ampak kljub temu naj ostane ta od-
stavek samo intermezzo. Pa ne sanjaški intermezzo, kajti naš smoter
je še vedno brezrazredna družba — ali ne? — kljub temu, da smo po
prvem porevolucijskem patosu vsi skupaj malce trdo pristali na tleh
in ugotovili, da ta brezrazredna družba ne čaka že za prihodnjim
ovinkom.

Drago Predan:

Risto Savin - naš veliki skladatelj

Savinjska dolina se ponaša z mnogimi imeni velikih mož, med

katere prištevamo na prvem mestu skladatelja Rista Savina. Glede na
to. da smo tik pred stoletnico njegovega rojstva, j e prav, da v na-
slednjem prikažemo rojakom njegov življenjski in ustvarjalni lik.
Risto Savin — Friderik Sirca se j e rodil 11. junija 1859 kot šesti
otrok Ernesta in Barbare, rojene Zuža, v Žalcu, v hiši št. 6, ki j e ena
najstarejših trških hiš, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669.
Hiša j e gosposka in j e arhitektonsko le malo podobnih v dolini. Osnov-
no šolo j e obiskoval skladatelj v Žalcu in Celju. K j e j e končal srednjo
šolo, ni zanesljivo ugotovljeno.
Prve glasbene nauke mu j e dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik
kar doma v Žalcu. Kot dijak j e rad prepeval na koru in se še rajši
učil klavirja, kar vse kaže na njegovo glasbeno nadarjenost. Z de-
vetnajstim letom j e vstopil kot prostovoljec v topniški polk v Gradcu,
kjer se j e začela njegova uspešna vojaška kariera. Kot artilerijski
oficir j e služil potem nekaj let v Osijeku, nakar se j e vpisal v višjo
topniško šolo na Dunaju. Tu j e imel dovolj priložnosti, da se j e po-
drobneje seznanil z glasbenim življenjem, saj j e bil Dunaj še vedno
evropsko glasbeno središče. Po absolutoriju navedene šole j e službo-
val v Banja Luki in Sarajevu, kjer se j e začel resneje glasbeno udej-
stvovati. Sodeloval j e kot spremljevalec na klavirju in kot pevec. Tu
si j e tudi nadel psevdonim R i s t o S a v i n . Ime Risto j e povzeto iz
Bosne (Nemara iz Bolgarije), kjer j e veliko Hristov, priimek Savin
pa se nanaša na njegovo poreklo iz Savinjske doline. V Bosni se j e
tudi seznanil s srbsko narodno pesmijo in s tamošnjo folkloro, kar j e
kasneje koristno uporabljal pri svojem skadateljskem delu.
Leta 1888 sta mu umrla oče in mati. Posebno hudo ga j e prizadela
materina smrt. Zaradi tega so ga na lastno prošnjo premestili v Prago,
v središče takratnega glasbenega življenja v deželi, saj sta tukaj ži-
vela in delala velika češka skladatelja Smetana in Dvorak, Razen tega
pa j e bila Praga središče češkega in slovanskega narodnostnega gi-
banja, kar j e vse vplivalo na kasnejšo skladatelj sko dejavnost Rista
Savina.
Ko j e bil leta 1891 premeščen spet na Dunaj, se pravzaprav šele
začenja Savinov skladateljski razvoj. Za tak razvoj j e kajpada bilo na
Dunaju dovolj pogojev. Mimo dejstva, da se j e tu seznanil z mnogimi
uglednimi glasbeniki, da j e lahko na Dunaja prisostvoval neštetim naj-
kvalitetnejšim koncertom in opernim predstavam, se je tu lotil tudi
privatnega študija v kompozicijski šoli.
Tako glasbeno-teoretično oborožen j e bil drugič premeščen v
Prago, nato v Dunajsko Novo mesto, zatem pa tretjič v Prago. Tu sta
močno vplivala nanj in na njegovo glasbeno ustvarjanje slavna češka
mojstra Smetana in Dvorak. V Pragi se j e izpopolnjeval tudi v instru-
inentaoiji.
Iz Prage j e odšel v Varaždin, kjer se j e podrobno seznanil s
hrvatsko folkloro. Tu so nastali njegovi prvi samospevi, pa tudi na
opero j e začel misliti. Leta 1907 j e skomponiral prvo svojo opero »Lepa
Vida«, ki so j o dve leti zatem že igrali v ljubljanskem deželskem gle-
dala šču.
Iz Varaždina j e bil premeščen v Vojvodino, kjer se j e najdlje
zadrževal v Beli Crkvi, odkoder pa se j e po štirih letih preselil v Bu-
dimpešto, ki j e bila takisto kot Dunaj in Praga središče glasbenega
življenja v Avstro-Ogrski. Prva svetovna vojna, ki ga j e tu zatekla,
ga j e za nekaj let odtrgala od skladateljskega snovanja.
Na pragu konca prve svetovne vojne j e bil povišan v generalnega
majorja, s čimer zaključuje svojo vojaško kariero, začenja pa popol-

Savinova rojstna hiša

noma nov način življenja, pa tudi glasbenega udejstvovanja. Nastanil
se je v svojem rojstnem kraju, v lepi domačiji v Žalcu. Tu se začenja
njegov tretji skladatelj skd vzpon, ki traja nekako do leta 1924. V tem
času nastanejo njegovi samospevi, njegova druga opera »Gosposvetski
sen«, balet »Čajna punčka« in opera »Matija Gubec«.
Leta 1929 se j e preselil na ženino domačijo v Ptuj, kjer se j e
z velikim uspehom lotil komponiranja mladinskih zborov. Dobo oku-

Skladatelj Friderik Širca — Risto Savin

pacije j e preživljal skupno s svojimi rojaki spet v Žalcu, pri čemer se

ni nikdar odtujil svojemu narodu, h kateremu se j e vselej s ponosom
prišteval. Te svoje neomajne privrženosti k slovenstvu in nemara še
b o l j k slovanstvu se ni bal javno manifestirati tudi tedaj ne, ko j e kot
višji avstro-ogrski oficir uglasbil leta 1902. za moški zbor znano Ašker-
čevo pesnitev »Mi vstajamo«. Dr. Dragotin Cvetko ocenjuje ta dogodek
v Savinovi biografiji takole: » M i v s t a j a m o , opus 17 št. 1, j e
namreč zbor, kompoiiiran na tekst znamenite programatične Aškerčeve
pesnitve, v kateri pesnik preroško napoveduje vstajenje in zmagovit
pohod Slovanov«.
V osvobodilnem gibanju sicer zavoljo visoke starosti ni sodeloval,
vendar j e »pozorno spremljal vojne dogodke in slovensko osvobodilno
gibanje, kar tudi zdaj značilno prikazuje njegovo napredno in zavedno
slovensko usmerjenost«. In dalje: »Da j e bil tesno povezan s slovensko
in posebej z osvobodilno mislijo, pa kaže zanimiv dokument iz njegove
zapuščine. V tej j e namreč zbor, ki nosi naziv U b o j opus 41. Na
rokopisu j e zapisano, da ga j e skladatelj napisal leta 1942, torej v
času, k o k o n e c v o j n e še ni b i l v i d e t i b l i z u in k o s o bili l e z a v e d n i
Slovenci prepričani v zmago slovenskega osvobodilnega gibanja. K ome-
n j e n e m u n a z i v u j e še p r i p i s a n o , da j e to p a r t i z a n s k a k o r a č n i c a za
m o š k i z b o r in m a l e b o b n e « ( D r . D r a g o t i n C v e t k o : R i s t o Savin str. 166).
P o o s v o b o d i t v i j e napisal Risto Savin v e č k v a l i t e t n i h m l a d i n s k i h
z b o r o v p r e d v s e m na b e s e d i l o O t o n a Z u p a n č i č a . i K l j u b v i s o k i starosti ni
n e h a l snovati i n b i b i l še in še u s t v a r j a l , da m u ni smrt d n e 15. d e -
c e m b r a 1948 na p r a g u n j e g o v e d e v e t d e s e t l e t n i c e prestrigla niti b o g a -
t e g a in p l o d o n o s n e g a ž i v l j e n j a .

LITERATURA IN VIRI
Dr. Dragotin Cvetko: Risto Savin.
Bogomil Gerlanc: Risto Savin (Gledališki list, Celje, 1948-49 št. 2).

Ludvik Zepič:

Kratek pregled stvaritev skladatelja Rista Savina

Med kulturnimi ustvarjalci, ki jili je Savinjska dolina dala našemu

slovstvu, slovi kot izrazita osebnost na glasbenem polju skladatelj Friderik
Širca, z umetniškim imenom RISTO SAVIN. Njegov rojstni kraj Žalec, od
nekdaj trdna, napredna politična trdnjava, je dala tudi njemu in njegovi
umetnosti značilne poteze krepkega, narodno zavednega, ponosnega, a tudi
blagega značaja, vnetega za vse, kar je v življenju- lepega in dobrega za
človeško srce in zdrav človeški razum.
Risto Savin je popisal svoje skladbe sam v »Seznamu kompozicij Rista
Savina«, kjer je navedenega vsega skupaj 46 glasbenih del ali opusov, od ka-
terih vsaka številka zase pomeni ali posamezno -skladbo večjega obsega n.
pr. opero, ali pa j e več krajših skladb združenih pod eno številko opusa,
n. pr. »Tri Aškerčeve balade«.
Ce skladbe tega seznama razvrstimo po glasbenih oblikah vokalnega
in instrumentalnega skladanja, so v njem popisana tale dela:
I. Štiri opere:
Poslednja straža (enodejanka) ,
Lepa Vida,
Gosposvetski sen,
Matija Gubec.
Dva baleta: Plesna legendica in Čajna punčka.
Med odrskimi deli ima v »Seznamu« svojo številko tudi scenična glasba
k igri Henrik VIII., ki pa je ostala v osnutku še neizdelana.
II. Šest orkestralnih skladb.
III. Sedem komornih skladb.
IV. 23 samospevov s spremljevanjem klavirja.
 V. 45 zborovskih skladb brez spremljave in s klavirjem, in sicer:
19 mladinskih zborov,
16 mešanih zborov,
10 moških zborov.
VI. Pet klavirskih skladb.
Razen teh v »Seznamu« navedenih skladb j e znanih in ohranjenih še
29 drugih skladb, ki jih pa ni uvrstil med opuse svojega »Seznama«, verjetno
zato ne, ker jih s svojega strogo avtokritičnega stališča morda ni smatral za
dovolj važne, da bi opozarjal nanje.
To bi bil isumaričen pregled Savinovih skladb, ki so deloma že objav-
ljene v tisku, deloma neobjavljene in shranjene v rokopisu pod varstvom
njegove vdove gospe Olge širceve v Žalcu.
V naslednjem podajamo še pregled tistih Savinovih skladb, ki so do
danes že izšle v tisku bodisi v posebnih edicijah ali pa v drugih publikacijah
in zbirkah med drugimi avtorji:
a) v posebnih izdajah so izšle (po abecednem redu naslovov):
1. Dva intermezza za violino in klavir;
2. Dva otroška zbora s klavirjem (Zupančič: Pastirci in Kroparji); •
3. Lepa Vida, opera, klavirski izvleček s petjem;
4. Pavlih a na potovanju, klavir;
5. Pet mladinskih zborov, brez spremljave, op. 40;
6. Pet mladinskih zborov, brez spremljave, na Zupančičeva besedila;
7. Pet pesmi na Zupančičeva besedila za glas in klavir (1. izdaja);
8. Rondo za klavir;
9. Samospevi (glas in klavir), 5 zvezkov:
I. Tri balade in Zimska idila (A. Aškerc),
II. Pet pesmi na Zupančičeva besedila in Skala v Savinji (A. Aškerc),
III. Tri pesmi O. Zupančiča in Predsmrtnica I (S. Gregorčič),
IV. Dušanov prolog iz opere »Gosposvetski sen«,
Jošlcov monolog iz opere »Matija Gubec«,
Balada Vide iz opere »Lepa Vida«,
V. Kaj bi te vprašal? (A. Aškerc),
Tone sonce (S. Gregorčič, Predsmrtnica II),
Carne tvoje so oči (Cv. Golar),
Maskerada (F. Onič),
10. Sedem klavirskih skladb (ponatis iz Novih akordov);
11. Sonata za violončelo in klavir;
12. Štiri skladbe za violino in klavir;
13. Tri Aškerčeve balade za glas in klavir (1. izdaja);
14. Tri pesmi Otona Zupančiča (1. izdaja);
15. Trio g-mol (violina, violončelo in klavir);
16. Valse de s fleurs, klavir, iz opere »Lepa Vida«;
17. Vokalna suita, mešani zbor, šolo in klavir;
18. Zimska idila, glas in klavir, (A. Aškerc), (1. izdaja);
 b) V drugih publikacijah, in sicer:
1. v »Novih akordih«:
Sedem klavirskih skladb: Sarabanda, Etude, Barkarola, List v album,
Narodna, Večerna, Romanca;
Skala v Savinji,-glas in blavir;
Tri pesmi potujočega tovariša: Zori rumena rž, Nočni stražnik,
Tehtni vzrok, moški zbori (v prevodu A. Aškerca);
2. v pesmarici »Lira« (O. Druzovič):
Kosa (A. Aškerc), moški zbor;
5. v »Pevčevi pesmarici«:
Baroica, mešani zbor. Tam nad jezerom, mešani zbor in klavir;
4. v-»Zborih«: Stalan sam tvoj, mešani Zbor;
5. v zbirki Mariborske pevske župe:
Zeleni se gaj, mešani zbor;
6. v »Naših zborih«: ,
Lahko noč (D. Gorinšek), mladinski zbor,
Maj (D. Gorinšek), mladinski zbor,
Mi vstajamo (A. Aškerc), moški zbor,:
Pust, pust' (T. Gaspari), mladinski zbor,
Stalan sam tvoj (narod.), mešani zbor,.
Tam nad jezerom (narod.), mešani zbor in klavir,
• Trobentice (D. Gorinšek), mladinski zbor,
V. b o j ! moški zbor, •
Vihra, mladinski zbor,
Zori rumena rž (prev. A. Aškerc), moški zbor,
7. y zbirki »Jugoslavenska -solo^pjesma«:
. Ljubica, zdaj. j e dan (O. Zupančič) glas in klavir.
V tisku imamo tudi. libreto za opero »Gosposvetski sen« in scenarij za
»Plesno legendico«.
Za bodočnost čakajo tiska zlasti še Sav.inove orkestralne skladbe in
opere.
V njegovem »Seznamu« ni razvidno Savinovo pisateljsko udejstvovanje,
namreč, da je libreta za opere »Matija Gubec« in »Gosposvetski sen« spisal
sam, da je sam sestavil scenarij za »Plesno legendico« in za »Čajno punčko«
(za balet »Čajna punčka« je vsebinska podlaga o d njega samega spisana no-
veleta enakega naslova). Velika stvaritev Rista Savina je končno še njegova
zgodovinska gledališka igra »Pegam« v petih dejanjih iz zgodovine Celjskih
grofov p o njihovem, zatonu. Po njegovem lastnem, zatrdilu bi bil skomponiral
tudi to opero, njegove stvariteljške moči še-, d o l g o ' n e bi bile izčrpane, toda
moral je umolkniti pred krutim udarcem.neizprosne smrti.
Rajko Vrečer:

Ferdo K o č e v a r - Žavčanin

Ob osemdesetletnici smrti žalskega rojaka in publicista Ferda

Kočevarja se spominjamo moža, ki zasluži, da širša javnost spozna
njegovo kulturno delovanje za slovenski in tudi sosedni hrvatski narod.
Ferdo Kočevar j e bil rojen 8. aprila 1833 v Žalcu. Njegov oče j e
bil krznar. Mladi Ferdo j e obiskoval domačo ljudsko šolo, od leta 1845
do 1850 pa celjsko gimnazijo, nakar se j e vpisal na medicinsko fakul-
teto dunajske univerze.

Ferdo Kočevar — Žavčanin

Ker mu gmotna sredstva niso dopuščala, da bi študije nadaljeval,

j o j e iz Dunaja kar peš ubral preko Ogrske v Zagreb, k j e r j e dobival
adjutum pri državnem računovodstvu, gmotno pa ga j e podpirala nje-
gova teta, ki j e bila krčmarica »Pri Matevžu«.
Že kot dijak se j e Kočevar navduševal za razcvet svojega naroda.
Kmalu se j e uvrstil med sotrudnike ljubljanskih »Novic«. Prvenec
njegovega dopisovanja j e bila črtica »Vipota« 1 . Urednik mu j e zanjo
izrazil laskavo priznanje z naslednjimi besedami: »Vaša prijazna po-
nudba nabirati in razodevati mnogo podobnih črtic nam j e draga: pro-
sim lepo, pošljite večkrat kaj.« Na ta način so dobi 1 c »Novice« v Kooe-
varju stalnega sodelavca, ki se j e podpisoval s psevdonimom »Žavčanin«.

1. Vipota je gora pri Celju; od tod rodbinsko ime Vipotnik.

 Zelo se j e zanimal za Vrazovo zbirko narodnih pesmi, ki jih j e
tudi objavljal. Predlagal j e upravi »Slovenske Matice«, da bi nabirala
in objavljala narodno blago.
Glede na to, da j e čutil v sebi sposobnosti, napisati kako večje
delo, se je lotil povesti o Teharskih plemičih. Z vso intenzivnostjo se
j e lotil dela in j e leta 1859 napisal knjigo »Mlinarjev Janez ali ople-
menitenje Teharčanov«.
Nekako ob istem času j e književnik in kritik Fran Levstik načel
vprašanje kulturne kritike na Slovenskem, češ da j e Slovencem po-
trebna stvarna kritika. Prva njegova »žrtev« j e bil pisatelj Hicinger,
takoj za njim pa tudi naš Kočevar. Oba si j e dobro privoščil in j u
temeljito »zdelal«.
Ker je bila njegova povest o Teharčanih napisana v štajersko-
krvatskem narečju in j e zavoljo tega jezikovno šepala, se j e tudi pi-
satelj Valjavec v »Slovenskem Glasniku« zganil ter mu očital:
»Kar le moreš tu in tam ukrasti,
pa za svoje za semenj posadi«.
Kočevar se j e v posebnem komentarju sicer krepko branil, vendar
odgovora kritikom ni sprejel niti »Slovenski Glasnik«, pa tudi »No-
vice« ne. Neupravičene očitke j e Kočevar ovrgel šele leto dni kasneje
v »Narodnih novinah«. ki so izhajale v Zagrebu. Nekoliko zagrenjen
zaradi preostrih kritik j e začel Kočevar dopisovati v celovškega »Slo-
venca« in v mariborskega »Gospodarja«.
Ko je izačel leta 1868 izhajati v Mariboru »Slovenski narod«, j e
bil Kočevar njegov zvesti sotrudnik do svoje obolelosti leta 1875.
Leta 1870 j e Mohorjeva družba v Celovcu objavila dva njegova
krajša sestavka o gospodarstvu. Dve leti kasneje j e izdala ista družba
med svojimi rednimi izdajami Kočevarjevo knjigo »Kupčija in obrt-
nija« (denar in blago). Ocenjevalec knjige j e zapisal: »Take knjige
še doslej Slovenci niso imeli, z dobro vestjo se priporoča udom z željo,
da najde pot do vsake slovenske hiše«.
Lepo j e znal opisati značaje slovenskega in hrvatskega človeka
v črticah »Butelj Matevž«. »Hrvaški Kartež« j e poudarjal potrebo uva-
janja slovenščine v urade, šole in cerkve, v družabno življenje in
drugam.
Ko se j e leta 1867 začela širiti madžarščina tudi na Hrvatskem,
se j e Kočevar nameraval preseliti v Ljubljano. V ta namen j e vložil
pri ljubljanskem županu Costi prošnjo v slovenščini, na katero pa j e
prejel odgovor v nemščini. Kočevarja j e to dejstvo tako prizadelo
in užalilo, da j e začel v »Slovenskem gospodarju« udrihati po prvakih.
Ker med »starimi« ni več našel zaupanja in poštenja, se j e pridružil
»mladim«.
Kočevar j e bil tudi izvrsten agitator, zlasti č e j e šlo za narodne
koristi. Čeprav j e bilo v tistih časih za uradnika zelo tvegano, če se
je, denimo, aktivno udeležil volilne agitacije, j e Kočevarjeva osebna
agitacija pripomogla, da j e bil v tretjem zagrebškem okraju izvoljen
opozicijski kandidat Matija Mrazovič, nasprotnik bana Raucha, ki j e
moral na njegov odločni pritisk odstopiti. Kakor vsi narodnozavedni
Slovenci j e bdi tudi iKočevar v Rauchovi dobi večkrat zapostavljen.
Zadoščenje j e dobil šele pod banom Mažuraničem, ko j e napredoval do
računskega revidenta.
D a l j časa je opravljal računovodske posle pri Jugoslovanski aka-
demiji znanosti in umetnosti, pa tudi pri univerzi v Zagrebu.
Rad j e podpiral slovenske dijake, zlasti revnejše, ki so študirali
na zagrebški univerzi. Ves srečen j e bil v družbi slovenskih študentov,
ki so radi prepevali slovenske pesmi; zlasti pa mu j e bil pri srcu slo-
venski vokalni kvartet. Kadar j e slišal Matevža Trnovca na promenadi
po fantovsko zavriskati, j e imel Kočevar občutek, da j e doma v Sa-
vinjski dolini.
Leta 1875. j e začel Ferdo Kočevar duševno hirati. Na zdravnikov
nasvet se. j e napotil na Gorenjsko, kjer bi se mu naj na svežem gorskem
zraku povrnilo zdravje. Toda bilo je prepozno. Zaradi živčne oslabe-
losti se mu je omračil um in ga j e popolne blaznosti rešila dne 11. ok-
tobra 1878 v Feldhofu pri Gradcu le še smrt.
V rokopisu j e zapustil etimološko razpravo v nemškem jeziku.
V predgovoru k tej razpravi omenja, da j e o istem problemu pisal v
slovenščini že leta 1870. Verjetno mu j e to delo tudi zrahljalo zdravje.
Njegova ljudska povest o Mlinarjevem Janezu j e izšla v jezi-
kovno popravljeni obliki deta 1893 v Hribarjevi tiskarni v Celju. Ka-
sneje j e bila povest tudi dramatizirana in igrana na raznih amaterskih
odrih (v Žalcu dne 6. oktobra 1946).
Kočevarjeva otroka Slavo in Ferda j e po bratovi smrti vzela k
sebi in j u vzgojila njegova sestra Neža, ki j e bila šivilja v Celju.
Zelo naobražena Slava j e znala več tujih jezikov in j e živela
v službi premožnih turških družin v Carigradu, sin Ferdo pa j e postal
oficir. Njuna usoda pa mi danes ni več znana.

Viri:
Bivša šolska knjižnica v Žalcu
Članek Ivana Malgaja v »Jutru«
Osebno znanstvo
Stane Terčak:

Spodnja Savinjska dolina v boju za boljšo bodočnost

(Kratek pregled ilegalnega dela v bivši Jugoslaviji in v času NOB)

Spodnja Savinjska dolina (celotna žalska občina) zavzema eno

najvidnejših mest med vsemi pokrajinami bivše Spodnje Štajerske v
boju za narodnostne pravice Slovencev v drugi polovici dvajsetega
stoletja kakor tudi v našem boju za osvoboditev v . času okupacije
1941—1945.
Že v dobi. ko si j e nemški imperializem prek slovenskega ozemlja
gradil most k Jadranu, so predeli Savinjske doline ostali trdni in so
vzdržali vso težo tujega pritiska. Celje s svojim gospodarskim vplivom
in premočnim nemškim kapitalom (tovarna Westen, nemški veletrgovci,
posojilnice) s preseljenim uradniškim aparatom, ki j e služil potujče-
valnim težnjam Graza, Dunaja in Berlina, ob vseh svojih političnih
vplivih z nobenimi sredstvi ni moglo omajati nacionalne morale za-
vednih Savinjčanov.
Gospodarsko močna in narodno zavedna dolina j e proti nemškemu
gospodarskemu in političnemu navalu nastopala strnjeno. V drugi po-
lovici prejšnjega stoletja in kasneje, v letih najhujšega raznarodoval-
nega pritiska j e bil v slovenski govorici in besedi Slovenec vsebovan
že ves narodni program. V tem času j e trg Žalec s svojim zaledjem
kot središčem doline imel vodilno vlogo in bil določen za eno največjih
manifestacij v dobi narodnega prebujenja — v dobi taborov.
V razdobju med prvo in drugo svetovno vojno j e bilo progresivno
kulturno in politično udejstvovanje delavskih množic, usmerjeno po
ilegalnem delu Partije, posebno v delavskih središčih, kljub nenehnemu
zatiranju vseh bivših režimov v državi, ena izmed najmočnejših gi-
balnih sil v našem delovnem ljudstvu. V zadnjih letih pred nemško
okupacijo j e bilo vse to delo usmerjeno proti fašizmu, ki j e pohlepno
stegal roke po naši zemlji in pripravljal drugo svetovno vojno.
Doba po prvi svetovni vojni ima že po vseh večjih delavskih sre-
diščih pečat posebne delavsko-kulturne vsebine v organizacijah Svo-
bode in po njenem razpustu 1. 1935 v novo ustanovljeni Vzajemnosti.
Kmečka mladina se prične prebujati v Zvezi kmečkih fantov in deklet.
Iz teh organizacij raste nova miselnost, ki doseže pod idejnim vodstvom
Partije svoj veliki vzpon, daje smer in ton delavskemu, kulturnemu
in političnemu delu in ga bogati z dragoceno vsebino.
Na drugi strani pa j e tradicija, oživljena v dobi čitalnic in ta-
borov, ves čas klila v zavesti savinjskih ljudi in jih združevala v
enotnih naporih v b o j u proti gospodarski odvisnosti od tujstva. Vsa
dolina j e ves čas narodnih bojev — z izjemo redkih plačancev — na-
rodno zavedna tudi ostala.
Nikjer v vsem celjskem okraju in najbrž na vsem bivšem Spod-
njem Štajerskem ni prišlo do tako spontane povezave med delavci in
kmeti kakor v Spodnji Savinjski dolini. Stavka tekstilnih delavcev
]. 1936 v Preboldu j e to povezavo še utrdila. V času stavke j e večina
okoliških kmetov, ki so bili kakorkoli povezani s stavk ujočimi, vse-
stransko podpirala tekstilno delavstvo preboldske tovarne. Mirno lahko
trdimo, da ima ta povezava v kasnejši dobi, v dobi okupacije, globok
vpliv na dogajanja v predelih med Mrzlico in Dobrovljami, predvsem
v 1. 1941 in 1942. To j e čas najtežjih preizkušenj za partizane na bivšem
Spodnjem Štajerskem. Prvi partizani na terenih Spodnje Savinjske
doline so dobili pomoč ravno pri ljudeh, s katerimi so bili povezani
že v času razrednega boja za delavske pravice. To j e tudi eden izmed
razlogov, da j e osvobodilno gibanje vkljub strahotnemu terorju (iz-
seljevanje na jug in v rajh, zapiranje v koncentracijska taborišča,
izseljevanje partizanskih družin v avgustu 1. 1942 in strahotno stre-
ljanje talcev) in izdajam lahko imenovalo te kraje, posebno pa vse
obrobne predele med Mrzlico in Dobrovljami (predele žalske in vran-
ske občine), za svoje. Ti kraji so ina naših terenih zibelka partizanstva.
Zaradi navedenih dejstev j e popolnoma razumljivo, da j e tudi
Revirska četa ravno na teh mejnih predelih našla najvarnejše zato-
čišče. Če primerjamo terene, na katerih so se gibali prvi partizani
Savinjske, Revirske in Celjske čete, se razlika glede na pripravljenost
prebivalstva, da pomaga borcem, še bolj jasno vidi. Propada Celjske
čete j e krivo izdajstvo, k i se j e pojavilo na terenih med Resevno,
Štorami, Svetino in Šentrupertom.
K j e najdemo vzroke za ta porazna dejstva? Štorska tovarna, v
kateri so bili zaposleni v precejšnji meri okoliški kmetje, oziroma nji-
hovi sinovi, živeči tam okoli, so bili pod stalnim vplivom hitlerjevske
propagande kulturbundovskih vodilnih osebnosti in njihovih priga-
njačev v tovarni. Še slabše pa j e bilo na Svetini, ki j e bila ena izmed
najvažnejših planinskih postojank celjskega kulturbunda v letih pred
vojno.
V Spodnji Savinjski dolini izdaj takega obsega ni bilo.

PARTIJSKO GIBANJE V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

V Spodnji Savinjski dolini j e partijsko delo zaživelo po prvi

svetovni vojni pod neposrednim vtisom velike oktobrske revolucije v
Rusiji. Ideje socializma in komunizma so prinesli k nam demobilizi-
ranci. ki so se s temi idejami seznanili na bojiščih, v taboriščih in
ujetništvu. Razgledane med njimi j e sililo v študij marksizma-leni-
nizma težko socialno stanje ter zatiranje in izmozgavanje delavskega
razreda. Socialna demokracija j e v preteklosti bila nesposobna, v bo-
dočnosti pa tudi ni imela pravih perspektiv, zato so napredni elementi
delavskega razreda iskali novih poti.
Pri volitvah v konstituanto v novoustanovljeni državi SHS dne
28. novembra 1920 j e nastopila med sedmimi strankami s svojo samo-
stojno listo tudi komunistična stranka: Komunisti so dobili v državi
58 poslancev, od teh v Sloveniji 5 poslancev. Dosegli so s svojim prvim
nastopom nesluten uspeh, saj so postali čez noč tretja najmočnejša
stranka v državi.
V primerjavi s socialnimi demokrati so dobili komunisti na pod-
ročju sedanjega celjskega okraja naslednje število glasov: 1

Komunisti: Socialni demokrati:

Vransko 70 (Prebold 17) . 24
Žalec 7 124
Braslovče 17 . . . . . . 51
Celje-mesto 6 336
Celje-okolica (občina) . . 8 611
Šoštanj 13 , 343
Velenje 19 282
Kozjansko skupaj . . . 29 430
Šmarje skupaj 22 523
Konjice skupaj . . . . 33 721
Gornji grad skupaj . . . 17 1055

Volilni izid v takrat najbolj zavednem delavskem središču Tr-

bovljah pa j e bil:

Komunisti 1893 Socialni demokrati 418

Iz teh rezultatov se jasno vidi, da j e bila Partija že v svoji za-

četni fazi razvoja absolutni gospodar v Trbovljah, medtem ko se
v krajih Spodnje Savinjske doline še ni mogla tako utrditi. Vendar
j e ob upoštevanju tudi glasov za socialno demokratsko stranko splo-
šna orientacija volivcev na levo.
Po razglasitvi Obznane se j e delo Partije, ki j e bila v izredno
močnem porastu, moralo zaviti v globoko ilegalo.
Prve partijske celice v ilegali v celjskem okraju imamo 1. 1926
v Velenju oziroma v Pes jem in v Celju. 2 Takratno celjsko celico in
kasnejši Mestni komite j e vodil čevljarski pomočnik Joso Kocman,
uslužben pri »Adriji«, doma iz Varaždina, v Velenju oziroma v Pes-
jem pa rudar Jože Lekš. Velenjsko celico j e osnoval Lovro Kuhar —
Prežihov Voranc, celjsko pa France Klopčič.
Leta 1929 do 1931 so bila najtežja preizkušnja za člane Partije.
Leta 1929 j e bila izdana partijska celica v Celju. Njeni člani so bili
pred celjskim okrožnim sodiščem obsojeni na kazen od šest mesecev
do treh let. Josip Kocman in Jakob Butala sta prestajala kazen na
robiji v mariborski kaznilnici skupaj z maršalom Titom in Rodolju-
bom Colakovicem.
V maju 1930 so sledile največje aretacije partijcev v Sloveniji.
TaJcrat so aretirali tudi vse člane Partije v Velenju oziroma v Pesjem.
Medtem ko j e gibanje v šaleški dolini ponovno zaživelo šele po do-
brih dveh letih, se j e v Celju že kmalu po tej veliki izdaji obnovilo.
Vse delo v Celju in Savinjski dolini j e vodil Okrožni komite v Celju,
katerega sekretar j e bil Slavko Šlandter. Še istega leta j e bila osnovana
v Preboldu ilegalna partijska organizacija, ki j e imela delavsko in
vaško celico in več trojk zaradi konspirativnosii. Preboldska partij-
ska organizacija j e imela 16 do 20 članov in j e bila najmočnejša v
Savinjski dolini.
Anton Kotnik - Robida pojasnjuje podrobneje to ilegalno delo
v Preboldu, k o piše »Oktobra 1932 j e Aleš Bebler obiskal Slavka
Šlandra v Celju. Prišel j e z nalogo, da se po vseli industrijskih cen-,
trih ustanove partijske organizacije, v Celju pa Okrožni .komite.
Slavko Šlander j e kot domačin organiziral v Preboldu partijsko ce-
lico, ki j e zajela tovarno z okolico. Na tem področju j e pripravil ile-
galne sestanke s simpatizerskimi skupinami, prinašal partijsko lite-
raturo kot »Proleter«, »Rdeči prapor«, razne brošure in propagandne
letake za trosilne akcije,
Novembra 1932 j e bila osnovana prva partijska celica z nalogo,
da vodi agitacijo in propagando ter organizira' »Rdečo pomoč«. Iz
sekretarjev celic se j e formiral Krajevni komite. Slavko Šlander je
stalno kontroliral delo celic in komiteja ter dajal i n s t r u k c i j e . . . Na
ilegalnih sestankih simpatizerskih skupin j e Slavko Šlander predaval
o razvoju družbe in dialektičnem materializmu. Ob važnejših dogod-
kih j e celica širila propagandne l e t a k e . . . Med pomembnejšimi do-
godki leta 1933 so bile volitve v Delavsko zbornico in občinske volitve.
Nanje so se aktivno pripravljale tudi partijske organizacije. Rezultat
j e bil, da j e v Preboldu in na Polzeli bil kandidat-komunist izvoljen
za delegata v Delavsko zbornico . . . «
O b aretaciji komunista Ljubana Jakšeta, študenta z Vranskega,
katerega ilegalno delo ob veliki delavski stavki v Tovarni emajliirane
posode leta 1934 j e bilo tudi v Preboldu, se j e ohranilo poročilo žandar-
merijske slanice Prebold z dne 29. novembra 1934.
To' poročilo Upravi policije v 'Ljubljani, ki j e sedaj v Zgodovin-
skem arhivu GK KPS v Ljubljani, se v odlomku glasi: » . . . N a d a l j e
poročam, da so vsi delavci in delavke, zaposleni v tekstilni tovarni
v Sv. Pavlu pri Preboldu, organizirani v treh organizacijah in sicer:
v Narodno strokovni zvezi, v Strokovni komisiji t. j . v Savezu radnika
Jugoslavije in v Jugoslovanski strokovni zvezi.
O b volitvah v delavsko zbornic« dne 21. dn 22. oktobra. 1933 so
dobile poedime stranke v tukajšnji tovarni naslednje število glasov:
Narodno strokovna zveza 125 glasov,
Strokovna komisija 149 glasov in
Jugoslovanska strokovna zveza . 24 glasov.
Predsednik in glavni agitator za Strokovno komisijo j e bil tedaj
v zaporu se nahajajoči komunist Hribar Franc iz Sv. Pavla, ki j e
bil leto poprej zaradi komunistične propagande aretiran in ob-
sojen na tri leta robije. To stranko so volili sami komunisti in komu-
nistično usmerjeni socialisti. Takrat so bili po Preboldu razširjeni tudi
letaki, ki so pozivali komuniste, naj volijo strokovno k o m i s i j o . . . «
To žandarmerijsko poročilo najlepše osvetljuje takratno stanje
v Preboldu in dominantno vlogo partije pri. volitvah v Delavsko zbor-
nico, ki so bile barometer političnega stanja.
 V tem času se je povsod, kjer so bili za to dani pogoji, usta-
novilo Društvo kmečkih fantov in deklet, ki mu j e predsedoval tov.
Kronovšek iz Orle vasi pri Braslovčah. Skoraj povsod j e pri ustano-
vitvi te napredne organizacije pomagala tudi partija s svojimi člani.
Po številu članstva je bilo to društvo ena najmočnejših kulturno-
prosvetnih organizacij. V sklopu društva so bili pevski zbori, prire-
jali so gledališke igre in razna predavanja.
Najbolj delavna društva kmečkih fantov in deklet so bila v Pre-
boldu. Orli vasi, Šentjurju ob Taboru, na Polzeli in drugod. Ta zelo
aktivna društva, ki so bila vsa progresivno usmerjena, so izvršila leta
1941 svojo veliko nalogo. Mnogi njihovi člani in članice so bili že v
pričetku oboroženega odpora proti okupatorju vključeni v OF kot
borci, aktivisti in simpatizerji.
Leto 1933/34 j e bilo usodno za partijsko celico v Preboldu kakor
tudi za partijce v Celju. Okrožni komite v Celju j e imel v preboldski
celici svojega kurirja, ki j e vzdrževal zvezo s Pokrajinskim komi-
tejem v Ljubljani. Bil j e to Jože Turk, kasnejši prvoborec Celjske
čete. Turk se je sestajal na Trojanah s kurirjem M., ki pa j e bil pro-
vokator, povezan s policijo. Oba so uslužbenci ljubljanske policije
fotografirali na Trojanah ob predaji ilegalnega materiala. Po treh
mesecih opazovanja j e začela policija z aretacijami članov Partije.
Aretacije so bile v Slovenjem Gradcu, Preboldu in Celju. Takrat so
bili v Preboldu prijeti: Vilko Šlander, Jože Turk, Anton Kotnik, Franc
in Rudi Hribar, Franc Piki. Fillip Jurhar, Aleksander Turnšek, Jože
Turk iz Grajske vasi, Andrej Strgar, Stanko Završnik, Viktor Lenko
in Feliks Ocvirk. Po štirimesečni preiskavi v Ljubljani in pri celjskem
okrožnem sodišču j e bila od 3. do 6. aprila 1934 tajna razprava proti
22 osebam, ki so bile obtožene komunistične propagande. Najvišjo
kazen, tri leta robije, so dobili Slavko Šlander, Branko Diehil in
Anton Rader, bivši občinski tajnik v Legmi pri Slovenjem Gradcu.
Vsa skupina j e bila obsojena na 14 let in 1 mesec robije ter na 30 let
izgube državljanskih pravic.
V tem letu j e bilo veliko stavkovno gibanje v Westnovi tovarni
(Tovarna emajlirame posode) v Celju, ki so ga vodili Franc Leskošek-
Luka, Peter Stante in ostali. Meseca marca 1934 pa so rudarji v Prapro-
tnikovem premogovniku »Pavlin« v Libojah proglasili gladovno stavko.
Njeni organizatorji so bili Jurij Debeljak, Rudi Cilenšek, Leon Pačnik,
Jože Sevničar in Franc Blatnik. 4
Zabukovica in Liboje, izraziti rudarski središči, sta imeli prve
partijske povezave iS Trbovljami, kjer j e bilo v tem času partijsko
delo najbolj razvito. Glavni organizator partijskega gibanja v pove-
zavi s savinjskimi rudarji j e bil Lojze Hochkraut, ki j e padel kasneje
v b o j u proti okupatorju. Najzavednejše in najzanesljivejše zabukov-
ške in libojske rudarje j e s Hochkrautom povezal rudar Jurij Debe-
ljak. Njihovi sestanki s trboveljskimi funkcionarji so bili največ
na Mrzlici. Mrzlica ni bila samo najlepša in najbolj obiskana izlet-
niška točka za Savinjsko dolino in Revirje, ampak igra vsa leta pred
drugo svetovno vojno tudi posebno vlogo v samem ilegalnem partij-

(f Savinjski zbornik 81
skem delu. Izleti partijcev in simpatizerjev iz Savinjske doline in
Revirjev ob (proslavah 1. maja so bili med drugim stalno na Mr-
zlici. Društvo prijateljev prirode j e imelo na Mrzlici tudi svoje za-
vetišče. Ohranjenih j e še mnogo fotografij s teh proslav in izletov.
Ti člani Partije so bili vse do leta 1938 vezani s trboveljsko partijsko
organizacijo iz povsem razumljivih razlogov, ker so imeli enake težnje
kakor rudarji v Trbovljah. Sele leta 1938 so v Zabukovici ustanovili
samostojno partijsko organizacijo z rudniško in vaško celico, ki sta
se delili na dve skupini. Vse celice pa j e družil Mestni komite, povezan
z Okrožnim komitejem v Celju. V tem času j e Okrožni komite s
Slavkom Slandrom na čelu povezal vse partijske celice Savinjske do-
line v enotno partijsko organizacijo.
Dolkaz afirmacije partijskih celic v Savinjski dolini, predvsem
pa preboldske celice, j e bila Pokrajinska partijska konferenca na
veliko inoč 1938 v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, ki j o je pripravil
Slavko Šlander. Glavni referat na njej j e imel tov. Edvard Kardelj
ob navzočnosti okoli 30 delegatov iz vse Slovenije. V istem času j e
bila tudi okrožna partijska konferenca za Okrožni komite v Celju
v stanovanju tov. Farčnika v Prekopi.
Leta 1938 so bile organizirane prve skupine SKOJ. Napredna
delavska mladina se j e organizirala v SKOJ, ikmečka mladina pa v
Zvezi kmečkih fantov in deklet. Delavska mladina j e sodelovala v
času prvih partijskih celic zelo aktivno na ikulturno-prosvetnem pod-
ročju (tamburaški in pevski zbori, dramatski odseki in podobno). V
tej kulturno-ptrosvetni dejavnosti se j e delavska mladina izživljala
pod okriljem Svobode, k j e r so partijci in njihovi simpatizerji vse
delo usmerjali v progresivno smer kulturnega izživljanja. Po razpustu
Svobode leta 1935 (izlet Svobod v Celju) se j e to delo nadaljevalo v
novo ustanovljeni Vzajemnosti.
V celjskem okraju imamo dve izredno živahni skojevski sre-
dišči: Pesje pri Velenju in Griže-Megojnice.
Organizacija SKOJ v Grižaih-Megojmieah5 j e imela v začetku
8 članov, kasneje pa 17, mnogo pa j e bilo simpatizerjev med delav-
sko mladino, ki je bila pritegnjena ik delu. Mladinski sestanki in
konference, ki jih j e vodil SKOJ v Pesjem in v Grižah, so bile prave
mladinske manifestacije.
Leta 1939 j e bila skojevska konferenca na Mrzlici in dva mitinga
v Pesjem. Konference SKOJ za celjsko okrožje na Polzeli leta 1940
se j e udeležilo okoli 60 delegatov.
V začetku ista to organizacijo vodila Vera Slandrova-Lojzka in
Janko Vrabič, nato pa je postal sekretar SKOJ za celjsko okrožje
Dušan Finžgar, ki j e bil tudi organizator srednješolske mladine na
celjski gimnaziji. Ob njegovi aretaciji junija 1940 v Celju so našli
pri njem resolucijo 6 , ki so j o izdali slovenski srednješolci z jasno
začrtanim programom. Najvažnejše točke so bile:
1. Slovenski srednješolci se morajo seznaniti s stremljenji de-
lavske in kmečke mladine, da bi tako našli mesto med njo.
 2. Svoje sile morajo postaviti ob stran silam delavske in kmečke
mladine, zato j e naloga vsakega aktivista, da pri širjenja smernic
najde pravilen odnos do nje. Izrabiti vse momente, da bo lahko for-
mirati mladino kot silo.
3. Aktivist mora biti neoporečnega značaja, biti mora skromen,
borben, buden, dosleden in povezan z ljudmi.
To j e program, ki ga j e moral izpolnjevati vsak skojevec. Se-
kretar Rudi Finžgar se j e temu programu ves posvetil, se tej ideji
ves predal in zanjo kot talec dal tudi svoje življenje.
Ideje, ki jih j e SKOJ širil med delavsko mladino, so obrodile
velike sadove. V prvih partizanskih četah imajo pomembno vlogo
skojevci, ki jih j e prekalila skojevska organizacija.

KULTURBUND V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

Razdiralno delo kulturbunda, ki j e iz Celja hotel širiti svoje

mreže v Spodnjo Savinjsko dolino, ni želo uspeha. Vsa njegova po-
litična propaganda, z močno gospodarsko dejavnostjo tudi v Zgornji
Savinjski dolini, ni mogla najti trdnih tal. Njegov agitacijski stroj
j e tukaj popolnoma odpovedal. Skupinice »Kulturbunda« in članov na-
cionalsocialistične stranke v inozemstvu so lahko životarile le v tistih
krajih, k j e r so bili večji industrijski centri z nemškimi ali do nacistov
prijateljsko razpoloženimi lastniki. Ti kulturbundovci in člani stranke
v inozemstvu ter njihovi maloštevilni simpatizerji, večidel doseljenci,
so bili zaposleni v teh gospodarskih podjetjih pod krinko specialistov.
Njihovo glavno delo pa j e bila propaganda za »rajh« in Hitlerja.
O podtalnem delu organizacije članov NSDAP (nacionalsocia-
liiisti) v inozemstvu nas seznami odlomek iz »Dorfbucha« 7 občine Pol-
zela v Savinjski dolini, v kateri pisec te vaške kronike, ki so j o mo-
rale pisati vse občine za časa okupacije, pravi v sestavku: Zgodovina
nacionalsocialističnega gibanja v naši vasi, naslednje:
»V času nekdanje Jugoslavije so bile na Polzeli samo 3 nemške
družine, ki so se aktivno udejstvovale ;za nemštvo. Bile so to rodbine
Eftkovski, Schnaubelt in Endler. Pg. Georg Eftkovski j e bil blokovni
vodja organizacije NSDAP v inozemstvu in j e upravljal kraje Pol-
zelo, Prebold in Šempeter. Možje so enkrat v mesecu imeli v Celju
apel pod krinko »Deutscher Hilfsverein«. Mladina Nemcev v Spodnji
Štajerski se j e sestajala tedensko ob sredah prav tako v Celju pod
vodstvom ing. Unger-UUmana. Pri tem se j e učila nemških pesmi in
iger, da bi jih mogla izvajati ob priložnostih, kakor za božič itd.
Nemški konzulat j e delo podpiral, kolikor je le bilo mogoče. Poveza-
nost v tem krogu j e bila odlična, tako da j e vsakdo za ostale vstopal
polno in celotno. V tem »Deutscher Hilfsverein« so bili Nemci iz Rei-
cha, medtem ko j e švabsko-neniški Rulturbund zajemal tudi foliks-
dojčerje. Od časa do časa j e nemški konzulat v Ljubljani poskrbel
za to, da so govorniki iz Reicha prišli v Cel je in pomagali Nemcem
iz Reicha pri njihovem težkem delu ter spet razjasnili včasih padlo
 razpoloženje. Nemška mladina j e ob domovinskih večerih izdelovala
WHW-znake in jih razpošiljala v Beograd. Zagreb in Ljubljano. Or-
ganizacija za inozemstvo j e pozimi kakor poleti prirejala izlete, ki
so stalno bili številno obiskani.
Tudi ko j e izbruhnila vojna med Nemčijo in Jugoslavijo, j e
nemški konzulat v Ljubljani pomagal. Potne liste j e takoj opremil
s potrebnimi vizumi in vodil posebne vlake na železnici, da bi koli-
kor mogoče hitro odpravil na pot Nemce iz Reicha, ki so morali »po-
begniti«.
To kratko poročilo v »Dorfbuc.hu« občine Polzela nam pojasni
med vrsticami marsikaj o podtalnem delu, predvsem pa njihovo po-
vezavo, ki teče v dveh smereh: delo v Kulturbundu in nacionalni so-
cialistični delavski stranki (NSDAP). Kako težko j e bilo stanje za-
nje v Savinjski dolini, nakaže pisec kronike, k o pravi, da so govorniki
iz Reicha prišli v Celje in pomagali Nemcem iz Reicha pri njihovem
težkem delu (agitaciji za Hitlerja in Reich) ter spet razjasnili včasih
padlo razpoloženje.
V letih pred napadom Hitlecrja na bivšo Jugoslavijo j e imela
celjska organizacija Kulturbunda štiri krajevne skupine, Celje-oko-
lica pa j e imela po podatkih, ki so na razpolago, okoli 150 članov.
V Savinjski dolini j e bila njihova organizacija najšibkejša, saj j e vsa
Savinjska dolina imela komaj približno toliko kulturbundovcev kakor
njihov blok v Šoštanju in Velenju.
Osnovna enota njihove organizacije se j e imenoval »haufen«.
Več teh j e sestavljalo »blok«, »bloki« pa »ortsgrupo«.
V Spodnji Savinjski dolini sc bile osnovne enote:
Braslovče-Polzdla (blok) — 10 članov — vodja Paul Skoberne,
Šempeter (haufen) — 6 članov — vodja Julius Koser,
Prebold - Zabukovica - Liboje (blok) — 15 do 20 članov — vodja
Franz Pinter starejši,
Žalec (haufen) — 5 članov.
Za primer navajamo Laško, ki je samo imelo 17 članov, Šoštanj
z Velenjem pa 36 članov Kulturbunda. K l j u b močno razviti industriji
v Preboldu, Zabu,kovici, Libojah, na Polzeli in v Žalcu ni mogel Kul-
turbund v teh krajih uspevati. Same številke članov v teh krajih
nam povedo, da so bili njihovi člani ljudje, ki so se v te kraje pri-
selili zaradi svoje službe. Poleg tega je treba računati še z Westnovim
vzorno urejenim posestvom Žovnek pri Braslovčah. ki ga j e uprav-
ljal glavni priganjač nacistične organizacije Paul Skoberne. član znane
Skobernetove družine iz Celja. Na Žovneku j e bilo tudi leglo vse
propagande za Spodnjo Savinjsko dolino.
Njihovo razdiralno in izdajalsko dejavnost nam nazorno prikaže
proces proti celjskim kulturbundovcem junija 1945. Na tem procesu
j e bil za svoje zločinsko delo sojen tudi blokovni vodja Braslovče-
Polzela Paul Skoberne. Imenovani j e bil prvotno sotrudnik nemške
veletrgovine Stieger v Celju. Od leta 1934 do 1944 j e bil oskrbnik
Westnovaga posestva Žovnek. Leta 1932 j e postal član Kulturbunda.
Pozimi 1940/41 j e za Kulturbund sestavil seznam zavednih Slovencev,
ki so prišli v poštev za izselitev. Prve mesece okupacije j e Paul Sko-
berne opravljal tudi vohunsko službo v njihovem Sioherheitsdienstu
(varnostni službi) za Polzelo in Braslovče in prevzel službo namest-
nika Bauern-fiihrerja za celjsko okrožje. Y tej funkciji j e ostal do
kapitulacije. Skoberne j e tudi izposiloval pri nadrejenih, da j e oku-
pator na gradu Žovneku nastanil vojaško posadko 60 mož, ki j e pre-
ganjala partizane. Po njegovi krivdi j e odšlo v taborišča okoli 50
ljudi, povzročil j e smrt osmih oseb iz braslovške občine. V Braslovčah
j e sodeloval pri rasni komisiji, ki j e prebivalce rasno in politično
ocenjevala.
V špijonsko varnostno službo, ki j e dajala podatke gestapu, j e
Skoberne uvedel tudi brivca Viktorja Robido. Leta 1943 sta skupno
poslala gestapu v Celje ovadbo zoper vrsto družin v braslovškem oko-
lišu. Zaradi te ovadbe so bile te družine aretirane, nekateri aretiranci
ustreljeni, ostali pa odpeljani v taborišča.
Že ta kratki odlomek iz procesa nam razodeva izdajalsko vlogo
članov Kulturbunda. Z gotovostjo lahko trdimo, da so največ okupa-
torjevih zločinstev na Spodnjem Štajerskem kakor tudi v Savinjski
dolini povzročili člani KB s svojo izdajalsko vohunsko službo. Na
tisoče naših ljudi so spravili v koncentracijska taborišča, jih poma-
gali preseljevati v Srbijo in na Hrvaško ter jih s svojimi ovadbami
gonili kot talce pred puške v Starem piskru, mariborskih sodnih za-
porih in drugod. Pri teh streljanjih naših ljudi so bili kot gledalci
vedno navzoči tudi člani KB.

ILEGALCA SLAVKO SLANDER IN DUŠAN KRAIGHER

V SAVINJSKI DOLINI

V bivši Jugoslaviji se j e z nastopom Stojadinovičeve vlade p o -

ložaj za vse napredno misleče ljudi, posebno pa za komuniste, še
poslabšal. Ukrepi proti komunistom so se stalno zaostrovali. Kdaj
točno j e režim izdal zaporna povelja za internacijo komunistov in
njihovih simpatizerjev, ni znano. V noči iod pustnega torka na pepel-
nično sredo (6. na 7. februarja 1940) j e bila odrejena aretacija ko-
munističnih voditeljev' v celjskem okraju, in to za Slavka Šlandra,
odvetniškega pripravnika Dušana Kraigherja, Milana Apiha, Franja
Vrunča in še za nekatere druge.
Na pustni zabavi v bivšem Narodnem domu so se zbrali med
drugimi Slavko Slander, Dušan Kraigher in Franjo Vrunč. Po zabavi
sta Slavko Slander in Dušan Kraigher stopila še v gostilno »Pri tur-
ški mački« v Gledališki ulici. V tem času j e Slavka Šlandra že iskala
policija na njegovem domu v Latkovi vasi pri Preboldu. Ko j e
sestra Mica videla, da grozi bratu Slavku aretacija, se j e nemudoma
pripeljala v Celje, da ga obvesti. Slavko Slander in Dušan Kraigher
sta se takoj odločila, da pobegneta v ilegalo. Dobila sta avtomobil
in se odpeljala. Kam sta krenila to jutro, ni točno znano. Večina trdi,
da sta našla prvo zatočišče pri Milanu Boršiču v Vrbnem pri Šent-
jurju. Skoraj v istem času, ko j e Šlandrova sestra Mica sporočila bratu
Slavku namero policije, j e prišla k »Turški mački« tudi Anica Štokova
s sporočilom, da so aretirali Milana Apiha.
Nekaj dni po neuspeli aretaciji j e avtoprevoznik Škorjanc iz
Gaberja pripeljal Slavka Šlandra in Dušana Kraigherja k Mi/hi Šo-
šterju v Prekopo pri Vranskem. Tukaj sta se ilegalca Šlander in
Kraigher ustavila za nekaj dni. Ker pri Mihu šošterju ni bilo varno
(hiša stoji v bližini glavne ceste), j e bilo treba dobiti novo ilegalno
prebivališče. Od Saš ter.}a sta se preselila na Lešnikovo kmetijo v Pod-
vrh nad Braslovčami. Tisto leto j e bila huda zima in mnogo snega,
zato so Lešnikovi natvezli, da se prideta na Dobrovi j e smučat dva
smučarja, ki bi rada tam preživela svoje počitnice.
Slavko Šlander in Dušan Kraigher sta se pri Lešnikovih zadr-
ževala kake tri tedne, nato pa sta odšla proti Preboldu in okolici.
Slavko Šlander se j e v tem času mudil največ v Preboldu in okolici.
Znana so njegova ilegalna bivališča pri Farčnikovih v Prekopi, Zago-
ženovih v Latkovi vasi, Lukančevih v šeščah, Turkovih v Grajski
vasi, Turkovih nad Preboldom, Plaskanovih v Latkovi vasi, Antlogo-
vih v Gotovi j ah, Šprajčevdih v Zabukovi-ai, Jurjevih v Slatimah-Šmartno
ob Paki, Vrabičevih in Mihu Stropniku v Šoštanju, Marici Stropnikov!
v LokovAci pri Pesjeni in Ulrihovih v Pesjem. Bilo pa j e še več nje-
govih ilegalnih bivališč širom Savinjske doline.
Dušan Kraigher se j e največkrat zadrževal pri Plaskanovih, ki
so bili ilegalnega dela izmed vseh komunistov in njihovih simipati-

iiyi i i .

'flJLjSe^t.

Farčnikova domačija, p. d. Klaverjeva, Prekopa 55 — javka komunistov od

leta 1935. Tukaj je bila leta 1938 okrožna partijska konferenca
zerjev najbolj vajeni. Domači sin Ivan j e bil prvi ilegalec Savinjske
Slavko Šlander in Dušan Kraigher tudi v ilegali nista mirovala,
doline in .se j e v tem času tudi sam skrival.
Uredila sta začasno ilegalno tehniko pri Plaskanovih. Vodil j o j e
Dušan. V tem času so> se začele po Spodnji Savinjski dolini trosilne
akcije, ki so silno razburjale takratni policijski režim.
V zgodnji pomladi j e bila tehnika izdana in Plaskanova hiša
obkoljena. Dušan Kraigher j e komaj ušel v samih copatah skozi okno
in prišel do šošterjevih v Prekopi. Od tam se j e preselil k Farčnikovi
Tončki v Prekopo. Kmalu nato j e odšel ilegalno preko Revirjev v
Ljubljano, kjer j e bil glavni organizator ilegalnih tehnik v prvi dobi
okupacije.
Okupacija Jugoslavije aprila 1941 pa j e zaprtim komunistom
odprla vrata ječe. 8

PARTIJA PRIČNE . . .

V dopoldanskih urah 11. aprila 1941 j e okupatorski general Lanz

zasedel Savinjsko dolino. Približno ob pol enajstih dopoldne se j e
pripeljal na avtomobilu skozi »osvobojeno« Savinjsko dolino v Celje.
S tem dnem j e bila vsa Spodnja Štajerska okupirana. Nekaj dni kas-
neje j e bivša Jugoslavija položila orožje. Kapitulirala pa ni Partija,
ki j e takoj pričela pripravljati oborožen odpor.
Prvi, ki j e odšel na teh terenih po kapitulaciji Jugoslavije v
ilegalo, j e bil Slavko Šlander. Nanj so bili kultuirbundovci stare Ju-
goslavije, oziroma njihovi priganjači, pozorni že ves čas. Slavka Šlan-
dra j e o nameravani aretaciji, ki so j o pripravljali Nemci, obvestil
tov. Planer v Preboldu. Planer j e bil v občinski službi in j e moral
napisati nalog za Šlandrovo aretacijo. Konec aprila j e ilegalec Slavko
Šlander prišel k Francetu Hribarju v Šmartno ob Paki po denar za
ureditev ilegalne tehnike v Mariboru.
Kmalu nato so bili že na pol v ilegali vsi oni partijci in simpa-
tizerji, ki so bili kakor koli kompromitirani že iz bivše Jugoslavije.
Po napisni akciji 7. julija 1941 pa j e šla večina partijcev v Libojah,
Zabukovci in drugod v popolno ilegalo.
V začetku okupacije se j e naj dalje zadrževal v polilegali okrožni
sekretar Franjo Vrunč-Buzdo. Njegovo stanovanje v Joštovem mlinu
v Medlogu j e bilo eno izmed središč ilegalnega dela in odpora proti
okupatorju. Od tukaj j e hodil na javke v Spodnjo Savinjsko dolino.
Ob napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija se j e tudi Vrunč umaknil
iz Joštovega mlina. Za j a v k o med njim in tovariši, ki so imeli z njim
zvezo v Joštovem mlinu, j e bila določena osnovna šola v Gotovljah
oziroma Ljuba Mikuševa, ki j e tam stanovala. Tja so potem prihajali
kurirji iz drugih predelov. V gotoveljsiki šoli in na bližnji njivi, k j e r
je rasla koruza, so imeli sestanke. Te sestanke j e vodil Franjo Vrunč.
V Joštovi zidanici na Gradišču so Vrunč in ostali večkrat pre-
nočevali. V zidanici j e bila tudi shramba za hrano in municijo. Muni-
cijo so zakopavali meter pred pragom na prostoru, ki je bil pod
streho. (V tem skrivališču smo lansko leto izkopali ročno granato
jugoslovanskega izvora, ki j e ostala tam.)
Ta dejstva so zanimiva in pričajo o tem, da j e Spodnja Savinj-
ska dolina, predvsem Goto vije z okolico, bila v tem času povezana
z aktivisti in borci Celjske čete in so bile za njeno organizacijo pri-
prave tudi tukaj.
Savinjska četa se j e formirala v Kasaških hribih (Liboje) takoj
po prihodu skojevske skupine iz Zabukovioe. V noči od 23. na 24. julij
1941 j e bil sestanek skojevcev pod Kruščem med griškim in šempe-
trskim mostom. Na tem sestanku so bili navzoči Nadi Raček, ki j e
padel v Paskih vrhovih jeseni 1941, Peter Šprajc, Ludvik Zupanc-Ivo,

Narodni heroj
Slavko Šlander

Matija Sevšek in Franc iKelhar.9 V preboldski skupini so bili Anton

Kotnik-Robida, Ivan in Tončka Mrak, v skupini iz Prekope pa Farčnik,
Pečnik in Šošter. V šeški gmajni so se vse skupine združile v Savinj-
sko četo in krenile na Dobrovlje. V Šmartnem ob Paki so odšli v
goizdove v istem času France in Dominik Hribar ter Rudi Rebernik.
Skupina j e bila 17. julija 1941 na skednju Franca Rojnika v Braslov-
čah izdana in odpeljana v koncentracijsko taborišče Mauthausen.
Savinjska četa, ki se j e v tem času premikala največ po Do-
brovljaih in obrobnih predelih, j e imela po vsej dolini izredno dobro
organizirano obveščevalno mrežo in javke posebno v Preboldu, Šmart-
Joštova zidanica v Gradišču pri Gotovljali — Vrunčevo ilegalno bivališče
leta 1941.

nem pod Dobrovljami, Šentjurju, Latkovi in Kapli vasi, v Zabukovici,

Megojnicah in Grižah, Britnih selili, Kasazah in drugod. S Trbovljami,
Revirislko četo in tamošnjimi aktivisti pa j e imela Savinjska četa zvezo
na Kisovcu in Šmiklavžu, pri Jurharju in Zakonjšku v Šentjurju,
Štajnerju in Štrukeljci na Reki.
Kraji v Spodnji Savinjski dolini so igrali v prvem letu okupacije
izredno vlogo. S teh terenov so izšli prvoborci Savinjske čete. L j u d j e
so jih podpirali s hrano in drugimi potrebščinami kakor tudi z obve-
ščevalnimi podatki. Savinjski in deloma Revirski četi so nudili obrobni
predeli Spodnje Savinjske doline najvarnejše zavetje.
Prava aktivnost partizanskih edinic na tem terenu nastopi šele
z ustanovitvijo I. štajerskega bataljona pod vodstvom komandanta
Franca Rozmana-Staneta. Šele bataljon, ki šteje okoli 70 borcev in ima
v svojem sestavu Savinjsko, Revirsko in Pohorsko četo, j e dovolj mo-
čan, da prične z večjimi akcijami.
A k c i j e večjega pomena so napad na Šoštanj v noči od 7. na
8. oktober 1941, na Čmakovo graščino (25. X. 1941), borba na Čreti
(26. X. 1941), ki pomeni največjo afirmacijo partizanstva na Štajerskem,
in Brežiški pohod (29. X. do 7. XI. 1941).
Zanimivo je, da se j e brežiški pohod pričel po združitvi obeh par-
tizanskih skupin, ki sta se prebili iz nemškega obroča po borbi na Čreti
Ena skupina se j e umaknila na Črni vrh, druga v Griže. Pri Brinar-
jevem (Kajtnovem) čebelnjaku v Grižah se j e dne 29. oktobra 1941
okrog 1- ure ponoči pričel brežiški pohod. Pred pohodom j e komandant
Stane pojasnil v nagovoru borcem pomen pohoda. Čez Bohor, Jurklo-
šter, Rimske Toplice in Kozjico so se spet vrnili na izhodiščno točko
v Griže.
Po brežiškem pohodu j e I. Štajerski bataljon v manjših skupinah
odšel na prezimovanje, kar j e bilo edino pravilno, če j e vodstvo hotelo
borce ohraniti za akcije v naslednjem letu. Komandant Stane pa j e
takoj po pohodu odšel na Dolenjsko, kjer j e prikaza! vodstvu vse
težave štajerskih partizanov. Kako velik odmev j e imelo Stanetovo
situacijsko poročilo, se vidi že samo iz tega, da se j e decembra 1941
na P ugledu formirala I. grupa odredov, ki j e poizkusila pri Litiji
prodreti na Štajersko. Drugi poizkus 20. maja 1942 blizu Janč pri Litiji
j e bil po tridnevnem boju zavrnjen. Tretji poizkus preboja na Štajer-
sko j e sledil poleti 1942. Prva skupina se j e preko Gorenjske in
Karavank prebila na Koroško in Štajersko (Kranjčev bataljon), druga
skupina pa preko Kamniških planin (Simonov bataljon). Četrti poizkus
sta poleti 1943 izvedli Šercerjeva in Cankarjeva brigada pri Sv. Križu
nad Litijo. Težki boji pri Temenici in Sv. Križu so prehod preprečili.
Januarja 1944 j e odšla na pohod na Štajersko XIV. udarna divizija.
Za prezimovanje štajerskih partizanov v prvi zimi so bili najpri-
mernejši in najvarnejši obrobni predeli v Savinjski dolini. Del borcev
si j e zgradil podzemeljski bunker nad Fojtovo kmetijo na Mrzlici, ki
j e bil po doslej znanih podatkih prvi tak bunker na teh terenih. Nemci
so ga 5. maja 1942 našli, vendar borcev niso dobili. Pri Fojtu j e bil
bunker kurirjev, ki so- vzdrževali zvezo med nekaterimi skupinami
na terenu.
Borci so prezimovali v majhnih skupinah od Izlak, Zidanega
mosta (Skvarča in nekateri), Turineka v Paških vrhovih (največja
skupina ki j o j e vodil Lado Letonja) pa d o Šmihela nad Mozirjem
(Vili Reberšak-Čuk in nekateri), kjer so imeli zavetje pri kmetih.
Skupina Pohorcev z Mihom Pinterjem-Toledom, Francem Povhom-
Tzakom in Tonetom UIrihom j e odšla preko Paških vrhov naprej v
Škalske Cirkovce k Tinču Povhu-šaleškemu Tinču. Tukaj sta prezi-
movala Franc dr. Povh-Izak in Tone Ulrih, deloma pa tudi Čižmek-Bor.
Pohorci z Mihom Pinterjem-Toledom so odšli v Mislinjsko dolino
oziroma na obronke Pohorja. Nekateri borci pa so se »podtaknili« pri
najzanesljivejših ljudeh po dolini.
Na prvi pogled se zdi vsa ta razporeditev borcev v prezimova-
lišča po terenu neprimerna, morda celo nepravilna, vendar j e bila
nujna glede na izredno težko stanje, ki so ga morale premagovati prve
partizanske enote. Imela pa j e tudi velike prednosti in kazala na dobre
organizacijske prijeme. Predvsem j e bil tu važen stalni kontakt
s terenom, ki so ga lahko le na ta način obvladali, vzdržujoč stalne
vezi z aktivisti. Tudi prehrana borcev, to izredno važno vprašanje v
tem času, j e bila na ta način najlažja.
Dobrovlje, ki so partizanom nudile prvo zavetje do jeseni 1941,
so v zimi ostale brez vloge. Na Dobrovi j ah mi preziniovala nobena
partizanska skupina. S prezimovanjem se j e zaključila prva in najtežja
doba štajerskih partizanov.
 Konec marca 1942 j e štab I. Štajerskega bataljona po nalogu
I. Štajerske brigade, v katere sestav j e bataljon spadal, odredil stik
vseh p režim uj očih skupin borcev na Tolstem vrhu na Dobrovljah, ki
so bile nekako partizansko središče. Dejavnost štajerskih partizanov
j e poživila II. grupa odredov, ki se j e v poiznem poletju prebila na
Štajersko. Partizanstvu na Štajerskem j e dala svojstven pečat. V tem
času so bile na terenih Spodnje Savinjske doline tudi najtežje

Mesto, kjer je bilo prvo

taborišče Savinjske čete
nad Tisovcem v Karlovih
pečeh (Dobrovlje)

borbe med partizanskimi enotami in Nemci. Dobrovlje in obrobni

predeli Savinjske doline so bili v tem času najobčutljivejša točka za
Nemce, ker kontrolirajo prometne poti na Trojanah v povezavi
z Gorenjsko, po drugi strani pa v Soteski nad Letušem in Gorenjskim
klancem poti v Zgornjo Savinjsko dolino. Zato so na Dobrovljah
že v jeseni 1942 nastanili močne, stalne nemške postojanke, največ po
cerkvah in to: na Čreti, pri Katarini, Janezu in Pavlu ter na Dežni-
karjevi kmetiji. Te enote so stalno nadzorovale pogorje z nalogo, da
zaduše partizansko gibanje ter hkrati zavarujejo prometne poti in
zmanjšajo partizanski pritisk na Spodnjo Savinjsko dolino. Z borbo
dne 7. novembra 1942 na Krešici pri Sv. Joštu nad Kreflevo domačijo,
kjer j e bil zajet del Veličkove čete in s premikom partizanskih edinic
v prezimovališča proti Moravčam, Mozirsikim planinam in še dalje
v Podpeco, lahko zaključimo drugo dobo.
 Tretja doba na Dobrovljah in obrobnih predelih Spodnje Sa-
vinjske doline ima predvsem pečat političnega dela in aktivizacije
širokih ljudskih množic. Usodna borba v 1. 1943 na Dobrovljah je bila
15. julija pod Tolstim vrhom. V tej borbi sta padla sekretarka SKOJ
za Štajersko Vera Šlandrova-Lojzka in Dušan Kraigher, komandant
f r a n c e Rozman-Stane pa j e bil ranjen. Ta borba, ki je bila ena
zadnjih večjih borb na Dobrovljah. je bila zaključena silno tragično.
Pod Tolstim vrhom j e bilo partizansko taborišče, kjer j e v času borbe
t u d i š t a b - V e r a Šlandrova in Dušan Kraigher sta ravno pregledo-

vala d o šlo pošto, ko se j e pričel nemški napad. Po prvih nemških

strelih j e bila smrtno zadeta Vera. Dušan j i j e hotel pomagati, vendar
j e tudi njega podrl nemški rafal. Skoro na istem mestu [e bil ranjen
v roko tudi komandant Stane. Pričela se j e neenaka borba. Vsa enota
se j e pričela umikati, nesoč s seboj mrtvi trupli Vere in Dušana. Umik
se j e vršil preko Dobrovelj proti Menini planini. Na Lipi, kjer j e
prehod iz Dobrovelj proti Menini planini, j e bila močna nemška zaseda,
ki jih j e napadla. Enota se j e umaknila nazaj proti Dobrovljam. Nato
so Vero in Dušana pokopali v Smrekovi gošči (Kozje) 10 Po osvoboditvi
sta bila prekopana in sedaj počivata njuni trupli v grobnici herojev
ob spomeniku žrtvam fašističnega terorja na Šlandrovem trgu v Ceiju.
Nato se partizani umaknejo z Dobrovelj, ki izgube svoj veliki
pomen v vojaškem smislu, postanejo pa politično središče vse Sa-
vinjske doline.

Lešnikova domačija, p. d. Ančikova, Podvrh 45, Braslovče. Ilegalno bivališč-

blavku slandra in Dušana Kraigherja marca 1940.
 Ze maja 1. 1943 se j e na Dobrovljah formiral Okrožni komite, ki
j e obsegal okraje Vransko. Žalec, O l j k o (kraji, ki obkrožujejo Goro
Oljko), Medvedjak (Mozirske planine z obrobnimi predeli), same D o -
bro vije in Celje.
Po smrti Peenika j e postal sekretar Savinjskega okraja Jože
Letonja-Kniet — Golob. Albin Vipotnik-Strgar j e bil sekretar okrožja
po etonjevi smrti do nekako 1943. Za njim je prevzela sekretarstvo
betka Cilenšek m nato Tone Bole. Po Betki Cilenšek je jeseni prevzel
sekretarstvo okrožja Sergej Kraigher, za njim pa j e že decembra 1943
postal sekretar Tone Bole. Po priključitvi Revirjev celjskemu okrožju
jeseni 1944 j e zopet postal sekretar Sergej Kraigher. Za n j i m j e pre-
vzela sekretarske posle Iva Rekar, ki j e bila sekretarka še po osvo-
boditvi. 11
Na Dobrovljah j e bil tudi mladinski okrožni komite, ki ga je
vodil sekretar Roman Fale.
V obdobju 1944/45 sta bili na Dobrovljah dve večji borbi.
Dne 6. XII. 1944 j e bila Bračičeva brigada na sektorju Uratnik—Sv.
Urban—Creta—Lipa več dni v težki borbi, ko j e branila pred Nemci
osvobojeno Zg. Savinjsko dolino. Zadnja večja borba j e bila na Do-
brovljah med edinkami XIV. udarne divizije ter Nemci in Ukrajinci
25. februarja 1945 na sektorju Ramšakove kmetije, Dobrovlje št. 9.

PARTIZANSKE TEHNIKE V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

Spodnja Savinjska dolina, ki j e bila tesno povezana s partijskim

gibanjem v Celju, j e imela v dobi ilegalnega partijskega gibanja ka-
kor tudi v narodnoosvobodilnem boju posebno vlogo pri trosilnik ak-
cijah in razmnoževanju partizanske literature.
V prvem obdobju ilegalnega dela so razširjali parole ob de-
lavskih stavkah, proslavah 1. maja, ob obletnicah oktobrske revolucije
in mednarodnem protivojnem dnevu.
Prvi letaki, o katerih poroča žandarmerijska postaja Celje dne
8. avgusta 1934 pod Pov. br. 834 Upravi policije v Ljubljani, so bili
raztrošeni v rudniku Liboje.
Del tega žandarmerijskega poročila se glasi:
»Noču cd 5. na 6. avgusta 1934 su bili u rudničkom revi.ru i njegovi
okohni u Li bo jama obštine Petrovče srez Celje Dravska banovina po
dosada nepoznatom muškarcu razturani komunistični letki dimenzije
: X 6 cm pisani na pisaču mašinu i umnoženi na opalograf sa različnim
tekstom i to: ima ih 8 vrsta, na svakom letku j e sa jedne strane zvezda,
preko nje srp i čeikič. Vsebina na pojedinim letoima j e i to prva stran
Živel prvi avgust
1. »Proč s fašizmom, ki stalno ogroža mir!«
2. »Roke proč od Sovjetske zveze«.
3. >>Ne bomo več stradali, ne streljali na svoje brate — sotrpine
drugih držav!«
4. »Mesto za kanone naj dajo za delo in kruh!«
 5. »Edino diktatura proletariata Ibo za vedno odstranila vojno
nevarnost«.
6. »Proč s fašistično in militaristično vzgojo naše mladine v
šolali«.
7. »Mesto milijarde iza kanone naj dajo za delo in kruh«.
8. »Vsi delavci, kmetje in intelektualci v enotno fronto proti
vojni«.
Na svakom letku sa strane, g d j e j e zvezda, srp in čekič, ispod
toga j e podpis »Mednarodni protivojni dan«. 12
Kdo jih j e raztrosil in k j e so bili natisnjeni, ni znano. Partijcem,
ki še žive, ni znana nobena ilegalna tehnika v tem času v Spodnji Sa-
vinjski dolini. Zelo verjetno je, da so te letake prinesli iz Celja.

Strožičeva domačija, p. d. Zakrajškova pri Katarini, kjer je bila dne 26. X.

1941 borba med I. Štajerskim bataljonom in Nemci

Prva partijska tehnika j e bila pri "Kliniki Kotnik v Kapli vasi

pri Preboldu. Ta provizorična tehnika je imela pisalni stroj znamke
»Triumipf« z dolgim valjem. Preskrbel ga j e Lojze Hoclikraut, rudar
iz Trbovelj, kasnejši narodni heroj, ki j e bil organizator rudarjev par-
tijcev v Spodnji Savinjski dolini. Prinesel ga j e v nahrbtniku iz Trbo-
velj preko Mrzlice v Prebold. To delo se j e pričelo nekako 1. 1955. Ker
j e bilo ilegalno delo zaradi izdaj in procesov proti komunistom vsak
dan težje, ga j e Anton Kotnik zakopal na svojem posestvu nad Pre-
boldom. Izkopali so ga šele 1. 1945. Sedaj ga hrani oddelek NOB v Celju.
 Prvo ciklostilno partijsko tehniko zasledimo v Spodnji Savinjski
dolini 1. 1937. Delala j e pri Plaskanovih (Bajdlovih) v Šeinitrupertu.13
Ciklostilne tehnike, ki se kasneje in vse do okupacije p o j a v l j a j o v
Spodnji Savinjski dolini, so v bistvu le nadaljevanje te prve tehnike,
ki se j e zaradi stalne konspiracije morala seliti iz kraja v kraj. Tako
j e bila od 1. 1938 do okupacije pri Antonu Kotniku v Preboldu, pri
Hribarjevi mami v Šentlorancu, pri Antonu Pečniku v Preboldu in pri
Petru Šprajcu v Zabukovici.
Ob ustanovitvi Savinjske čete julija 1941 se j e vodja tehnike
Peter Šprajc preselil s tehniko najprej v Ojstriško vas. V tem času
zasledimo partizansko tehniko na Cukalovem kozolcu, ki j o nekateri
po njem tudi imenujejo. Skoraj gotovo pa je bila to tehnika Savinjske
čete, ki j e delala takrat pod tem imenom. Ta tehnika j e imela radijski
sprejemnik in pisalni stroj. Izdajala j e radijska poročila, pisana s pi-
salnim strojem. Kasneje se j e Šprajčeva tehnika, imenovana Tehnika
Savinjske čete, preselila k četi. Ko j e odšel I. Štajerski bataljon na
brežiški pohod in j e na njem padel vodja tehnike Peter Šprajc, j e
tehnika prenehala delati.
V zimi 1941/42 ni na terenih Spodnje Savinjske doline delala no-
bena partizanska tehnika. Propagandni material za trosilne akcije, ko-
likor ga j e sploh prišlo, j e prihajal od drugod.
Anton Kotnik-Robida piše v svojih spominih v knjigi Med Mrzli-
co in Dobrovljami (ilegalne partizanske tehnike med Mrzlico in D o -
brovljami — str. 176) o izdaji ilegalne tehnike pri Plaskanovik 1. 1937.
Kakor vse kaže, j e bila ta izdaja kasneje, šele leta 1940, ko j e bil
Dušan Kraigher že v ilegali. Viktor Šošter-Dobroveljski Miha navaja
v svojih spominih Ilegalno tehniko pri Plaskanovih, ki j o j e vodil
takratni ilegalec Dušan Kraigher. Govori tudi podrobno o tej izdaji.
Točno se spominja Kraigherja, ki j e ušel skozi okno zasedi pri Pla-
skanovih in pribežal v samih copatah k njemu v Prekopo. O dveh
izdajah tehnike pri Plaskanu pa ne govore takratni partijci, pa tudi v
sodnih aktih in arhivih ni najti ničesar.
Spomladi 1942 so se enote I. Štajerskega bataljona, ki so prišle
iz prezimovališč, na novo formirale na Tolstem vrhu na Dobrovljah
in so p o nalogu štaba ustanovile tudi novo tehniko, za vodjo pa so
določili Antona Kotnika-Robido. Po.njegovem partizanskem imenu j e
dobila tehnika tudi svoje ime.
Prvi bunker za tehniko »Robida« so zgradili nad Kotnikovo do-
mačijo nad Preboldom. Kdaj j e začela z delom tehnika »Robida«? An-
ton Kotnik-Robida navaja april 1942. Rado Zakonjšek-Cankar, vodja
tehnike »Cankar« in kasneje pokrajinski tehnik za Štajersko, navaja
kot pričetek dela v tej tehniki šele jesen 1942. Po njegova izjavi je
bila tehnika takrat v Kapli vasi oziroma nad Kaplo vasjo. Anton
Kotnik-Robida pravi, da se j e po izdaji nad Kaplo vasjo njegova teh-
nika preselila za dva meseca v Reško planino, nato pa se j e vrnila
nazaj nad Grajsko vas, kjer je ostala od jeseni 1942 do zime 1943. Vse
govori za to, da Rado Zakonjšek registrira tehniko »Robida« šele po
izdaji bunkerja nad Kaplo vasjo, v katerem j e bil nastanjen komite,
 Ko j e Lila Zgornja Savinjska dolina osvobojena, se je tudi teh-
nika »Robida« preselila na osvobojeno ozemlje. Po okupaciji Zgornje
Savinjske doline se j e tehnika zopet nastanila v hribih nad Grajsko
vasjo, kjer j e delala do osvoboditve. Za Savinjsko dolino in deloma
tudi za Revirje ima tehnika »Robida« poleg tehnike »Cankar« in
»Hochkraut« največ zaslug.
Tehnika II. grupe odredov, ustanovljena junija 1942, ki so j o
prinesli na Dobrovlje borci II. grupe odredov na svojem pohodu na
Štajersko, j e delovala na teh terenih do boja na Krešici dne 7. no-
vembra 1942, ko so se partizani umaknili z Doibrovelj. Del borcev
s tehniko j e odšel proti Moravčam, kjer j e tehnika dobila svojo bazo.
Ta tehnika j e organizirala, oziroma pomagala ostalim vojaškim teh-
nikam na Štajerskem in deloma na Koroškem v 1. 1942.14
Tehnika »Cankar«, ki j e nadaljevala na naših terenih s tradicijo
tehnike II. grupe odredov, j e bila ustanovljena januarja 1943 pri Šmi-
klavžu nad Taborom v Spodnji Savinjski dolini na posestvu Skutnika.
V tem času j e bila to najaktivnejša tehnika v Savinjski dolini in
najbrž na vsem okupiranem ozemlju Spodnje Štajerske. Voidil j o j e
Rado Zakonjšek-Cankar. Ko je spomladi 1. 1944 imenoval takratni se-
kretar Pokrajinskega komiteja Aleš Bebler Rada Zakonjška za pokra-
jinskega tehnika za Štajersko, j e njegovo mesto v tehniki »Cankar«
prevzel Mirko Grobler-Aleksej. Tudi ta tehnika j e odšla jeseni 1. 1944
na osvobojeno ozemlje Zgornje Savinjske doline in se po ponovnem
zavzetju Savinjske doline preselila nazaj v šmiklavške hribe.15
Zelo važno vlogo pri nabavi materiala za tehnike na vsem oku-
piranem ozemlju Spodnje Štajerske j e imel Nabavni sektor Nestl na
Šmohorju, ki j e skrbel za papir in ostalo opremo. Izdajal pa j e tudi
partizansko literaturo. Nabavni sektor Nestl, ki ga j e vodil Nestl
Žgank, j e pričel deilo v januarju 1944 in j e delal neprekinjeno do
osvoboditve. Ves čas j e ostal na Šmohorju, do izdaj ni prišlo.
K partizanskim tehnikam Savinjske doline spada tudi tehnika
»Oljka«, ki j e bila ustanovljena 1. 1943 in j e jeseni 1944 bivala nekje
blizu Žalca, vendar ni pokazala večje aktivnosti. Kasneje j e ne za-
sledimo več.
Na terenih Savinjske doline j e delovala od septembra 1944 do
2. novembra 1944 Tehnika »Simon Gregorčič«, kakor j o imenuje vodja
tehnike France Čretnik-Marjan, odnosno Tehnika »Z-55«, kakor j o
imenuje Ferdo Veber. D o ustanovitve te tehnike je prišlo na iniciativo
pokrajinskega tehnika Rada Zakonjška-Cankarja. Na njegovo pobudo
sta France Cretnik-Marjani in Ferdo Veber konec maja ali začetek
junija 1944 odšla na Rog na Dolenjsko. Tam sta opravila tečaj za
vodstvo tehnik in dobila nalogo, da ustanovita tehniko v neposredni
bližini Celja. Ta tehnika naj bi neposredno zalagala Celje s propa-
gandnim gradivom.
Ferdo Veber pravi, da so bunker za tehniko pomagali delati ku-
rirji postaje Zavrli—Hramše. Bil j e napravljen iz smrekove hlodovine.
V bunkerju so v tem času predvsem shranjevali material za tehniko.
 France Cretnik-Marjan pravi:
»Ko sem se z Roga vrnil v Savinjsko dolino, me j e poklical Za-
konjšek-Cankar, vodja štajerskih tehnik, in me postavil za vodjo novo
ustanovljene tehnike Simona Gregorčiča, ki j e pričela delati v Zavrhu
septembra 1944. Tu sva delala Ferdo Veber in jaz, dva tovariša pa sta
opravljala kurirske posle. Ciklostirali smo razne brošure in časopis
»Novi čas«.
V noči od 2. na 3. november 1944 sva delala z Vebrom do 2. ure
zjutraj. Ta tehnika žalskega sektorja še ni imela svojega stalnega
bunkerja. Ko sva to noč z Vebrom opravila delo, sva vsa utrujena
zaspala. Ker nisva bila obveščena o hajki na tem terenu, so naju Nemci
v spanju ujeli in naju odpeljali v zapore Starega piskra, a so naju
tam osvobodili partizani ob svojem napadu v noči od 14. na 15. de-
cember 1944.«
O nadaljevanju te tehnike pravi Ferdo Veber:
»V mesecu decembru se j e delo te tehnike nadaljevalo v Arclinu
pri Vojniku. Od tam se j e tehnika konec februarja ali v začetku
marca 1945 preselila v gozd Kjumberg pri Dobrni, kjer j e delala do
osvoboditve. V tehniki sem delal tudi sam do osvoboditve.« 10
Izjavi Čretnika in Vebra se ne ujemata glede imena tehnike. Veber
trdi, da se j e tehnika imenovala »Z-55«, Cretnilk pa pravi, da se je
imenovala po Simonu Gregorčiču. Literatura — »Novi čas« v oddelku
NOB v Celju ima oznako tehnike Simona Gregorčiča, medtem ko
tehnike z oznako »Z-55« oddelek še ni zasledil. Pri obeh opazkah gre
brez dvoma za nadaljevanje ene in iste tehnike, ki se je imenovala
nekaj časa po Simonu Gregorčiču. France Čretnik j e dne 9. maja 1945
izjavil, da tehnike z imenom »Z-55« ne pozna. To j e tudi popolnoma
razumljivo, ker j e po osvoboditvi iz Starega piskra odšel na novo služ-
beno dolžnost. Ferdo Veber pa j e novo tehniko vodil do osvoboditve.

USODA G R A D O V V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI

Tudi gradovi, ostanki fevdalne dobe, v Spodnji Savinjski dolini,

bi naj okupatorju služili za njegove raznarodovalne namene. Ohranilo
se j e zanimivo poročilo okrožnega vodje Pg. Tonija Dorfmeistra, na-
slovljeno zveznemu vodji Štajerskega Heimatbunda glede gradov in
posestev v Spodnji Savinjski dolini, ki naj bi imeli svojo posebno vlogo.
Dorfimeistrovo poročilo se v prevodu glasi: 17

Štajerski Heimatbund, okrožno vodstvo Celje,

Kreisfiihrer.
Celje, dne 27. aprila 1943.
Štajerskemu Heimatbundu,
Bundesfiihrer Pg. S i t e i n d l ,
MARIBOR

7 Savinjski zbornik
97
 Osnutek:

Zadeva: Planiranje v okrožju Celje.

Zveza: Najina ogledna vožnja v četrtek, 21. 4. 1943.

Bimdesfiihrer!
V naslednjem želim v vrstnem redu ponoviti načrte, ki sva jih obravna-
vala na Tvoji ogledni vožnji.
1. v hišo Krašovic v Žalcu 86 naj pride neko žensko taborišče za pode-
želsko službo. Stanovanje v prvem nadstropju bo prosto, ko se 15. maja dir.
Karstedt preseli v Celje. Predlagano je, da se gostilna Skoberne v pritličju
zapre in bo prav tako na razpolago.
2. Graščina Nastran v občini Vransko, s stranskimi poslopji kot kmetij-
sko gospodarska poklicna šola za fante. Graščina stoji od 1941 prazna, oskr-
b u j e j o DDV. Graščini pripada približno 80 joh grunta. Ker se je Luisenhof
pokazal kot premajhen, a je v graščini Nastran s stranskimi poslopji vred
možno nastaniti 40—50 fantov, bi morala kmetijsko-gospodarska šola za fante
biti prenesena tja. Poklicna šola kot takšna naj bi se potem vključila v
gausko samoupravo.
3. Graščina Burgstall (Puštal, op. prev.) v občini Vransko. Graščina
Burgstall j e bila predvidena za učni dvorec Hj. Kmetijsko gospodarsko po-
slopje in pribl. 75 ha obsegajoče gospodarstvo sta povsem v redu in primerna,
da postaneta vzorni obrat. Graščina sama je bila 1941 v prezidavanju. Po-
vsem urejeno je 2. nadstropje, 1. nadstropje in pritličje pa do treh četrtin.
Prav tako je tam 90% .gradbenega materiala, kakor mi je pojasnil Pg. Pop-
pek z zemljiškega urada DDV. Dograditev je možna v kratkem roku. Gra-
ščina Burgstall je od 1941 zaplenjena in jo upravlja DDV.
4. Graščina Sanneck - Ruhetal naj postane taborišče za podeželsko
službo fantov. (Občina Braslovče.) V Sannecku - Ruhetalu nihče ne stanuje.
Lani j e bival tam bataljon Jug - Welirmannschaft. Je last tvrdke Westen v
Celju, je dobro ohranjena in more sprejeti približno 50 fantov, Graščini pri-
pada vzorno gospodarstvo, vodeno iz lastnih gospodarskih poslopij. Upravnik
j e Ortsbauernfiihrer Paul Skoberne. Kmetijsko-gospodarsko poslopje je
odlično in na razpolago.
5. Graščina Schoneck (šenek, op. prev.) na Polzeli. Ta je last bivšega
okrajnega glavarja v Gmundenu, grofa Paclita — Reihofen. Temu pripada
tudi še komenda na Polzeli. Ker Paohta - Reihofen redno prebiva v Gmun-
denu in se le mimogrede zadržuje na Polzeli, je možno Schoneck v celoti
uporabiti za namene pošiljanja otrok na deželo. Za kratek obisk na Polzeli
pa gospod Pachta - Reihofen lahko uporablja tudi stanovanje v komendi.
Kaj dosti zaželen pa obisk gospoda grofa pri nas itak ni, ker je ta vse k a j
drugega kot nacionalni socialist.
6. Neukloster (Novi klošter, op. prev.), občina Polzela. Neuikloster naj
postane R A D taborišče (ženska mladina). Stoji prazen že od 1941. Dotlej je
pripadal Zidu Parinu (alias Pollak), ki je švicarski državljan. Nadvse škoda
je, da ta lepa graščina stoji prazna. Delovna služba se baje ne more vseliti,
ker je treba najprej na varno spraviti dragoceno pohištvo in preproge. Kakor
 nama je Pg. Poppek ob najinem obisku pojasnil, bi te bilo mogoče brez na-
daljnjega shraniti v centralnem taborišču DDV v Mariboru. Prav tako spada
h graščini vzorna ekonomija, vodena iz lastnih gospodarskih poslopij. Semkaj
bi bilo treba postaviti kakega velikega kmeta. Osebja je ravno na Polzeli
d o v o l j na razpolago.
?a. Graščina Ponigl (Ponikva, op. prev.), občina Ponigl ali graščina
Salloch (Zalog, op. prev.), občina A r j a vas, sta predvidena za BDM — gospo-
dinjsko šolo. Graščina Ponigl je last neke 70-letne gospodične Auffarth, ki
se na gospodarstvo nič ne razume, je nesocialna, gospodovalna in samo-
voljna. Svojemu nečaku Pg. ing. Auffarthu, ki mu je prvotno zagotovila pre-
dajo posestva, je po 3 mesecih bivanje tam povsem pristudila, potem ko sem
mu pomagal do razrešitve pri Reichsstatthalterju na Dunaju, k j e r je bil
kot uradnik nameščen. Tam se tako zanikrno gospodari, da smo bili primo-
rani, posestvo postaviti pod vodstvo višjega upravnika Kurtha od DDV. V
gradiču samem stanujeta le stara dama in njena hišna pomočnica. Na zgradbi
že dolgo nihče ni ničesar popravljal, tako da dela zelo slab vtis.
7b. Graščina Salloch (Zalog, op. prev.), v občini A r j a vas, severozapadno
od Celja, je lep star grad. Last j e nad 70 let stare gospodične von Bouton.
Gospodična v. Bouton je pripravljena dati svoj obrat v najem. Prodati pa ga
želi šele po z m a g i . . .

Heil Hitler!
Dorfmeister s. r.

PARTIZANSKE AKCIJE IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA

Podatki o partizanskih napadih, rekvizicijah, trosilnih akcijah

in podobnem ne bodo nikdar popolni. Večje boje, zmage in poraze so
v svojih poročilih nadrejenim štabom javljale enote, ki so te b o j e vo-
dile. Vse manjše akcije pa so v mnogih primerih ostale celo nezabele-
žene, tako da jih j e sedaj po mnogih letih nemogoče zbrati. Poleg
naših poročil nadrejenim forumom j e najtočnejša registracija do-
godkov po nemških žandarmerijskih postajah, kolikor j e teh poročil
oihranjenih, ki so o vsaki na njihovem terenu znani partizanski akciji
poročali nadrejeni komandi. Njihova poročila so glede datumov abso-
lutno točna. Mirno pa lahko računamo, da vsaj četrtina vseh akcij
manjšega obsega, posebno rekvizicij, niso registrirali iz razloga, ker
jih pač nihče ni javil.
Zanimivi pa so ohranjeni podatki: 18 V letu 1941 j e bilo na terenih
Spodnje Savinjske doline 54 partizanskih akeij. To število se j e po-
vzpelo v letu 1942 že na 153, četudi so bili zimski meseci relativno
mirni, ker so se borci tedaj zadrževali največ v prezimovališčih.
Za leto 1943 imamo podatke od junija do decembra z izjemo me-
seca oktobra. Stanje v primerjavi z ostalim celjskim okrožjem (krei-
som) j e naslednje:
 Registrirane akcije Žalska
L. 1943, mesec: v okrožju: občina

junij 144 51
julij 164 45
avgust 139 27
september 141 33
november 146 26
december 100 19
834 201
L. 1944, mesec:
januar 180 . 27
februar 230 40
marec 239 48
april 441 79
maj 452 122
junij 337 103
1879 419

Za ostale mesece do osvoboditve podatki akcij, ki stalno številčno

naraščajo, manjkajo. Iz teh podatkov j e razvidno, da se je približno
četrtina vseh partizanskih akcij v tem času izvršila na terenih Spodnje
Savinjske doline. Pri tem nepopolnem pregledu j e važno omeniti, da
so se od 1. 1943 partizanske sile koncentrirale povečini v Zgornji Sa-
vinjski dolini in na Kozjanskem. Zato bojev večjega obsega tu ni bilo.
Na teh terenih so se predvsem zadrževali partizanski kurirji, poli-
tične organizacije in aktivisti. Vendar že množina teh manjših akcij
kaže izredno živahno partizansko dejavnost.
V celjskem okraju j e dalo življenje za svobodo po najnovejših
podatkih 3935 ljudi. 19 Izmed 12 občin celjskega okraja j e žalska občina
najbolj trpela. 835 njenih ljudi j e bilo žrtev fašističnega terorja, bo-
disi da so padli v boju, bili ustreljeni kot talci ali umrli v taboriščih.
Najteže prizadeti kraji so Griže, Prebold, Petrovče-Liboje in Bra-
slovče-Letuš.
Že uvodoma j e bila poudarjena velika vloga Spodnje Savinjske
doline v času med obema vojnama in v narodnoosvobodilni vojni.
Vendar pa ni za opis dogodkov važen samo teren, ki j e bil ob robeh
doline za partizansko bojevanje primeren, ampak so predvsem važni
ljudje, ki so ves ostri okupatorski pritisk vzdržali. Ni pokrajine na
okupiranem ozemlju bivše Spodnje Štajerske, ki bi dala tako velik
krvni davek za našo svobodo kakor Spodnja Savinjska dolina. V času
težke ilegalne borbe so l j u d j e v Spodnji Savinjski dolini stali v prvih
borbenih vrstah. S to častno tradicijo so Savinjčani tudi nadaljevali
do osvoboditve.
 RESUME
Spodnja Savinjska dolina zavzema eno najvidnejših mest med vsemi
pokrajinami bivše Spodnje Štajerske v b o j u za narodnostne pravice Slo-
vencev v drugi (polovici dvajsetega stoletja kakor tudi v narodnoosvobodilnem
boju. Žalec, središče doline, j e iimel s svojim zaledjem vodilno vlogo v dobi
narodnega prebujenja — v dobi taborov.
V razdobju med prvo in drugo svetovno vojno je bilo progresivno kul-
turno in /politično udejstvovanje delavskih množic, usmerjeno po ilegalnem
delu Partije .posebno v delavskih središčih vkljub nenehnemu zatiranju vseh
bivših režimov v državi, ena izmed najmočnejših gibalnih sil v našem de-
lovnem ljudstvu. V zadnjih letih pred okupacijo j e bilo glavno delo usmer-
jeno proti fašizmu.
Delavci in delavska mladina se je zbirala v delavski organizaciji Svo-
boda in po njenem razpustu 1. 1935 v Vzajemnosti, kmečka mladina pa v
Zvezi kmečkih fantov in deklet.
Stavka tekstilnih delavcev 1. 1936 v tovarni Prebold je povezavo med
kmeti in delavci še b o l j utrdila. Ta povezava je silno važna v 1. 1941, ko dobe
prvi partizani vso podporo pri kmečkem (prebivalstvu.
Partijsko gibanje od 1. 1920, k o so bile volitve v konstituanto, stalno
raste. Ko Komunistično partijo režim razpusti, se zavije vse njeno delo T
globoko ilegalo. Partijci Savinjske doline imajo zveze s Trbovljami in Celjem.
Na Mrzlici, najlepši izletniški točki v Sp. Savinjski dolini, ima društvo pri-
jateljev prirode svoje zavetišče, kjer se zbirajo partijci iz Savinjske doline,
Celja in Trbovelj. Partijske celice se prično ustanavljati 1. 1932, SKOJ pa
leta 1938.
V tem času skuša tudi Kulturbund širiti svoje mreže po Savinjski
dolini. Njihova središča so v Braslovčah-Polzeli, Šempetru, Preboldu-Zabu-
kovici in Žalcu. Vse njihovo delo je brezuspešno. Člani so le priseljeni nemški
uradniki.
V 1. 1940 živita v ilegali v Spodnji Savinjski dolini organizatorja Par-
tije in odpora proti okupatorju narodna heroja Slavko Šlander in Dušan
Kraigher.
Spodnja Savinjska dolina je bila okupirana dne 11. aprila 1941. Naj-
zavednejši partijci so se začeli takoj pripravljati na oborožen odpor. V noči
od 23. tna 24. julij se je ustanovila Savinjska partizanska četa, ki je odšla
na Dobrovlje. Tam se je septembra ustanovil I. štajerski bataljon pod vod-
stvom kasnejšega komandanta Glavnega štaiba Slovenije, španskega borca
in narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta. V noči 7 . - 8 . oktobra 1941 je
bataljon napadel in zavzel mesto šoštanj. V tem letu je bila največja borba
na Greti dne 26. oktobra 1941. Po Brežiškem pohodu, ki se je pričel v Sa-
vinjski dolini, so se borci vrnili in odšli v prezimovališča. Spomladi se
j e zopet izvršila koncentracija partizanov na Dobrovljah. Po težkih bojih
na Dobrovljah so se partizani pred zimo 1942-43 umaknili na Moravško in
Mozirske planine d o Koroške.
Od 1. 1943 so bile na Dobrovljah predvsem politične organizacije.
V Spodnji Savinjski dolini so že pred 1. 1941 bile ilegalne partijske
tehnike, iz katerih so se razvile potem tudi prve partizanske tehnike. Najbolj
znani partizanski tehniki sta bili »Robida« in »Cankar«.
 Gradove, ostanke fevdalne dobe, so hoteli Nemci izrabiti v svoje raz-
narodovailne namene.
V 1. 1941 je bilo v Spodnji Savinjski dolini 54 partizanskih akcij, v
1. 1942 pa 154. Število akcij se je vsako leto stopnjevalo.
V celjskem okraju je padlo kot žrtev fašističnega terorja 5955 ljudi,
v Spodnji Savinjski dolini pa 835 ljudi.

OPOMBE:
1 Nova doba, L. II. št. 143 in 145 dne 30. novembra 1920 in 4. dec. 1920.
2 Poročilo Josiipa Kocmana, ki se nahaja v oddelku NOB v Mestnem
muzeju v Celju.
3 Anton Kotnik-Robida: Slavko Šlander in razvoj progresivnega gi-
banja v Preboldu (Med Mrzlico in Dobrovi jami, str. 55).
4 Rudi Cilenšek: Razvoj delavskega gibanja v Libojah med obema
vojnama (Liboje, str. 21).
5 Ludvik Zuipanc-Ivo: Mladinsko gibanje na področju Savinjske do-
line (Med Mrzlico in Dobrovljami, str. 61).
8 Original resolucije priložen aktom sodnega procesa proti Dušanu
Finžgarju. Dokumenti procesa se nahajajo v Zgodovinskem arhivu CK KPS.
7 Original se nahaja v Muzeju narodne osvoboditve LRS v Ljubljani.

8 Spomini Mihe šošterja in Jožeta Borštnarja v arhivu oddelka NOB

v Mestnem muzeju v Celju.
9 Ludvik Zupanc-Ivo: Odšel sem v partizane (Med Mrzlico in Do-
brovljami, str. 162).
10 Povedal Miiha šošter dne 3. IV. 1955 (stenografski zapisnik v oddelku
NOB v Mestnem muzeju v Celju).
11 Podatke sporočil Viktor šošter — Dobroveljski Miha.

12 Zgodovinski arhiv CK KPS.

13 Anton Kotnik-Robida: Ilegalne in partizanske tehnike med Mrzlico
in Dobrovljami (Med Mrzlico in Dobrovljami, str. 176).
14 Arhiv Muzeja narodne osvoboditve (podatki Mitje Ribičiča).
is Arhiv Muzeja narodne osvoboditve (podatki Rado Zakonjšek-Cankar).
16 Oddelek NOB v Mestnem muzeju v Celju (podatki Franca Cretnika
in Ferda Vebra).
17 Arhiv oddelka NOB v Mestnem muzeju v Celju.
is Arhiv oddelka NOB v Mestnem muzeju v Celju.
19 Podatke zbral Okrajni odbor Zveze borcev v Celju.
A l o j z Bolta:

Najstarejša zgodovina Spodnje Savinjske doline

P r a z g od o v i n a

Pisati najstarejšo zgodovino Spodnje Savinjske doline j e d o k a j

težka stvar. To pa ne morda zato, ker bi ta prijetni in bogati košček
naše zemlje ne imel svoje prazgodovine, temveč zato, ker j e to še d o k a j
neraziskano področje. Tako kot so posamezna obdobja za celotno Slo-
venijo še dokaj neproučena, tudi o zgodovini Spodnje Savinjske doline
še ne moremo prikazati popolnoma verne slike.
Že bežen pogled na geofizikalno karto nam pove, da tukaj z go-
tovostjo lahko računamo z bogato zgodovinsko preteklostjo, ki sega
daleč nazaj, morda prav tja do paleolita. Dolina, ki j o obdaja nizko
gričevje, j e vedno bila hvaležen teren za naseljevanje.
Sledov paleolitskega človeka na tem področju dosedaj nimamo
izpričanih. Pričakujemo pa lahko, da se najdbe iz tega obdobja še
o d k r i j e j o . Terenske prilike bi to vsekakor dovoljevale. V mislih imam
pri tem »Ravbarske luknje« pod Kotečnikom in nekaj votlin v okolici
Velike Pirešice. Dokazani pa so sledovi paleolitske naselitve v nepo-
sredni okolici. Pred dvajsetimi leti j e prof. Brodar odkril paleolitski
jami pri Velenju (Špehovka) in pri Šoštanju (Mornova zijalka). Sve-
tovno znana pa j e »Potočka zijalka« pod vrhom Olševe (1700 m nm),
ki j e pa že nekoliko b o l j oddaljena. Pri ugotavljanju paleolitskih
najdišč ima poleg arheologa važno vlogo tudi geolog, paleontolog, geo-
graf in vrsta drugih pomožnih znanosti. Tudi čas prehoda med sta-
rejšo kameno dobo (paleolit) in mlajšo kameno dobo (neolit), tako
imenovani mezolit (8000—3000 let pr. n. št.) j e v zgodovini tega ma-
lega področja, ki j e predmet naše obravnave, še prazen list. Najdbe
iz te dobe so tudi v Jugoslaviji zelo redke. Neolitske najdbe, ki so pri
nas na Štajerskem zastopane predvsem po najdbah posameznih kame-
nitih sekir, na tem področju dosedaj tudi še niso izpričane. Seveda
to še ne pove dovolj. V času, ko j e neolitski človek živel, j e puščal za
seboj neprimerno manj sledov kot pa n. pr. l j u d j e v dobi metala.
Ohranile se niso niti njihove hiše niti ni znan način njihovega pokopa.
Možno j e , da so pokojnike pokopali v takih okoliščinah, da se grobovi
niso mogli ohraniti. V k l j u b temu bo pa zanimivo, če se ozremo nekoliko
okrog sebe. V času, ko j e Sredozemlje živelo že svojo zgodovinsko
epoho, n. pr. Egipt in Mala Azija, so pri nas k o m a j dobro začeli upo-
rabljati prvo lončeno posodo. O r o d j e , ki j e istočasno lahko tudi rabilo
kot orožje, v tem času že polirajo. To omenim v razliko od paleolit-
skega obdelovanja orodja, k j e r so kamen z dolgotrajnim obsekavanjem
tako dovršeno oblikovali, da j e lahko rabil kot rezilo ali praskalo. To
se pravi, da se j e način življenja že močno spremenil. K l j u b temu pa
ta čas ni pustil, kot sem že omenil, kakih trajnejših sledov, ki bi mogli
dokazati njihov obstoj na tem teritoriju v tem obdobju.
Šentlovrenc: predmeti, najdeni v ilirskem grobu (po Staretu)
šešče: bronaste sekire
 Bronasti srpi, sekire in su lične osti iz Čreta pri "Vranskem so
pravzaprav najstarejši predmeti, ki so bili dosedaj odkriti na pod-
ročju Spodnje Savinjske doline. O tej najdbi sicer nimamo točnejših
podatkov, po vsem videzu pa gre tu za depojsko najdbo. Depojske
najdbe se pojavljajo vedno v obdobjih, ki so nemirna, polna velikih
sprememb. Spomnimo se samo na čas zadnje vojne. Ljudje, ki so
bežali pred okupatorjem, so dragocenosti, ki jih niso mogli nesti s
seboj, zakopali v zemljo. Ko so se vrnili — če so se — so j i h zopet
odkopali. Koliko jih je pa bilo, ki se niso vrnili! Te predmete še da-
nes krije zemlja, če jih ni odkril kdo drug. Podobne pojave imamo
tudi iz časov turških vpadov, ob razpadu rimskega cesarstva in še ob
neštetih drugih podobnih okoliščinah. In sedaj poglejmo najdbo s Creta.
Nekako v tem času so doživljali v Evropi velike dogodke. Okrog leta
1200 pr. n. št. so se v Grčijo priselili Dorci. Vse kaže, da tudi v naših
krajih ni bilo mirno. Sem so se selili od vzhoda novi prebivalci, ki
jih poznamo danes pod imenom Iliri. Številne depojske najdbe to
dokazujejo. Kar poglejmo jih! črmožišče pri Žetalah, Črmošnjice in
Jurka vas na Dolenjskem in še vrsta drugih.
Iliri, ki so se tukaj naselili, so zaživeli polno življenje. Pustili so
na naših tleh takorekoč neizbrisen pečat. Njihova bitnost odseva v sta-
novanjskih zgradbah, katerih temelje danes odkrivamo, dalje v lepo
razviti obrti, ki ponekod prehaja že v pravo umetnost; in ne nazadnje
v toponomastiki (na nje nas spominjajo različna imena rek in krajev,
ki so ilirskega izvora n. pr. Celeia i. pd.). Res je, da jim rimski zgodo-
vinopisci očitajo barbarstvo, da so umazanci i. pd. Znana rimska pri-
slovica, da se Ilir umije samo trikrat v življenju, j e dokaj drastična,
pa tudi hudomušna s strani Rimljanov. Rimljan, čigar kanalizacijske
in vodovodne naprave so bile dovršeno grajene, kratkomalo ni mogel
razumeti, da bi komu primanjkovalo vode, kadar ga tare najhujša
žeja. Iliri so pa bili na svojih naselbinah odvisni od majhnih studencev.
Njih voda j e komaj napojila žejna grla ljudi in živine, tako umivanje
res ni moglo biti prvi problem na naselbini.
Življenje na ilirskih naselbinah lahko vsaj delno spoznamo, če
nekoliko pobliže premotrimo naselbino na Rifniku, ki je najbližja
nekoliko podrobneje raziskana ilirska naselbina. Prvi, ki j e to nasel-
bino pričel raziskovati, j e bil pokojni W. Šmid. Sam omenja v Zeit-
schrift des historischen Vereines fiir Steiermark štiri tlorise ilirskih
hiš. Njihova velikost j e različna:
I. Dolžina 5,90X 6,39 m; širina 3.45 X4,30m
II. Dolžina 13,60 X 14,90 m; širina 4.80 X 5,70 m
III. Dolžina 10,60 X 10,80 m; širina 6,30 X 8,40 m
IV. Dolžina 7,70 X 8,90 m; širina 4,40 X 6,00 m
Sledovi novih stavb so bili odkriti tudi preteklo leto. Omenjena
naselbina se j e razvila na 570 m visokem hribu, ki j e bil od severne
strani že po naravi dobro zavarovan, na južni strani, ki je bila laže
dostopna, j e pa še danes viden obrambni jarek.
Ilirska hiša j e bila predeljena v dva prostora, predsobo in prostor
z ognjiščem. Temelji stavb so bili zloženi iz kamenja, stene sestavljene
iz brun in vejevja. Stene so bile razen tega še od notranje in zunanje
strani ometane z ilovico in pobeljene. Izredno lepi kosi pobeljenega
hišnega lepa so bili odkriti pri lanskih izkopavanjih na Rifniku. Po
številnih kosih železne rude lahko mirno sklepamo, da so na večini
ilirskih naselbin sami rudo topili in si kovali iz nje orodje itn orožje.
To j e bilo vsekakor dolgotrajno in zamudno delo, ker pri razmeroma
primitivnih sredstvih, ki so jih imeli na razpolago, niso mogli rude v
celoti izkoristiti. Pa tudi čas trajanja — topili so na odprtem ognju
— j e bil neprimerno daljši. Druga obrt, ki j e bila močno razvita na
vseh ilirskih naselbinah, j e bilo lončarstvo. Sploh j e bila glina zelo
priljubljeno gradivo za pripravo raznih praktičnih, okrasnih, kakor
tudi kulturnih predmetov. Razen posod so na naselbini običajno od-
krite številne uteži piramidalnih in bikoničnih oblik. Rabile so jim
pri statvah, kakor tudi pri ribiških mrežah. Kot izrazit kulturni pred-
met lahko smatramo večji kos s koncentričnimi krogi okrašene kožice.
Podobni kulturni objekti so bili pri nas med drugim odkriti tudi na
Pošteli pri Mariboru.
Na podobno naselbino, čeprav bo po obsegu nekoliko manjša, nas
v Spodnji Savinjski dolini spominja Sv. Magdalena nad Grižami. To
j e hrib, visok 560 m, razdeljen na tri manjše vrhove. Pri prvem sondi-
ranju smo našli fragmente ilirske keramike na tako imenovanem Lan-
gerju. Spričo razmeroma skromnih najdb na hribu res ni mogoče z
gotovostjo reči, da bi bila tu kakšna večja naselbina. Če pa j e to res
bila glavna naselbina, j e danes še težko trditi. Za naselbino na Magda-
leni bi govorilo več okoliščin. Hrib sam j e na dominantni točki in ne
preveč oddaljen od grobišča, ki se razteza od Griž do Šentlovrenca.
Razen tega bi na prazgodovinsko naselbino dalo slutiti že samo ime
Sv. Magdalena. Sv. Magdaleni so, podobno kot sv. Juriju, sv. Marjeti,
postavljali cerkve tam, kjer so naleteli na ostanke starejših prebival-
cev, ki so jih vedno smatrali za pogane. God sv. Magdalene in sv.
Marjete pade v mesec julij, ko žito zori. Kaže, da so ti svetniki izpod-
rinili vpliv prejšnjih poganskih svetnikov. Podobne naselbine imamo
na Magdalenski gori na Dolenjskem, kakor tudi na Magdalenski gori
na Koroškem.
Ilirski grobovi so delno plani, delno pa v gomilah, skoraj redno
pa so žgani. Vsak grob j e nekako po pravilu vseboval veliko žaro,
v kateri j e bil še srednje velik lonec in skodela. V lonec so dajali
pokojniku hrano. Razen ostankov pepela in kosti pokojnika so bili
v žaro položeni še pokojnikovi najljubši predmeti. Po teh ,se da potem
tudi ugotoviti, ali j e grob ženski ali moški. Medtem, ko prevladuje
v ženskih grobovih nakit (prstani, ovratnice, zapestnice, zaponke i. pd.),
dobimo v moških grobovih le orodje in orožje (sekire, sulice, nože
i. pd.). V enem grobu j e običajno samo en pokop. Pri gomilah, ki so
večjega obsega, pa lahko računamo tudi na več grobov. V eni gomili
na Dolenjskem j e bilo 22 grobov. Grob z žaro j e končno v večini
primerov pokrit še s kamnito ploščo. Pri zadnjih izkopavanjih na
Rifniku so odkrili zanimive novosti v zvezi s pokopom pokojnika. Iz
posameznih koščkov kalciniiranih kosti, ki so jih (našli v bližini kurišča
v :.-tavbi, si lahko v duhu (predstavljamo potek takega pogreba. P o k o j -
nika so na naselbini sežgali, kosti — v kolikor niso zgorele — zbirali
in položili v žaro in nato v grobem sprevodu odnesli na bližnje poko-
pališče, ki j e ležalo na pobočju pod naselbino. Seveda se j e pri tem
lahko zgodilo, da j e vkljub vsej pazljivosti kakšen košček kosti ostal
na kraju sežiganja.
Na področju od Griž do šešč j e na desnem bregu Savinje, tam
k j e r se dolina že nekoliko dvigne, še danes vidnih 52 gomil. Več j e
bilo pa že popolnoma prekopanih, tako da jih danes ni mogoče več
ugotoviti. Od tistih, ki so še ohranjene, so nekatere (posebno dve) iz-
redno velike. Različna velikost gomil ima gotovo svoj pomen. Ne samo,
da so s pokopavanjem v gomilah sledili nekim določenim religioznim
in kultnim predstavam, tudi uveljaviti so se hoteli na ta način. In to
jim j e uspelo. Tako kot še danes občudujemo piramide egiptovskih
faraonov, nam tudi gomila, ki j o v vsej veličastnosti gledamo pred
seboj, vzbuja spoštovanje. Še večji učinek pa j e taka gomila brez
dvoma imela na pokojnikove sodobnike. Prof. Orožen omenja v svoji
knjigi: »Zgodovina Celja« I., da j e bilo v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja še nad 60 gomil. Poudarja pa, da jih j e bilo že takrat veliko
uničenih od domačinov, ki so tam napravili polja. Pepel v teh gomilah
j e bil v posameznih primerih v žarah, včasih pa kar na kamnitih plo-
ščah. Pri keramičnih najdbah iz gomil v Seščah j e treba posebej po-
udariti, da so se našle tu rdeče barvane žare s črnimi meanderskimi
motivi. To j e na našem ožjem področju dosedaj še takorekoč izjemen
primer. Pri posameznih fragmentih posod z Rifnika zasledimo sicer
sledove rdeče barve, a so silno redki. Številne pa so najdbe slikane
keramike na avstrijskih tleh (Hallstalt, Scharding, Schleedorf, Don-
nerskirchen i. dr.). V celjskem muzeju hranimo samo fragmente z rde-
če-črno barvno kombinacijo; odkriti pa so bili tudi fragmenti, ornamen-
tirani z belo in sivo barvo.

šešče: plavutasta sekira

 Med kovinastimi predmeti hrani Mestni muzej iz gomil pri šcščali
okrog 40 predmetov. Najlepši primer med njimi j e na vsak način lepo
okrašena, bronasta plavutasta sekira; razen te j e še nekaj bronastih
tulastih sekir z zanko. Od manjših predmetov moramo omeniti več
zaponk (fibul) čolničastega in vozlastega tipa, fragmentov verižic i. pd.
Narodni muzej v Ljubljani hrani bronast kotliček, ki je bil 1. 1938.
odkopan z nekaterimi drugimi predmeti v nekem ilirskem grobu
v Sv. Lovrencu. Kotliček in že omenjena plavutasta sekira pa
še nekateri predmeti spadajo v starejšo železno dobo. Ostali predmeti
iz gomil v šeščah pa spadajo v dobo tako imenovanega »klasičnega
hallstatta«. V starejšo železno dobo prištevajo tudi bronasto glavico
bika z vdelanimi očmi iz jaspisa, ki j e bila najdena v okolici Gotovelj
pri Žalcu.
V četrtem stol. pr. n. št. se v naših krajih pojavijo novi gostje.
Kelti so s svojimi vpadi nekako pretrgali mirno idilo, ki so j o v sto-
letjih ustvarili Iliri na našem ozemlju. Seveda ne mislim reči, da s
prihodom Keltov Iliri izginejo. V tem primeru ne moremo govoriti o
zamenjavi prebivalstva, temveč le o dokaj spremenjenem načinu živ-
ljenja v kulturnem in tudi v političnem pogledu. Na splošno pa moramo
priznati, da j e vprašanje odnosov med naseljenim ilirskim prebival-
stvom in priseljenimi Kelti še zelo nejasno. Očitnih cezur nikjer ni
opaziti. Skoraj povsod pa se čuti nadaljevanje ilirske naselbine s
keltskimi vplivi. Tako imamo na Rifniku med maso ilirske keramike
v gornjih plasteh tudi posamezne tipično latenske fragmente. Manjkajo
pa nam čiste keltske naselbine. V Spodnji Savinjski dolini jih dosedaj
ne poznamo. Latenske bronaste puščice so našli v Žalcu.
Med večje latenske najdbe pa lahko štejemo grobišče v Drešinji
vasi pri Celju, odkrito leta 1889. Tu so delavci naleteli v neposredni
bližini vasi v globini 120 cm na precej debelo kulturno plast. V tej
plasti so bili očitni sledovi pepela in ostanki delno sežganih človeških
kosti. Razen tega j e bilo odkritih nad 100 okrog 16 cm visokih posod.
Na žalost so bile zaradi nepazljivosti skoraj vse uničene. Nekaj teh
posod hrani danes celjski Mestni muzej. Razen tega vidimo lahko v
zbirkah Mestnega muzeja iz latenskega grobišča v Drešinji vasi nekaj
mečev, nožev, dele ščita in še poznolatensko fibulo. Dolžina mečev
znaša do 88 cm z držajem. Eden od njih j e dvakrat upognjen. Kot
grobni pridevek j e bil meč last pokojnika. S tem, da so ga pri polaganju
v grob dvakrat upognili, so hoteli povedati, da ga nihče drug od sedaj
naprej ne more in ne sme uporabljati. Pri nekaterih mečih so ohra-
njene še nožnice, ki so izdelane iz železne pločevine. Meči so izdelani
iz zelo dobrega železa. Vidi se, da so izdelovalci imeli na voljo prvo-
vrstno rudo. Če niso tako dolbro ohranjeni kot ponekod drugod, mo-
ramo pripisati dejstvu, da so bili b o l j izpostavljeni oksidaciji. 36 cm
dolg nož, najden na tem grobišču, j e bil iz enakega materiala. Omeniti
moramo še železne sulice (dolžina 11—17 cm), ki so še razmeroma
zelo dobro ohranjene. Srednje rebro j e še danes ohranilo svojo prvotno
obliko. Ohranjen j e tudi še železni del verjetno lesenega ščita in ena
 f w

TI

3. tzza

v.
X

Drešinja vas: železni predmeti iz grobov

bronasta poznolatenska fibula poleg drugih, manj važnih predmetov.
Ostali predmeti, odkriti v Drešinji vasi, spadajo že v poznejši rimski
čas.
Posamezne latenske najdbe so bile odkrite tudi v Celju (keltski
novci, fragmenti keramike). Številne najdbe keltskih novcev so zabe-
ležili tudi v bližnji okolici Celja. Večja najdba teh novcev j e bila
odkrita v Dobrni. Še številnejša pa j e najdba keltskih novcev v Retjah
pri Trbovljah. Iz tega se vidi, da j e bila že v tem času, kakor tudi že
prej, trgovina močno razvita. Skozi Spodnjo Savinjsko dolino j e pe-
ljala stara prazgodovinska trgovska zveza, imenovana tudi jantarska
cesta, ki j e vodila od Baltika (od tam j e v naše kraje prišel jantar,
ki j e na naših najdiščih zelo pogost okrasni predmet); pri nas pa je
potekala mimo Ptuja, Celja, preko Trojan na Vače. Tu se j e priključila
na znano savsko prometno zvezo. Po tej poti so razen jantarja našli pot
k nam razni bronasti predmeti, v kolikor so bili importirani. V glavnem
pa smo v oceni našega gradiva po stari slovenski navadi bili pre-
skromni. Za vsak količkaj lepše izdelan kos nismo dosedaj našli druge
razlage kot — import! Novejša raziskovanja domačih, kakor tudii že
nekaterih tujih arheologov, pa vedno b o l j p o t r j u j e j o , da nimamo vzroka
za tako »grbasto ponižnost«. Na slovenskih tleh, predvsem na Dolenj-
skem, j e najdenih n. pr. 43 čelad. Drugod po svetu jih skoraj ni, takih
oblik pa sploh ne. Za dokaj močno razvito obrt na naših prazgodovin-
skih naselbinah j e zadosten dokaz dejstvo, da j e najti na vseh neko-
liko podrobneje raziskanih naših prazgodovinskih naselbinah razme-
roma precejšnje količine topljene železne rude (Rifnik, Vače), ki so
j o domačini doma predelovali v orožje in orodje. Številne posode za
ulivanje tudi to potrjujejo.
Do danes še ni popolnoma jasno, po kakšni poti j e človeštvo prišlo
do raznih rud — do železne rude n. pr. Najstarejši predmeti iz železa
so bili napravljeni v južni Mali Aziji. Egipčani so železo imenovali
»nebeško kovino«; grško in latinsko ime za železo bi se v slovenščini
glasilo »zvezda«. To bi govorilo za to, da so maloazijska ljudstva
najprej spoznala meteorsko železo in šele kasneje našla nahajališča
železne rude na zemlji. Iz Male Azije se j e železarstvo razvilo tudi
v Evropi.
Še b o l j kot v času Ilirov sta se obrt in trgovina razvili za Keltov.
Lončarstvo j e napravilo ogromen korak naprej z uvedbo lončarskega
vretena. Trgovino j e pa pospeševalo vedno b o l j razvijajoče se de-
narno gospodarstvo. Najdbe keltskih novcev so številne, kot sem že
omenil, v samem Celju, še številnejše pa v bližnji okolici.
V takih pogojih se j e tudi plemenska tvornost začela neprimerno
bolj razvijati. Zgodovinski viri omenjajo celo vrsto plemen: Noričani,
Latobiki, Tavriski, Japodi, Karni. Histri i. dr. Ti praktično šele sedaj
prav nastajajo in se razvijajo. Moramo pa biti pri obravnavanju tega
problema še zelo previdni. Vse kaže, da posamezna plemena, po zgo-
vinskih virih, ki so nam na razpolago, geografsko in etnično ne sovpa-
dajo. Nas predvsem zanima, h katerim so kot najjužnejši del celotne
noriške države pripadali tudi predeli okrog stare Celeje. Keltski vpliv
v teli k r a j i l i ni m o g e l zabrisati i l i r s k e k u l t u r e , p a č p a j o j e s s v o j i m i
v p l i v i p o ž i v i l in o k r e p i l . V e d n o b o l j pa p r i h a j a n j i h o v a n a d n i o č d o
izraza v z a d n j i h dv e sto letih p r e d n a š i m š t e t j e m z a r a d i p o l i t i č n i h in
t r g o v s k i h z v e z z r i m s k o d r ž a v o . Z vse m o č n e j š i m r i m s k i m p r o d i r a n j e m
proti v z h o d u p a so tudi n o r i š k a p l e m e n a — d o s e d a j R i m l j a n o m n a -
k l o n j e n a — zaslutila n e v a r n o s t za s v o j o s a m o s t o j n o s t . Leta 16 pr. n. št.
so N o r i č a n i v d r l i v Istro. Z a t o so R i m l j a n i N o r i k a n e k t i r a l i . S tem so
p r a v z a p r a v N o r i č a n i že tudi i z g u b i l i s v o j o s a m o s t o j n o s t . R i m l j a n i so
sicer do leta 46 p o n. št. p r i z n a l i še p r i v i l e g i r a n p o l o ž a j s tem, da so
p r a v n o priznali n j i h o v o državo kot » R e g n u m Norikum«.

RESUME
Najstarejše arheološke najdbe v Spodnji Savinjski dolini so dosedaj
bronasti srpi iz Čreta pri Vranskem. Datirajo na konec bronaste dobe (oko-
li leta 1000 pred n. št.). Bronasti dobi sledeča ilirsko-hallstattska perioda je
lepo zastopana s številnimi gomilami, ki se razprostirajo na desnem bregu
Savinje vse od šešč do Griž. Do danes je vidnia še 52 gomil, veliko je pa
bilo že prekopanili. Najstarejši predmeti iz gomil spadajo v zgodnji Hallstatt
(plavutasta sekira), v slovenski kronogoliji bi to lahko vzporejali z Vače I.
Ostali predmeti, odkriti v gomilah, spadajo pa v Vače II. Grobišču gomil
v šeščah in Grižah pripadajoča naselbina je verjetno na Magdalenski gori,
kjer so dosedaj že bili odkriti posamezni fragmenti ilirske keramike. Ni pa
to še z gotovostjo ugotovljeno.
V Drešinji vaisi pri Celju pa je bilo konec XIX. stol. odkrito večje
keltsko-latensko grobišče. Keramika (preko 100 posod) je bila zaradi ne-
pazljivosti delavcev v glavnem uničena. Ohranili pa so se posamezni železni
meči, sulice in posamezni deli ščitov. Razen latenskih so bili na grobišču
odkriti tudi rimski predmeti.

Literatura:
B. Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda I. Ljubljana 1954.
M. Kos: Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1955.
Zgodovina narodov Jugoslavije I., Ljubljana 1953.
J. Orožen: Zgodovina Celja I., 1927.
A. Gubo: Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909.
S. Gabrovec: Najstarejša zgodovina Dolenjske, Novo mesto 1956.
W. Schmid: Sudsteiermark im Altertum pri Hausmann: Sudsteiermark
Graz.
Isti: Die Fortschritte der vorgeschichtlichen Forschung in Siidsteier-
mark zwischen den beiden Weltkriegen. Zeitschrift des historischen Vereines
fiir Steiermark, Graz 1943.
E. Riedl: Ein La Tene-Fund in Steiermark. Mitteilungen des k. k.
Central Commisision N. F. XVI. B. Wien 1890.
MZK N. F. XII. B. 1886. str. CLXXXI.
R. Vrečer: Savinjska dolina.
F. Stare: Prazgodovinske Vače, Ljubljana 1954.

8 Savinjski zbornik 113

Alojz Bolta:

Staroslovansko grobišče v Qotovljah

Slovanska naselitev v naših krajih se j e po mnenju nekaterih

zgodovinarjev pričela po letu 568. ko so se Langobardi umaknili v
Italijo. Spet drugi pa dokazujejo, da se j e morala pričeti že okrog
leta 550. To razlagajo s tem, ker bi sicer zapadno mejo slovenske na-
selitve prej dosegli Bavarci (Nemci), ki j i m j e bila veliko bližja, kot
pa Slovani. V naših krajih j e šel tok naselitve v glavnem po vodnih
poteh od vzhoda proti zahodu kakor tuidi po starih prazgodovinskih
prometnih zvezah. Te so bile d o k a j bolj priljubljene kot pa kasneje
grajena vojaška pota Rimljanov.

Gotovlje: staroslovanski lonček (polovica naravne velikosti)

Celjska dolina j e bila že zelo zgodaj na gosto naseljena. Slovani

so se naselili predvsem v bližini ali neposredno na starih naselbi-
nah. postavljenih v prazgodovini ali za časa Rimljanov. To j e bilo
važno tudi zaradi iega, ker j e bil tam gozd, ki j e bil priseljenim
Slovanom velika ovira, že vsaj delno iztrebi j en. Izogibali so se strmim
in zamočvirjenim dolinskim predelom. Ker so slovanske naselbine tega
časa povečini s kasnejšimi gradnjami uničene, jih praktično skoraj ne
poznamo. Podobno se nam godi tudi pri iskanju ostale kulturne de-
diščine (svetišča). Svetišče poznamo dosedaj samo eno, odkrito na
Ptujskem gradu.
Goto vije: skelet št. 4
 Na številnih najdiščih poleg čisto rimske keramike odkrijejo
tudi posamezne kose, ki jih danes kratkomalo označujemo za provin-
cialno rimske. Brez dvoma bomo med tem gradivom morali iskati tudi
posamezne slovanske elemente.
V Spodnji Savinjski dolini j e bilo dosedaj odkrito samo eno sta-
roslovansko grobišče. To j e grobišče v Gotovljah, odkrito leta 1951.
Prvi skelet je bil odkrit na vrtu Maksa Hropota, Gotovlje 22. Ostalih
sedem pa j e ležalo za pokopališkim zidom in pod njim (glej skico).
Pri prvem skeletu smo našli tudi popolnoma ohranjen lonček. Ta ima
tipične forme siaroslovanske keramike X.—XII. stol. (gradiščanska II.).
Vsi ostali skeleti, razen, skeleta štev. 7, so ležali pod temeljema
starih zidov, ki potekata vzporedno z današnjim pokopališkim zidom.
Skelet štev. 8 je ležal do kolka pod pokopališkim zidom, ostalo polo-
vico smo pa lahko od kopali. Pod temelji že porušenih zidov, ki ležijo
vzporedno s pokopališkim zidom, pa so ležali skeleti 2, 3, 4, 5, 6. Vsi
skeleti, razen prvega, so bili brez pridevkov. Ležali so lepo stegnjeni,
razen drugega skeleta, ki j e imel noge precej skrčene. Lega skeletov
j e razen v enem primeru vzhod—zahod z neznatnim odstopanjem
proti severu. Le skelet štev. 7 j e ležal v smeri sever—jug. Roke držijo
skoraj vsi prosto ob telesu, edino skelet štev. 1 j e imel levico položeno
v naročje. Skelet štev. 7 j e tudi v tem pogledu edina večja izjema. Pri
njem j e bila desnica položena v naročje, levica pa pod glavo.
Najbolj plitvo j e ležal skelet štev. 7; globina j e znašala 55 cm.
Globina ostalih skeletov j e dokaj globlja; od 0,80 m do 1,05 m. Iz
gornjih podatkov j e razvidno, da j e grob štev. 7 zelo verjetno mlajšega
datuma, medtem ko v starost ostalih skeletov ne moremo dvomiti iz
enostavnega razloga, ker so ležali pod temelji zidov.
Odprto ostane vprašanje, kateri stavbi pripadajo temelji zidov za
pokopališkim zidom. Ti segajo do globine 0,75 m. Gotoveljska fara,
ki j e prvotno spadala pod žalsko faro, se kot samostojna prvič omenja
leto 1256. Drugi dokaz, da j e fara obstajala že sredi XIII. stol., j e tudi
darilna listina z dne 12. IX. 1263, v kateri j e poleg župnika iz Žalca
podpisan tudi »Plebanus de Gottendorf«. Zato lahko naše grobove
z izjemo enega, kot sem že zgoraj omenil, datiramo najkasneje v prvo
polovico XIII. stol. Lonček, najden v prvem grobu, bi morda lahko
spadal še v XI.—XII. stol. Čudi nas pa zopet izredna revnost grobov.
Pridatke v grobovih pogrešamo lahko iz dveh razlogov: manjkajo
mogoče zaradi močnega vpliva krščanstva, ki ni dovoljevalo dajati
pokojnikom pridevkov v grob, češ da so to poganski običaji. Druga
možnost bi bila, da so vsi na tem grobišču pokopani umrli pod izred-
nimi okoliščinami kot žrtve nalezljivih bolezni ali česa podobnega.
Ko zaključujem to poglavje, se zavedam, da j e to še zelo po-
manjkljiva slika najstarejše zgodovine Spodnje Savinjske doline in da
b o treba morda že v najbližji prihodnosti moja izvajanja temeljito
korigirati. V to niti najmanj ne dvomim! Pet prazgodovinskih in ena
staroslovanska postojanka na ozemlju Spodnje Savinjske doline go-
tovo ne ustreza dejanskemu stanju v prazgodovini in v času selitev
F

Gotovi je: skelet št. 8

s l o v a n s k i h p l e m e n na B a l k a n s k i p o l o t o k . Še d o danes p a n i m a m o
s p l o š n e g a p r e g l e d a terena, še m a n j pa m o r e m o g o v o r i t i o k a k š n i t e -
m e l j i t i , sistematični p r o u č i t v i terena.

Literatura:
B. Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda I., Ljubljana 1954.
M. Kos: Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1955.
I. Orožen: Das Bisthum und clie Diozese Lavant III. 1880.
R. Vreeer: Savinjska dolina, Žalec 1930.
L. Bolta: Staroslovansko grobišče v Goto vijak pri »Celjski zbornik«,
Celje 1951.

cm

Arheološka karta Spodnje Savinjske doline

Vera Kolšek:

Savinjska dolina v rimski dobi

Ko se je v drugem stol. pr. n. št. razširila r i m s k a oblast skoraj

na vse sredozemske dežele, j e rimska država kazala težnje, da bi se
utrdila tudi proti severu — v Srednjo Evropo. V tej smeri so bile
najprej na vrsti naše pokrajine.
V 4. stol. se j e naselilo na naša tla keltsko pleme Tauriskov. Ti
so se naselili predvsem ob vodnih poteh, važnejših obrambnih posto-
jankah in rodovitnih pokrajinah. Vse te pogoje je vsekakor imela
tudi Savinjska dolina, ki j e bila prav zaradi tega že tedaj razmeroma
gosto naseljena, prav tako pa j e bila tudi stopnja gospodarskega in
kulturnega razvoja relativno visoka. Plemena na področju Štajerske
so bila vključena v noriško državo (regnum Noricum), ki je že kovala
svoj denar.
V tesnejše stike z Rimljani so prišli Noričani že v 2, stol. pr. n.
št., kar se j e kazalo predvsem v trgovski izmenjavi dobrin, ki j e po-
stajala z leti vedno b o l j živahna. Od nas so v Italijo izvažali govedo,
med, svinec, sir, vosek, železo in zlato, rimski trgovci pa so prinašali
lepo posodo.
Razen trgovcev so naši kraji videli večkrat tudi r i m s k e vojake,
ki so v bojnih pohodih proti germanskim plemenom korakali čez naše
ozemlje. Prvi tak znan pohod prek naših krajev j e pod vzel C. Cassius
leta 171, pozneje, leta 129 pa še Sempronius Tuditanus, vendar sta oba
ostala brez uspeha. Velika bitka j e bila v Noriku leta 113 pri glavnem
mestu države — Noreji (Neumarkt na Koroškem). Tukaj so se bili
Rimljani z germanskim plemenom Cimbri. Zadnji so zmagali in pretila
j e nevarnost, da bo rimska vojska popolnoma uničena. Seveda pa ta
spopad ni ostal brez sledov: veliko je bilo uničenega in opustošenega.
Konec vpadom sta napravila Oktavijan (cesar Avgust), ko j e
zavojeval ozemlje od Save, in Tiberij, ki j e dokončno pomaknil mejo
na Donavo. V tem času so naši kraji še vedno formalno obstajali kot
»regnum Norikum«. Imeli so še svojega kralja in bili na videz še vedno
le rimski zavezniki. Za vlade cesarja Klavdija (41—54) so se izvršile
občutne spremembe. Kralja so odstavili in na njegovo mesto j e bil
postavljen cesarski namestnik. Norik je postal skoraj n e o p a z n o rimska
provinca in začela se je rimska okupacija. S cesarjem Klavdijem se
začenja novo obdobje predvsem za Savinjsko dolino. Zakaj?
Po zadušitvi pauonsko-dalmatinskega upora (6—9 n. št.)1 in
upora rimskih legij na Vrhniki leta 15, j e zavladal mir, kar j e pospe-
ševalo pri nas razvoj rimske civilizacije in s tem v zvezi intenzivnejšo
romanizacijo domačega prebivalstva. Ugodna geografska lega Savinj-
ske doline j e še pripomogla k temu razvoju. Število prebivalstva j e
z novimi priseljenci — Rimljani — precej poraslo. Vsekakor j e na
doseljevanje tujcev vplival nagel razvoj Celeje, ki je ravno tedaj
 dobila pravice rimskega mesta — postala j e municipium. 2 Ker j i j e
podelil mestne pravice cesar Klavdij (41—54), se j e imenovala po njem
Claudia Celeia. Upravni teritorij Celeje j e bil velik. Pod njeno uprav-
no oblast j e segala celotna Savinjska dolina. Mestni upravni aparat
j e bil precej obsežen. Poleg dveh županov (duumviri iure dicundo), ki
sta imela tudi sodno oblast in nadzor nad financami, sta jima pomagala
še dva edila, ki sta skrbela za red, trgovino in gradnje. Seveda j e
bilo še mnogo drugih funkcij, ki so jih zasedli ljudje, ki so uživali
zaupanje države. Tako imamo še blagajnika in mestni svet (približno
sto ljudi). Izvršni organi so bili voljeni vsako leto, medtem ko so bili
člani sveta dosmrtni. Ker pa Rimljanov ni bilo dovolj, da bi prevzeli
te službe, so nameščali in volili tudi domačine. Le-ti so bili večinoma
iz vrst domorodnega plemstva in Rimljanom naklonjeni; zaradi tega
so j i m kmalu podelili rimsko državljanstvo. To plemstvo j e bilo zelo
bogato. Svoja posestva so imeli v okolici Celja, predvsem v Savinjski
dolini, kjer so tudi stanovali. Imeli so dobro zidane hiše, okoli katerih
so se naselili ljudje, ki so bili od njih odvisni. Morali so jim obde-
lovati polja in skrbeti za vse gospodarske potrebe. Takšne so bile
družbene razmere v Noriku, ko so se Rimljani utrdili pri nas. Odnosi
med gospodarji 111 ljudstvom so se pozneje spremenili, kajti slednji so
postali sužnji, katerih delovna sila j e bila zastonj. Tako j e bilo v do-
lini. "V odmaknjenih krajih pa se j e ohranil svobodni keltski živelj,
ki j e obdeloval svoja polja, pridelke pa prodajal v mesto. Romaniza-
cija j e med nje pronicala zelo počasi, tako da j e to ljudstvo v narod-
nostnem oziru preživelo rimsko okupacijo skoraj nedotaknjeno.

Plemstvo je bilo naseljeno predvsem ob rimski cesti Emona—

—Atrans—Celeia—Poetovio itd., ki j e bila pomembna v gospodarskem
in strateškem — vojaškem pogledu. Vsi vojaški pohodi proti Donavi,
kakor tudi na Balkanski polotok, so se vršili po tej poti. Cesta j e
držala po sredini Savinjske doline približno po današnji trasi z neka-
terimi odkloni, razen proti Trojanskemu klancu, kjer j e imela drugo
smer.
Rimljani so imeli ob cestah postaje, kjer so si popotniki lahko
izmenjali konje ter dobivali hrano in prenočišče. Take postaje so se
imenovale mansio in mutatio. Iz rimskega zemljevida Tabule Peutin-
geriane zvemo, da j e bila taka postaja med Celejo in Atransom (Tro-
janami), ravno na sredi poti. Do danes še ni točno ugotovljeno mesto,
kjer naj bi bila postaja. Znano nam je, da j e bila postaja od Trojan
in Celja oddaljena po 13 rimskih milj, kar bi ustrezalo nekako pro-
storu med Kapljo vasjo itn Grajsko vasjo. Cesta, ki j e prihajala od
Trojan, »v zideh« prek Presedla, Tabora (prek Vranskega ni držala),
se j e približevala rimskemu taborišču v Ločici ravno nekje na tem
področju, kjer j e držal tudi most čez Boljsko.
Ugoden teren in bližina mesta sta dopuščala, da j e službujoče
plemstvo v Celeji stanovalo doma na svojih posestvih. Vozili so se v
Celejo le ob uradnih dnevih. Drugače so pa nadzorovali delo na svojih
posestvih, saj so črpali svoje dohodke izključno iz le-teh. Služba v
mestni upravi j e bila častna in neplačana.
 Ker j e bila zemlja zelo rodovitna, j e nudila možnost, da se j e
poljedelstvo lepo razvijalo. Saj so se tudi pečali večinoma s to panogo.
Poleg poljedelstva j e bila razvita še živinoreja, lov in ribolov. Tudi
vinsko trto so že gojili. Vse te panoge so upodobljene na reliefih v
Šempetru.
Izmed obrti j e gotovo najbolj cvetela lončarska in kamnoseška
obrt. Seveda so bili še drugi rokodelci, kakor zidarji, čevljarji itd.
Verjetno j e bilo razvito tudi splavarstvo.
Rimljani so prinesli s seboj tudi svoje bogove. Najbolj so častili
Jupitra. Poleg njega nastopajo še Merkur, Vulkan, Neptun, Mars, For-
tuna itd. Mrtve so priporočali podzemeljskim bogovom manom, za
svoje varstvo pa so se obračali do hišnih duhov — larov, do mest-
nega, državnega, pa tudi do cesarskega genija (Genius Augustus). Poleg
rimskih bogov so častili tudi domača božanstva, ki so jih podedo-
vali po svojih dedih in so bila bolj lokalnega zmačaja. Na napisih
beremo imena Epone, ki j e bila zaščitnica konj, nadalje svete Noreje,
svete Celeje, Savus, Adsalluta, kakor so se imenovale brzice voda.
Vsem tem bogovom so postavljali lepa svetišča s stebri in kipi. Večina
temeljev j e bila grajena iz marmorja. Vsaka hiša j e imela tudi prostor,
kjer so se klanjali in žrtvovali hišnim bogovom. Čeprav so se povzdig-
nili razmeroma do visoke kulture, j e vendarle ostala njihova vera
dokaj naivna, saj j e še odsev tiste dobe, ko j e bilo področje, ki ga j e
človeški razum obvladal, majhno, svet, ki j e človeka obdajal, pa velik.
Konec II. stoletja se j e pričel v naših krajih širiti Mitrov kult 3 .
Vzporedno z njim zasledimo prve začetke krščanstva. Da j e škofija
v Celeji obstajala, nam pove napis iz IV. stoletja iz Sv. Jurija pri
Preboldu, ki j e prišel tja verjetno iz celjskih ruševin in nosi ime škofa
Gaudencija. Pozneje nam j e znan škof Johanes in dve starokrščanski
baziliki v Celju.
Takoj po zasedbi so se začele obveznosti do rimske države. Tako
so morale naše dežele plačevati visoke davke in skrbeti za določeno
število vojakov. V začetku j e naše prebivalstvo služilo le v pomožnih
četah, ki so imele nalogo skrbeti za mir v okupiranih provincah, v
bitkah pa so seveda priskočile na pomoč redni vojski, ki se j e rekru-
tirala samo iz vrst rimskih državljanov. V prvem stoletju so se tega
tudi držali. Pozneje pa, ko so potrebovali vedno več vojske (italsko
prebivalstvo se j e izmikalo vojaški službi), so si pomagali na ta način,
da so enostavno podelili državljanstvo celim plemenom in jih potem
vključili v redno vojsko. Najbolj enostavna j e postala rekrutacija
v 3. stoletju, ko j e cesar Karakala leta 212 podelil vsemu prebival-
stvu rimskega imperija državljanstvo.
Kljub temu, da j e Savinjska dolina oklepala tako važno cesto
in so se po njej premikali razni pohodi, j e v prvem stoletju uživala mir.
Ta mir j e bil prek i njen le leta 69, ko se j e pomikala prek Savinjske
doline XIII. legija Gemina iz Ptuja. Vendar ta pohod ni prinesel bi-
stvenih sprememb, ker se legija na svoji poti v Italijo tukaj niti ni
zadrževala. Potreben j e bil hiter premik, saj j e morala hiteti na pomoč
novemu cesarju Vespazijanu (69—79).
 Kot za ves rimski imperij, pomeni tudi za naše kraje II. stoletje
dobo gospodarskega razcveta. Blaginja, ki j e vladala v državi, j e po-
kazala svoje posledice tudi pri nas. V veliki meri gre ta razvoj na
račun sužnjev, ki so predstavljali ceneno delovnio silo. V tem ob-
dobju se j e dvignila Celeja in z m jo vred vsa Savinjska dolina do
take višine, kakršne nista več dosegli vse do novega veka. Ta cvetoči
vzpon lahko najbolje opazujemo na spomenikih rimskega grobišča
v Šempetru. Grobišče ima svoje začetke v drugi polovici prvega
stoletja za vlade Nerona (54—68). V drugo stoletje spadajo nagrobne
kapele Priscianov, celjskih županov, ki jih lahko štejemo med naj-
lepše objekte celotnega pokopališča. V to obdobje spada tudi osvojitev
Dakije (Trajan 98—117). Poslednjič se j e razlilo zlato po rimskem
imperiju. Morda so si pri tem pridobili svoje ogromno premoženje
tudi Prisciani.
Vendar to ni trajalo dolgo. V drugi polovici II. stoletja, za vlade
M. Avrela (161—180). j e pretresel rimsko državo vpad Kvadov in
Markomanov. Meja ob Donavi s svojim obrambnim sistemom ni vzdr-
žala navala. Ko so Markomani in Kvadi videli, da lahko predrejo
utrjen pas ob Donavi, so se lotili večjega podviga. Združila so se vsa
germanska plemena in na širokem obsegu prebila rimsko mejo. Pro-
dirali so preko našega ozemlja. Usmerjena so bila v Italijo in le malo
je manjkalo, da niso osvojili rimske kolonije Akvileje. Glavni pohod
j e šel preko naših krajev in tako j e bilo to področje zelo izpostavljeno
bojem, o čemer pričajo številni depoji rimskega denarja, ki se kon-
č u j e j o s kovanci Marka Avrela (Planina, Šentjur pri Celju). Da bi si
ljudje ohranili svoje premoženje, so ga pred vojsko zakopali, vendar
niso mogli denarja več poiskati, ker so bili ubiti ali pa so prišli v
vojno ujetništvo in se niso več vrnili. Da bi bilo gorje še hujše, j e že
kmalu po začetku vojne izbruhnila kuga v rimski vojski. Seveda j e
kosila tudi med civilnim prebivalstvom. Le s težavo j e Mark Avrel
premagal sovražnika. Da bi se zavarovali pred novim napadom, so
takoj zgradili novo obrambno črto, in sicer na našem ozemlju, ki naj
bi zaščitila Italijo. Cesto iz Donave v Italijo so sedaj Rimljani zava-
rovali z velikim vojaškim taborom v Ločici pri Polzeli. Tabor j e za-
piral pot k Trojanskemu sedlu, ki bi bil važna obrambna točka v
primeru napada. V tabor v Ločici, ki spada v začetek 70-tih let dru-
gega stoletja, j e prišla II. Italska legija iz Vindonisse. Tukaj j e ostala
le nekaj let. Ko so Rimljani prešli v ofenzivo, j e bila legija postav-
ljena na Donavo v Loreh. kasneje pa v Carnuutum (Deutschaltenburg).
Iz oipek, ki so jih našli v Celju in Savinjski dolini, in ki nosijo žig
legije II. Italicae, lahko sklepamo, da j e ta legija sodelovala pri mar-
sikateri gradnji.
Od vojakov II. Italske legije j e ohranjenih nekaj nagrobnikov
v Cel ju. Zanimiv j e napis iz Št. Vida nad Vitanjem, kjer j e bil velik
kamnolom. Od tam so dobivali marmor za vse spomenike po Savinjski
dolini. To j e pohorski marmor, iz katerega so izdelani tudi šempetr-
ski spomeniki. Na nagrobniku j e omenjen vojak te legije, ki j e bil
verjetno stražar sužnjev, ki so delali v kamnolomu.
 Po desetletni markomanski vojni j e zavladalo premirje, vendar
ne za dolgo. Notranja trenja v državi, ki so postajala vedno občut-
nejša, so j o precej oslabila in blagostanje se j e umikalo vse večji
revščini.
S cesarjem Septimijem Severom (193—211) se je začela za rimski
imperij doba vojaških cesarjev in nenehnih medsebojnih bojev rim-
skih armad. S tem se j e počasi pripravljal državni razpad. V obdobju,
ko so se bile vse češče borbe za prestol, je Savinjska dolina ponovno
videla premikanje vojske, kar gotovo ni ostalo brez posledic. Tako
imamo v začetku tretjega stoletja pohod cesarja Septimija Severa,
ki j e vodil svojo vojsko v Italijo, da napravi v Rimu red. Nadalje j e
šel skozi naše kraje Maximus Trax, ki je 238. leta porušil Emono.
Te b o j e so izrabljali v svojo korist tudi barbari za Donavo in
pogosto vpadali v državo, zlasti v Norik in Panonijo. Vse to je zelo
slabilo moč imperija. Za naše kraje j e bilo to stoletje še posebno
usodno. V starem veku j e Savinja pogosto prestopala svoje bregove.
Tako j e prišlo v 70-tih letih tretjega stoletja do velikanske poplave,
ki j e terjala veliko človeških žrtev. Skoraj vse stavbe po Savinjski
dolini so bile porušene. To nam potrjujejo raziskana področja v Celju,
rimsko pokopališče v Šempetru in rimski tabor v Ločici. Mesto in
pokopališče sta bila porušena, medtem ko j e odneslo le južni del ta-
bora, ki j e mejil na strugo. Ob tej katastrofi je Savinja menjala svoj
tok in teče sedaj 1 km južneje kot tedaj. Ostal pa j e še stari breg
Savinje, ki j e zlasti ohranjen od Polzele do Šempetra in pri Grižah.
Prebivalstvo si j e moralo znova pozidati hiše. Ker pa v tem času ni
bilo več toliko denarja, so bili v zidavi zelo skromni.
Da bi utrdil državo, j e cesar Dioklecijan (284—305) preuredil
vojsko in razdelil cesarstvo na dva dela. V zvezi s to razdelitvijo j e
reformiral tudi province. Tako je Savinjska dolina pripadala južnemu
Noriku (Norikum mediterraneum). Država se j e precej okrepila. Po
njegovi smrti, ko ni bilo več energične roke, so se začeli ponovno
notranji boji.
Večji bojni pohod po cesti Celeja—Emona j e Teodozijev proti
cesarju Evgeniju (leta 388). V tem času j e bilo preseljevanje narodov
že precej napredovalo. V začetku petega stoletja se j e ustavil za nekaj
časa v Savinjski dolini zapadnogotski kralj Alarih. Ni se smatral za
vladarja teh krajev, ki so bili še vedno pod oblastjo Rima. Kmalu
se j e iz Norika tudi umaknil. Za tem so se v Panoniji utrdili Huni in
ogrožali rimsko državo. V začetku so hoteli Rimljani ostati z njimi
v prijateljskih odnosih, vendar to ni trajalo dolgo. Hunski poveljnik
Atila j e začel leta 451 velik osvajalni pohod na zapad. Leta 452 se j e
Atila namenil v Italijo. Ob tej priložnosti so Huni do tal porušili
Celejo in Emono.
Ko j e Teodorih zavladal nad vzhodnimi Goti, j e vdrl v Italijo
in pod njegovo oblast so prišli tudi naši kraji.
Nove gospodarje lahko zabeležimo s prihodom Langobardov 546,
ko so dobili od današnje Slovenije Štajersko s Petovio in Celejo.
Le 22 let so gospodovali našim krajem Langobardi. Zaradi neprijetne
bližine Avarov, ki so se vedno bolj krepili, so leta 568 Langobardi
odšli v Italijo, svoje ozemlje pa prepustili Avarom. Ker Avari niso
hoteli pustiti utrjenega ozemlja ob Tisi, ki j e bilo primerno za no-
madsko življenje, so naseljevali v novo pridobljene zemlje svoje za-
veznike Slovane. Vendar Slovani niso ostali le na teh predelih, ampak
so se začeli širiti tudi proti z a padu. Kako so si pridobivali nova ozem-
lja. nam najbolje izpričujejo podatki, kako so zginevale krščanske
škofije iz posameznih mest. V petem in šestem stoletju so bili namreč
naši kraji cerkveno popolnoma organizirani. Tako imamo cerkveno
sinodo v Gradežu leta 579, kjer manjka že podpis ptujskega škofa.
Škofa iz Celeje in Emone sta še navzoča, vendar že verjetno kot be-
gunca. Na naslednji sinodi 589 ni bilo nobenega škofa iz naših krajev.
Da bi bila topografska slika Spodnje Savinjske doline b o l j jasna
in da se seznanimo z najdbami posameznih najdišč, podajani pregled
najdišč, odkritih na področju Spodnje Savinjske doline.
1. B r a s l o v č e
Najdeni novci cesarjev Valerijana in Karina. Napis. MHVS II
1851, V 1854 110, Pichler Rep. II 239, Pichler Text 11, CIL III 11670.
2. B i . e g p r i P o l z e l i
Na Bregu j e bila najdena napisna plošča. Po pripovedovanju do-
mačinov j e bila odkrita pri oranju hmeljišča rimska cesta, tlakovana
s ploščami.
CIL III 5757 1 p.
3. D o b r t e š a v a s
Najdeni rimski novci in ostanki zidov. Tukaj j e bil najden na-
grobnik v obliki štirioglatega stebra. Napis j e slabo ohranjen.
[Ca]rviniae
Aug/ustae/. sacr/um/
p[r]o. salute
[C]n/aei/ Atili
5 Iuliani
Nagrobnik j e bil vzidan nekaj časa v stari pošti v Šempetru,
nato pa prenesen v Celjski muzej.
Muchar I 374, MHVS V 1854 109, XVII 1869 66, Pichler Rep. II
239 CIL III 5115, AIJ 17.
4. D r e š i n j a v a s
Grobišče iz mlajše železne dobe j e segalo še v rimsko dobo. Gro-
bovi so bili žgani in plani. Ohranjeni pridatki v rimskih grobovih
so: fibula, oljenka, steklenička za dišave.
Pri avtobusni postaji v Drešinji vasi stoji znamenje. Pod njim
j e marmornat blok s profilacijo.
MZK NF XVI 1890 223, XVII 1891 139, XXIV 1898 170, Schmid
Sudsteiermark in Altertum (Hausmann, Siidsteierniark, G raz 1925/12).
 Slučajno najdena dva napisna kamna, ki sta vzidana danes v
cerkvi. Napisa se glasita:
C . RVFIVS . C . SYMPHONIVS . ET . RVFIA . PRIMVLA .
. . . C E L E I A N . . .L. A N . L X X I . . . LLAE . V X O R I . . .
TIBVS . E T . . . FILIO . . . A N . XXXV.
Na hribu Gradišče so odkriti sledovi rimskega templja. Relief
»dva genija« (si. 1) se nahaja danes v muzeju v Celju.
Muchar I 389, MHVS V 1854 114, Pichler Text 20, CIL III 5281-82,
Orožen, Zgodovina Celja 85/40.
6. G o m i 1 s k o
Na poti proti Gomilskemu j e Lila večja gomila. Notri je bil grob
obdan z marmornatimi ploščami. Gomila j e imela premer 24 m. L j u d j e
ji pravijo še danes »Gavge«. Pri gradnji državne ceste j e bila gomila
skoraj popolnoma splanirana, tako da j e danes na tem mestu še komaj
vidna vzpetina. Preko nje drži danes cesta. Marmornati bloki so bili
odneseni in uporabljeni kot gradbeni material.
MZK 1884, CLVII CVI 1885/XVII
Orožen, Zgodovina Celja 54.
7. G o t o v i j e
Pred kapelo v Goto vij ah j e rimski marmornat blok, velik
120 X 120 cm.
8. G r a j s k a v a s
Pri rekonstrukciji republiške ceste so odkrili rimski kanal pri
gostilni Žilnik. Kanal j e bil dobro ohranjen in se j e izlival v Bolsko.
9. L a t k o v a v a s
K vasi spada zaselek Groblje, ki morda spominja na rimsko
utrdbo, stoječo ob rimski cesiti Emona—Celeja.
LDB.
10. L e t u š
Napis s komaj čitljivim napisom:
/ I V ? / . . . A L B A N V S . . . H E S P A N V . . . S/E?/R. V . F .
SIBI. ET SVRAE . V X O R I . . . A N . XXXV.
Muchar I 396, MHVS II 1854 157, V 1854 116, Pichler Text 29,
CIL III 5112 (izginil), LDB 80.
11. L e v e č
V vasi Leveč na levi strani ceste so pri oranju našli tri marmor-
nate bloke, dele v e č j e stavbe. Najdeno j e nekaj opeke in ostanki
zidov. Novci.
Pichler Rep. II 240.
12. L o č i c a
Rimsko taborišče leži tik ob vasi Ločica, nekoliko stran od glavne
ceste Celje—Ljubljana, na prodni terasi, približno 1 km severno od
današnje struge Savinje, nad katero se dviga za približno 10 m. Pre-
hod k tej terasi posreduje razmeroma strm breg, ki j e nekdaj ne-
dvomno bil levi breg takratne struge Savinje. Polje, kjer so izko-
pavali, ima značilno ime Grobeljce, prav tako se polje pri Zgornjih
Grušovl jah imenuje Groblje, kjer so tudi rimski ostanki.
V Ločici sta izkopavala arheologa Riedl, ki ni dobil zadovoljivih
rezultatov, in Franc Lorger. ki ga j e poslal na raziskovanje avstrijski
Arheološki inštitut na Dunaju poleti 1916. Vojna leta so zelo ovirala
izkopavanja.

Ločica: tloris rimskega tabora po Lorger ju

Lorger j e hotel s poskusnimi jarki ugotoviti smeri zidov tam,

kjer j e bilo na površini največ vidnih sledov, določiti njihov obseg,
dokler končno ne bi rešil glavnega vprašanja, ali so bili objekti v
notranjosti obdani z obzidjem ali ne. Zaradi zadovoljivih rezultatov
so izkopavanja nadaljevali v letih 1917 in 1918. Odkril j e obsežen
naselbinski plan, ki ga j e v glavnem ugotovil s poskusnimi jarki
0,82 X 2 m. Na ta način j e odkril obseg obzidja z vmesnimi stolpi, ka-
kor tudi stavbe v notranjosti. Seveda j e še skoraj vse zemljišče ne-
prekopano in nepreiskano. Načrt j e sestavljen v glavnem po analogijah
drugih vojaških taborišč, torej po splošni shemi, vendar j e njegovo
delo brez dvoma pomembno in za nadaljnja raziskovanja velike vred-
nosti.
 V taborišču, ki j e imelo kvadratno obliko s polkrožnimi vogali,
j e bilo najprej odkrito poslopje A (glej skico taborišča), ki j e bilo
dolgo 123 m in široko 68 m, skoraj kot pol Ločice. Pri stavbi so našli
117 opek z napisi. Vsega skupaj j e bilo 27 različnih tipov. Poslopje A
j e bilo razdeljeno ma več manjših celic, ki so verjetno služile kot
spalnice. V poslopju A so ohranjeni sledovi vrat pri posameznih ce-
licah. Na južni strani j e imela ta stavba kopalnice.
Poslopje B, ki j e bilo odkrito vzporedno s poslopjem A, j e bilo
precej manjše, in sicer j e merilo 65 X 37 m. Poslopje C je imelo 99 m
dolžine in 60 m širine. V poslopju D j e Lorger videl partorij — sedež
poveljnika. Poslopje E j e bilo tudi zelo veliko, vendar njegove ve-
likosti niso mogli ugotoviti. Zidovje pri stavbah j e bilo grajeno iz
peščenca, le temelji so bili sestavljeni iz rečnih oblic, ki jih j e vezala
malta. Taborišče j e imelo zidano obzidje. Zid j e bil širok od 120 cm
do 3 m. Ima isto strukturo kot zidovje stavb v notranjosti. Povprečna
debelina zidu je 2 m. Taborišče j e bilo dolgo 543 m in široko 435 m.
Površina j e torej znašala 236,205 m 2 . Ločica je bila ena izmed večjih
vojaških taborišč. Obzidje j e imelo stolpe, ki so bili pričvrščeni na
obzidje z navpičnimi lesenimi piloti; ko so strohneli, so pustili glo-
boke vdolbine v malti.
Za orientacijo zemljišča j e Lorger uporabljal splošno shemo, ki
kaže večino stalnih vojaških taborišč, prav tako za določitev pomena
odkopanih objektov.
Poslopje D leži točno v sredini med severovzhodnim in jugo-
zahodnim obzidjem. Na njegovi vzhodni strani j e bila cesta — via
principalis, ki j e zapuščala taborišče med vmesnima stolpoma III in
IV skozi vrata — porta principalis dextra. Na severni strani nasproti
tem vratom so porta principalis sinistra. Na vzhodni strani taborišča,
na današnjih parcelah 58 in 60 so bila porta praetoria, nasproti na
zapadni strani, kjer se od glavne ceste odcepi poljska pot pri vasi
Breg, pa porta decumana. Vrata taborišča so bila razmeroma velika,
tako so porta principalis dextra dolga 30,5 m, široka 11 m, izstopajo
pa 2 m pred pročelje obzidja. Ohran jena so v temeljih od 1,40 do 2 m.
Obzidje, ki se j e tu razširilo do 11 m širine, j e iz enotne »betonske«
mase, v temeljih pa ima vdolbino za pilote, kar bi lahko bil ostanek
vrhnje stavbe — stolpa.
Ob vratih je v severni smeri ugotovil Lorger ostanke kanala, le
ob samih vratih j e bil v celoti ohranjen. Zgrajen j e bil iz peščenca.
Plošče so bile težke od 150 do 500 kg, vezala jih j e fina malta. Prerez
severnega dela kanala pri južnih vratih (slika 2) ne ustreza popolnoma
južnemu delu. Verjetno so začeli graditi na enem mestu iz nasprotne
strani. Na jugu j e kanal visok 1,70 m, na severu 1,67 m, širina na jugu
1,10 m, na severu 1,05 m. Kamni, iz katerih j e kanal zgrajen, so dolgi
do 2m. Kanal pri južnih vratih naj bi bil zgrajen iz dveh delov. Južni
naj bi bil dokončen, medtem ko j e severni del le provizoričen in so
ga pozneje hoteli podaljšati do severnih vrat, kjer so ga dejansko
tudi ugotovili. Kanalov pa ni v notranjosti taborišča, kot so pokazala
poskusna sondiranja. Lorger misli, da imamo pri odkritem kanalu
 opravka z namero, zgraditi za tabor kloako, ki bi bila od severnih vrat
zvezana z 1 km oddaljeno Ložnico, na jugu pa z bližnjo Savinjo. Mere
kanala v severnih vratih so: dolžina 31,80 m, širina 12.30 m. Po sestavi
temeljev so enaka južnim, le da so mere večje, kar si lahko razlagamo
s tem. da je bila ta stran bolj izpostavljena in zato najbolj utrjena.
Južna stran j e bila zavarovana s Savinjo, ki j e tekla tik ob obzidju.
Prevoz skozi severna in južna vrata so opravljali nad kanalom, nad ka-
terim j e potekala tudi taborska cesta — via principalis.
Zapadna vrata — porta decumana ustrezajo v merah južnim in
izstopajo 1.60 pred pročeljem obzidja. Ta vrata se razlikujejo od
ostalih po dveh krilih, ki se nadaljujeta v notranjost tabora do 8,30m.
V obzidju je Lorger raziskoval tudi vmesne stolpe in ugotovil
41,80 m od vrat — porta decumana stolp, ki j e širok 8,50m, s sedmimi
vdolbinami za pilote. Od porte principalis sinistre proti vzhodu j e
našel 44 m vstran zid 9,30 m širokega stolpa s sedmimi vdolbinami za
pilote. 55 m vstran od tega j e našel drugega z istimi dimenzijami in
šestimi vdolbinami za pilote. Med temi vrati in severnim vogalom
j e našel 51 m vstran od vrat vmesni stolp z vsemi značilnostmi in
poleg še tri. Vzporedno potekajoča južna fronta jih j e morala imeti
zaradi simetrije prav toliko, našel pa j e samo enega, ker so bili ostali
z obzidjem vred odplavljeni.
Stolpi s takimi dimenzijami kot so v Ločici, so v rimskih taborih
redki. Taborišče spada po dimenzijah med večje do danes znane rim-
ske tabore. Obzidje j e najmočnejše na severni strani, iz česar lahko
sklepamo, da j e bila ta stran najbolj izpostavljena. Od juga j e ščitila
taborišče Savinja.
V taborišču j e bilo najdenih preko 200 opek, ki so imele žig legije
II. Italicae (glej sliko štev. 3) in imena izdelovalcev opeke. Takih opek
je 32 tipov.
Legija se j e zadrževala v Ločici le nekaj let, najverjetneje od
leta 170 d o leta 1 i 6. Iz velikosti taborišča lahko sklepamo, da so imeli
Rimlj ani namen, da ostane legija stalno tukaj. Tedanje razmere so
narekovale potrebo, da so j o iz strateških vidikov že v nekaj letih
prestavili na Donavo.
Poskusna izkopavanja izven taborišča so pokazala rimske ostanke
v Zgornjih Grušovljah, na Groblju, ki po opekah pripada taborišču:
na jugovzhodu taborišča sta bila odkrita še dva objekta — verjetno
stražarska stolpa.
Literatura: Jahreshefte d. osterreich. Archaologischen Instituts,
XIX—XX, Wien 1919, Beibl. 108 si.
CNZ, Maribor 134—150; MHVS XVII 70, Akten d. hist. Mus. im
Joann. 1869, 105, Pichler, Text 30, 59.
13. N o v i KI oš t e r
Rimski kamen.
Po pripovedovanju M. Perca iz Celja so bili preneseni nekateri
kamni iz cerkve v Šempeter.
MZK NF IV 1878 p. LXXXVII.
 14. P e r 11 o v o
Rimski relief, vzidan v zakristiji cerkve v Pernovem. Deklica
z vrčem v roki. Rimska naselbina?
Marolt, Dekanija Celje III, str. 250, LDB str. 105.
15. P e t r o v č e
Najden fragment napisa, ki omenja duumvira Claudiae Celeiae.
CIL III 13525, 5161.
16. P o d 1 o g — Š e m p e t e r
Po pripovedovanju Fr. Stareta so našli pri poglabljanju toplega
izvirka na travniku mozaične kamenčke.
17. P o l z e l a
Pred Komendo na Polzeli j e rimski lev z izrazito antičnimi po-
tezami. Najden j e bil tudi napis.
Muchar I 388. MHVS V 1854, 113, CIL III 11851; A V VI/1 44.
18. P r e s e d l o
Sledovi rimske ceste Trojane—Celje.
A. Miillner: Arch. Excurse durch Siidsteiermark und Krain.
19. P r e b o l d
Starokrščanski nagrobni napis, ki omenja škofa Gaudencija.
Vzidan v severni steni cerkve.
Al J 9 s starejšo literaturo.
20. S v . L o v r e n c
Na vzhodnem vogalu kašte pri posestniku Golčarju j e vzidana
skrinja za pepel iz peščenca. Velikost skrinje 60 X cm, debelina
35 cm. Pare. štev. 526.
21. S v . M a t e j p r i Z o v n e k u
V cerkvi j e bil vzidan napis, ki j e izginil.
V graščini Štravsenek vzidan na dvorišču relief s hipokampi.
Pichler, Text 32, CIL III 51145 (vzidan), LDB 91. Po A l J štev. 8
izginil.
22. Š e m p e t e r
Leta 1947 j e celjski muzej preiskal zemljišče vzhodno od Šem-
petra, kjer so odkrili zidove in mnogo keramike, kar vse govori za
naselbino.
Leta 1952 so slučajno odkrili na parceli 731/1 zidov j e in marmor-
nate bloke.
Sistematična izkopavanja SAZU, ki so se vršila v letih 1952 do
1955, so pokazala naslednje rezultate: V teku izkopavanj so našli preko
600 kosov marmornatih blokov, reliefov, istatuet itd., blokov iz peščenca
in ostankov zidov (temeljev). Iz najdenega materiala, predvsem iz
napisov, j e bilo razvidno, da gre tukaj za grobišče. Pokopanih j e bilo
več rodbin, ki so imela verjetno v okolici Šempetra svoja posestva.
Tako j e tukaj pokopan Vindonius s svojo ženo Julijo. Ima lep spome-
SI. 1. Galicija pri Žalcu — relief »Dva genija«.
Danes v Mestnem muzeju v Celju.
r

SI. 2. Severni del kanala v južnih

vratih po Lorgerju.

SI. 5. Fragment opeke z žigom le-

gije II. Jtalic-ae. V drugi vrsti je ime
izdelovalca: FORTUNATUS.
nik v obliki are. Spredaj j e napis, levo in desno sta upodobljena oba
pokojnika. Ta spomenik j e najstarejši in spada nekako v Neronov
čas (54—68).
Najlepše spomenike si j e dala postaviti rodbina Priscianov. Njim
sta pripadali dve nagrobni kapeli z reliefi na zunanji strani in velik
baldahin, pod katerim je stala statueta Priscianovega sina. Ena kapela
j e bila postavljena očetu, druga pa njegovi ženi Justi. Prisciani so
morali biti ugledna družina. Oba, oče in sin, sta bila župana v Celeji.
Po velikosti in izdelavi se približuje nagrobnim kapelam Ennijev
spomenik (glej slika 4). Stilno j e ta spomenik različen od ostalih zaradi
tega, ker imamo tukaj kombinacijo skrinje za pepel, nad katero se
dviga baldahin. V tej grobnici so pokopani: oče, mati, hčerka in sin.
Spomeniki Priscianov in Ennijev spadajo v drugo stoletje, v čas
med Hadrijanom in Antoninom Pijem. Iz tega časa imamo še eno
nagrobno kapelo, k i j e od vseh največja in tudi bolje izdelana. Iz-
kopana j e približno ena tretjina, ostali del j e še v zemlji, in sicer pod
hišami, kar skoraj onemogoča nadaljnje izkopavanje.
V drugi polovici drugega stoletja pa že nimamo več tako raz-
košnih nagrobnikov. Gospodarska in politična kriza j e vplivala tudi
na razmere pri nas. Na grobišču v Šempetru se pojavljajo navadni
nagrobniki, to j e plošča, ki ima v zgornji polovici upodobljene umrle,
spodnji del nagrobnika pa je izpolnjen z napisom. V tretjem stoletju
niti ni bilo več denarja, da bi si postavljali nagrobnike, ampak so
uporabljali kar stare. Na stare nagrobnike so vklesali svoje ime. V
tem času j e tudi konec z grobiščem.
Nagrobne kapele so stale tik ob tedanji strugi Savinje. Velika
vodna katastrofa j e izpodkopala temelje teh spomenikov, tako da so
se zrušili v strugo. Voda jih j e z leti popolnoma zasula.
5. G a l i c i j a
Ker je ohranjeno dve tretjini vsega materiala, od nekaterih ob-
jektov pa še celo več, bodo nagrobne kapele in nekateri drugi spome-
niki rekonstruirani.
Reliefe v Šempetru lahko razdelimo v dve skupini. Prva skupina
predstavlja reliefe, na katerih so upodobljene scene iz vsakdanjega
življenja, kot so lovoi, pastirji, letni časi itd. Druga skupina reliefov
nam pa predstavlja scene iz grškega bajeslovja: Rop Helene, prav-
ljica o Ifigeniji, Heraklej, Evropa, Ganimed, Kastor in Poluks itd. Za
večino reliefov v Šempetru j e značilna noriško-panonska koluta —
krivulja, s katero se z a k l j u č u j e j o okviri nad reliefi.
V Šempetru j e bilo najdenih nekaj novcev.
Pichler, Rep. II 2, 241, LDB 100, AV V/2, 1954, 284; VI/2, 1955, 291;
AV VII/3, 1956, 220; A V VII/4, 1956, 384;
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino II, 1954, 167;
Vesnik 4. Vojni muzej JNA, 1954; Jugoslavija 1956, 14; Studi Aquileiesi,
1954, 131; Varstvo spomenikov, 1955, V, 1953-54, 89; Živa antika, 1955,
VIII/1-4, 125; Collection latomus Vol. XXVIII, Hommages a Waldemar
Deonna, Bruxelles, 1957.

9 Savinjski zbornik 129

 23. T a b o r
Tod mimo drži rimska cesta; najden rimski kamen.
Muchar I, 352, Miillner.
24. V e l i k a P i r e š i c a - Zavrh
Na župnišču vzidan rimski napisni kamen.
LDB 106.
25. V r b j e p r i Ž a l c u
V mlinu j e bil vzidan rimski nagrobnik, ki j e danes v Mestnem
muzeju v Celju (slika 5).
Na vrtu Hmeljarske šole je rimski kapitel (slika 6).
Muchar I, 377, AIJ str. 10.
R. Vrečar, Savinjska dolina, 1930, str. 15; MHVS 1854. 110.
26. Z a l o g p r i P e t r o v c a h
Pri kopanju temeljev so našli ostanke tlakovane rimske ceste.
Povedal V. Jordan.
27. Z a 1 o ž e
V rimski dobi so tukaj imeli kamnolom peščenea, iz katerega so
bila zidana podnožja grobnic v Šempetru in rimski tabor v Ločici.
28. Z g o r n j e G o r č e
Na griču Zgornje Gorče, četrt ure od Braslovč, so našli 300 rim-
skih novcev iz časa tridesetih tiranov (od leta 254 do 284).
MHVS II, 1851, 155, Pichler, Rep. I 78, II 239.
29. Z g o r n j e G r u š o v i j e
Na njivah »Groblje« so ostanki zidu, opeke legije II. Italicae.
Na hmeljišču Marije Treglav, ki j e v neposredni bližini »Groblja«,
j e bil najden Trajanov zlatnik, danes v Narodnem muzeju v Ljubljani.
MLIVS V 1854, 118; Pichler Rep. II, 241.
30. Ž a l e c
Najdeni številni rimski kamni brez napisov. Pri kopanju teme-
ljev za garaže »Hmezada« j e bila najdena bronasta fibula. Staro zi-
dovje so odkrili pri kopanju temeljev iza poslopje leta 1939. Prag stare
Antlogove hiše v Žalcu j e rimski kamen. Podatki V. Jordana.
Pri gradnji ceste pri Žalcu pri nadvozu najdeno staro zidov je.
MHVS 1852, 157; LDB 111.
31. Ž o v n e k
Poleg keltske tetradrahme najdena dva rimska novca.
Muchar I 424; MHVS V 1854, Pichler, Text 46. CIL III 5113 izginil
po AIJ, str. 9.

RESUME

Rimljani so priključili naše kraje svoji državi v prvi polovici prvega

stoletja. Kraljestvo Norik je postalo rimska provinca Norik. Savinjska dolina
j e bila v rimski dobi gosto naseljena. Za to nam govore najdbe. Eno največjih
najdišč je brez dvoma Šempeter s svojim pokopališčem, ki ga datiramo od
prvega do tretjega stoletja. Odlikujejo ga lepe nagrobne kapele in drugi
spomeniki z lepimi reliefi. Drugo veliko najdišče imamo v Ločici pri Polzeli,
kjer je Lil odkrit rimski vojaški tabor. Rimljani so ga z,gradili v drugi polo-
vici drugega stoletja, ko so vpadi i v rimsko državo Kvadi in Markomani.
V tabor so namestili II. Legijo Italico, ki se je tukaj zadrževala le nekaj let
in bila nato prestavljena na Donavo. Poleg teh dveh najdišč imamo v Sa-
vinjski dolini vse polno manjših slučajnih najdb. Omeniti moramo še rimsko
cesto, ki j e držala prek Trojan, Presedla, Tabora, Ločice in Šempetra v Celje.
Zanimiva je tudi gomila pri Gomilskem. Notranjost gomile je bila obdana
z marmornatimi bloki.
V tretjem stoletju pri veliki poplavi Savinje je bilo skoraj vse poru-
šeno. Takrat je Savinja menjala s v o j tok. Breg stare struge je ohranjen še
danes. Po poplavi se je stanje nekoliko popravilo, vendar ne več v toliki
meri. Rimsko civilizacijo je dokončno uničilo preseljevanje narodov in pri-
hod Slovanov.

Opombe
1 Panonsko-dalmatinski upor je izbruhnil zaradi velikega pritiska, ki so

ga izvajali Rimljani nad podjarmljenimi Iliri in Panonci. Upor je trajal tri

leta. Razprostranjen je bil v delu Srbije, Hrvatske, Bosne in v vzhodnem
predelu Slovenije. Vodil ga je Baton, zato se imenuje v antičnih virih tudi
»bellum Batonianum«.
- Municipium — mesto, ki ima okrnjene državljanske pravice (sine
sufragio).
3 Mitrov kult je iranskega izvora. V rimsko državo so ga prinesli vo-
jaki, sužnji in trgovci. Mithras je bog svetlobe — sonca. Kot poslanec n a j -
višjega boga Zeusa j e na zemlji ubil bika. Iz njegovega trupa se je porodil
nov svet rastlinstva in živalstva, morda tudi človek.
* Kratice za literaturo:
AIJ — Hoffiller-Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938;
ClL III — Corpus inscriptionum latinarum, vol. III, Berlin;
LDB — Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937;
MHVS — Mitteilungen des historischen Vereins fiir Steiermark, Graz;
Muchar T — Muchar A., Geschichte von Steiermark, LTeil, Graetz 1844;
MZK — Mitteilungen der Zentralkommission zur Erforschung und Erhal-
tung der Denkmalpf., Wien;
Orožen J., Zgodovina Celja I. Celje 1927;
Pichler, Rep. II — Pichler F., Repertorium der steierischen Miinzkunde,
II. Teil, Graz;
Pichler Text — Pichler F., Text zur archaeolog. Karte von Steiermark;
AV — Arheološki Vestnik, Ljubljana;
ČZN — Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor.

Literatura :
1. Corpus inscriptionum latinarum, vol. III, Berlin.
2. Hoffiller-Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien.
5. Janko Orožen, Zgodovina Celja, I. del, 1927.
4. B. Saria, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi —
v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, letnik XX, 1939.
Josip Klemene:

Rimski spomeniki o lovu v Šempetru ob Savinji

V žalski občini so odkopali vzhodno od cerkve sv. Petra v Šem-
petru na nekdanjem "VVolfovem vrtu v času od 1952 do 1955 rimsko
civilno pokopališče. Mnoge grobne kapelice pa tudi manjše grobne
škrinje za pepel pokojnikov in kameniti sarkofagi nam pričajo o vi-
sokem in velikem blagostanju tedanje Savinjske doline. Izkopavanja
celjskega muzeja v letih 1948 in 1949, ki jih j e vodil tov. Martin Pere,
so prinesla na dan ostanke večjih gospodarskih zgradb in mnogo
keramike. Vse to so našli v bližini župnikove njive ob cesti Šempeter—
Žalec. Še danes j e ob električnem nosilcu velika peščena jama z ne-
koliko ostanki rimskih zidov, ki se vidijo. Oddaljenost le nekaj sto
metrov od zdaj odkritega pokopališča nam j e zgovorna priča, da so
bili posmrtni ostanki teh posestnikov sežgani in pokopani na odkri-
tem grobišču. Imamo celo ohranjene mnoge portrete iu kipe vla-
steflinov, ki so takrat gospodarili v Šempetru. Med šempetrskimi (spo-
meniki imamo ohranjene tri njihove kipe dn več portretov. To nam
pojasnjuje dokumentarično gradivo, predvsem napisi. Tako na primer
natančno vemo, da so trije kipi, katerim sicer manjkajo glave, člani
rodbine županov iz rimske Celeiae. To sta oče in sin istega imena: C.
Spectatius Priscianus oče in C. Spectatius Priscianus sin. Oba sedita
kot »duumvir iuro dicundo« na županskih stolih in držita v rokah ko-
deks, zvitek zakonov, po katerih sodita. Tretji kip pa predstavlja
tudi sedečo ženo prvega oziroma mater drugega: Iusto, Cajevo hčerko.
Na nagrobnem žrtveniku, ki j e sestavljen iz več kosov, imamo
ohranjena dva portretna reliefa, ki predstavljata C. Vindonija Successa
in njegovo ženo Julijo Ingenuo, Sextovo hči. Zelo dobra j e skupina
portretov na veliki plošči iz pohorskega marmorja, ki j e zadnja stena
baldahina nad grobno škrinjo za pepel. To so člani rodbine Ennijcev,
ki so živeli v Šempetru okrog leta 138 po n. š. Imamo ohranjenih še
več nagrobnih štel (spomenikov z napisi) s portreti pokojnikov, ven-
dar na nobenem od teh nimamo upodobljene nobene lovske scene.
Poleg teh grobnih spomenikov z napisi, grobnih stavb (aediculae)
in baldahinov smo izkopali tudi večje število malih sarkofagov iz
peščenca, ki pripadajo gotovo sužnjem. Ti mali sarkofagi iz peščenca
so bili tudi shramba za pepel pokojnikov. Imamo pa še več takih
škrinj iz marmorja, 1 k j e r j e bil shranjen v urnah pepel bogatašev vla-
dajočega rimskega sloja. Te škrinje so bile sestavljene iz marmorna-
tih plošč, navpične stene so pa bile izpolnjene z reliefi, ki nam pred-
stavljajo posamezne lovce pri njihovem lovskem opravilu. Tako imamo
ravno na grobnih skrinjah za pepel trikrat upodobljen lovski motiv.
Izkopane starine antičnega naselja, kakor tudi spomeniki na
pokopališču nam dokazujejo visoko stopnjo materialne kulture, če-
prav so na spomenikih večkrat upodobljeni lovski prizori. V pričetku
j e bil človek lovec in mu j e lov služil za preskrbo živeža. Njegovo
lovsko orožje in orodje j e bilo na nizki stopnji tehnike. Telesno j e
bil mnogo šibkejši od divjih zveri, ki jih j e pa prekašal s svojimi
umskimi zmožnostmi. Posebno mu j e pomagalo do zmage orožje, ki
j e iz daljave zadelo vsakovrstno hitro zverjad. Zaradi tega j e postal
lov uspešnejši.
Višja kulturna stopnja poljedelstva in živinoreje je imela za po-
sledico, da j e postal človek neodvisen od lovskega plena, s katerim
se j e na prejšnji kulturni stopnji večinoma preživljal. Lov izgubi
svoj prvotni prehranjevalni iznačaj in .postane šport. Ta razvija
v človeku, v njegovi borbi z zvermi, spretnosti, ki so moškemu povsod
potrebne, posebno pa v vojni. Tako postane lov pri antičnih narodih,
n. pr. pri Grkih, posebno pa pri Spartaincih, važen del predvojaške
vzgoje. Špartanci so pošiljali fantiče, stare petnajst let, zgodaj zjutraj
na lov in so dobili kot brašno le nekaj malega s seboj. Ves čas jim j e
morala biti hrana to, kar so ulovili. To j e podžigalo njihovo lovsko
vnemo in spretnost.
Stari grški pesnik Homer proslavlja junaštva grških herojev na
lovu. Vsi njegovi junaki so morali biti lovci, ker to j e spretnost, k j e r
j e treba napeti vse telesne in duševne zmožnosti. Ker j e bil lov tako
plemenita zabava in eno najlepših opravil pravega junaka in moža,
so Grki že zelo zgodaj upodabljali pokojnika pri lovu ali pa pripra-
vah za lov. 2 Zelo pogosto ga vidimo, kako se igra s svojim lovskim
psom. ki ga spremlja po vseh lovskih potih.3. Na velikih marmornatih
sarkofagih, kjer j e bilo mnogo prostora, so upodabljali tudi cele scene
iz grške mitologije, kjer vidimo posamezne lovce —- junake.
Zelo obširen opis velikega lova na kalidonskega vepra najdemo
pri Homerju, 4 kjer nam pesnik tudi razloži vzrok velikega lova: Kralj
v Kalidoniji, Oineus j e žrtvoval hekatombo vsem bogovom, le na
Artemido, boginjo lova j e pri tem pozabil. Maščevala se mu j e na ta
način, da j e poslala divjega vepra, ki j e tamkaj neusmiljeno pustošil
in uničeval pridelke, na kolidonsko polje. Oineusov sin Maleager j e
zbral mnogo lovcev z gonjači in psi in organiziral velik lov na to zve-
rino. Zbrani so bili mnogi heroji iz starodavnih grških mest, katerim
se j e pa šele z veliko težavo in mnogo žrtvami posrečilo ubiti velikega
merjasca. Nato so ise pričeli med seiboj prepirati, komu pripada ve-
prova glava in koža. Na tem lovu j e sodelovala tudi Atalanta, ki j o
vidimo upodobljeno tudi na vazah s črnimi figurami.
Razen na vazah j e ta lov upodobljen tudi na mnogih reliefih, na
stenah raznih sarkofagov. Njihovo število j e zelo veliko. Omenim naj
jih iz Rima samo v palači dei Conservatori in v Lateranskem muzeju.
Relief nam navadno predstavlja, kako psi napadajo kalidonskega
vepra, ki se obupno pa tudi uspešno brani. V arheološkem muzeju v
Zagrebu j e samo fragment sarkofagove stene, kjer vidimo Atalanto
in Meleagra (slika 1), ki ravno s kopjem prebada divjega merjasca. 5
Hipolit j e .iznašel lov z mrežami in zankami, Orion pa j e učil, kako
ulovimo žival z zvijačo in tudi ponoči. Apolon in Artemida sta naučila
ljudi loviti s pomočjo psov. Boginja lova j e bila pri Grkih Artemida,
pri Rimljanih pa Diana. Navadno so j i obljubili del plena. V primeru,
da svoje obljube niso izpolnili ali pa ako so j o razžalili na drug način,
se j e silno maščevala. Kako pobožno so lovci častili tudi v dobi rim-
skega cesarstva Artemido, se vidi tudi pri antičnem pisatelju Arianu.
Kralj Agamemnon, ki je vodil grško maščevalno vojsko proti
Trojancem zaradi ugrabljene lepe Helene, j e na lovu ustrelil Artemidi
posvečeno košuto. Ta se j e maščevala nad njim na ta način, da j e za-
držala ugodne vetrove, ki bi ponesli grško brodovje proti Troji. Šele
ko j i j e bil Agamemnon pripravljen žrtvovati svojo hčer Ifigenijo,
j e brodovje lahko odplulo. Artemida sicer ni sprejela človeške žrtve,
pa so j i namesto te žrtvovali košuto. Ta prizor imamo upodobljen tudi
na enem izmed prvih šempetrskih reliefov (Inv. št. 2).
V večkrat profiliranem okviru j e upodobljena v sredini Artemida,
oblečena v dolgo oblačilo s krmilom v levi roki (si. 2). Njen lik j e
precej izlizan in zaradi tega nejasen. V desnici pa drži lovorovo vejico,
s katero blagoslavlja pred n j o stoječega moškega, ki popravlja z dolgo
palico ogenj na žrtveniku. Na drugi istrani pa kleči pred boginjo
moški, ki ima pobožno pogled obrnjen proti boginji. Med nogami drži
košuto z levico za roge, z desnico pa j e zamahnil, da j o zakolje v
žgalnd dar. V antični umetnosti so večkrat upodobili ta prizor. Imamo
ga ohranjenega tudi med pompejanskimi stenskimi slikarijami. Če-
prav na tem reliefu ni upodobljena Ifigenija, ker j o j e po grški prav-
ljici Artemida odnesla na Traški Chersones (današnji Krim), imenu-
jemo ta relief Ifigenija v Aullidi, ker se j e tamkaj odigral ta do-
godek.
Med šempetrskimi reliefi imamo še dva, kjer nastopa Ifigenija in
sicer obakrat na otoku Tauridi. Prvi relief (inv. št. 68 117) nam jo
predstavlja kot Artemidino svečenico, ki bi ravno morala žrtvovati
svojega brata Oresta ali njegovega prijatelja Pilada na oltarju pred
svetiščem. 6 Ogenj j e že pripravljen, ujetnik z zvezanimi rokami, ki
ga čuva skitski stražnik, pa samo čaika, kdaj ga zabode drug vojak
s potegnjenim bodalcem v desnici. Ifigenija ga ireši na ta način, češ da
ga ne sme žrtvovati, ker še ni očiščen. Morajo ga očistiti v mor-
ski vodi. Načrt za beg pa piše na tablico, da bo na ta način obvestila
oba ujetnika. Obenem jima pa tudi sporoči, kdo je.
Na tretjem reliefu (si. 3) pa vidimo, kako so begunci izpeljali ta
načrt. Velika 170X109 X 23 cm) marmornata plošča (inv. št. 606), j e na
sprednji strani razdeljena na dvoje polj. Desno večje polje nam pred-
stavlja dvoje dogodkov z Ifigenijinega bega. 7 Ob desnem robu j e
ladja, na katero stopa s hitrim korakom in se ozira nazaj. Na ladji
stoječa moška oseba j i pri tem z obema rokama pomaga. Leva stran
tega reliefa nam predstavlja borbo, ki se j e odigrala med zasledoval-
cem in preganjanimi. Premagani zasledovalec j e že pokleknil na levo
koleno, desno nogo pa ima pomaknjeno daleč na stran. Oblečen j e v
obleko, ki se že vleče po tleli. Njegove kretnje kažejo osebo, ki prosi
milosti. Levico j e dvignil nad svojo glavo, z desnico je pa široko za-
mahnil, da bi j o tudi dvignil k levici za prošnjo. Za njegove bujne
 lase ga je zgrabil mladenič široko razkoračenih nog, ki z eno nogo
pritiska nasprotnikovo desno nogo k tlom, da se ne more dvigniti.
V iztegnjeni desnici drži kratek meč, s katerim bo pokončal sovražnika.
Zgoraj je nad tem reliefom namesto ravnega okvira dvojna noriško-
panonska voluta.
Levo stran te plošče pa zavzema deset centimetrov višji relief, ki
j e tudi v trikrat profiliranem okviru in ga zaključuje zgoraj krajša
noriško-panonska valuta. Na nizkem podstavku stoji gola moška po-
stava s telesom en face, glavo pa ima obrnjeno nekoliko na desno. To
j e mlad čvrst mladenič, močnih mišic in stoji prekrižani,h nog. Vsa teža
telesa leži na levi nogi, medtem ko j e desna naslonjena od zadaj na
njo. Telo, posebno pa glava, j e močno izlizano od vode in rečnega
peska, vendar j e mogoče videti močne lase, pod katerimi j e desno uho.
Telo mu pokriva zadaj namesto plašča ustrojena volčja koža. Okrog
vratu mu j e ta plašč pritrjen tako, da sta sprednji dve šapi, ki ju drži
z dvignjeno desnico na prsih, zvezani pod vratom skupaj. Volčji rep
mu visi ob desni strani. Koža, ki j e gotovo njegov lovski plen, mu po-
kriva deloma tudi roke. Z navzdol iztegnjeno levico se igra s psom, ki
se j e vzpel na zadnji nogi. Glavo ima pa naslonjeno na gospodarjevo
stegno in ga verno gleda. Uhlji tega psa jazbečarjeve velikosti so po-
končni, kakor jih omenja že Xenofon. Psi z visečimi uhlji so šele
posledica udomačitve, medtem ko imajo vsi divji psi pokoncu stoječa
ušesa. Tudi podobe psov na grških vazah imajo pokončna ušesa. Ka-
snejši rimski pisatelj Arrian pa zahteva, naj imajo psi uhlje povešene
in mehke, tako kakor jih imajo današnji lovski psi. Razvoj povešenih
uhljev se j e torej vršil v stoletjih med Xenofomtom in Arrianom. Zelo
verjetno so vplivali na njihov razvoj tudi psi drugih narodov, mogoče
Keltov, ki jih Xenofon še ni poznal, za katere pa vemo, da so bili
strastno vdani lovu. Keltski ipsi vertragi so bili hitri in najbolj podobni
današnjim hrtom. Vertragi navadno niso donašali gospodarju zajcev,
čeprav pozna take vertrage že rimski pesnik Martial.
Prizor na našem reliefu, ki nam predstavlja lovca, kako se igra
s svojim psom. nam nakazuje človekovo ljubezen do njegovega lov-
skega tovariša. Zvestobo psa do svojega gospodarja poveličuje že
Homer, ko govori o Odisejevem psu Argosu: Ko se je Odisej vrnil
na Itako, ga ni nihče ipoznal razen starega napol slepega psa Argosa. 8
Ležal j e ohromel in zapuščen na gnojišču. Ko j e spoznal svojega go-
spodarja, se j e srečen vzravnal in poginil. Človekovo ljubezen do psov
vidimo večkrat upodobljeno na starih grških nagrobnih spomenikih. 9
Arhaični mojster Alksenor z otoka Naksa j e upodobil na nagrobniku,
ki so ga našli v Orhomenosu, na palico se opirajočega starčka, kako
se igra s psom, vzpenjajočim se ob nogi.
Zelo zanimiv j e rimski kmečki koledar v slikah; danes j e ta
mozaik v Louvru. V sredini so štirje jahajoči geniji, ki predstav-
ljajo štiri letne čase. Genij na merjascu j e gotovo zima, na biku po-
mlad, na levu poletje in na panterju jesen. K vsakemu letnemu času
spada še 7 slik, ki predstavljajo glavna opravila v tem času. Našli so
ga 1. 1890 v Saint Romainu en Gaule (antična Colonda Iulia Vienna) v
južni Framcijii (M. Rostovzeff. Gesellschaft und Wirtschaft im romi-
schen Kaiserreich, Leipzig 1930, I. str. 231, tab. 29).
V antiki so zaznamovali posamezne letne čase z za tisto dobo zna-
čilnim opravilom. Tako nam predstavljajo poletje žanjci s srpom in
žitnim klasjem, medtem ko j e za jesen značilen viničar s trto in gro-
zdjem ovenčano glavo, v rokah pa drži zakrivljen nož za rezanje gro-
zdja. V antiki j e personificirala zimo sključena starka, oblečena v tope'
plašč in is čevlji, ki so imeli debele podplate. Drug motiv nam pa
predstavlja zimo kot mladega čvirstega lovca ,z obilnim lovskim ple-
nom.10 Na Ostijskem pokopališču j e ohranjen na spomenikih neke
grobne edikule relief s štirimi letnimi časi, ki nosijo krila. Tako j e
n. pr. zima oblečena v težko volneno obleko, kii ji deloma pokriva
tudi glavo, vendar j e njen lepi, mladi obraz med obema perutnicama
obrnjen proti gledalcu. Na obleki se vidi, kako piha proti n j e j mrzel
veter, vendar ima bose noge. Z levico drži dolgo palico (ver jetno ped um)
čez levo ramo. Na dolnjem koncu, ki ga drži z roko, kakor tudi na
kancu čez ramo, sta privezani po dve živi raci; verjetno jih j e ulovila
v mreže. V beograjskem narodnem muzeju j e relief, ki predstavlja
mladega dečka s krili, kako nosi v košari race. Tudi ta j e genij zime.
Po tem sodeč j e bil lov ena najbolj priljubljenih zabav in opravil po
zimi. Druga grobnica v Šempetru j e .imela kot vogalne figure atike
štiri letne čase, od katerih so se nam ohranili trije njihovi reliefi.
Marmornat kvader (si. 4, inv. št. 35) ima na sprednji strani upo-
dobljenega lovca. Sprednji desni vogal tega spomenika j e precej po-
škodovan in sicer manjka cel desni okvir, kakor tudi del podnožja.
Tudi sedlasta noriško-panonska voluta j e na desni strani odbita. Na
poškodovanem (podnožju koraka s plesnimi kretnjami proti desni skoraj
popolnoma gola mladeniška figura. Lepo izdelane noge vidimo v pro-
filu, medtem ko j e ostalo telo podano en face. Krepka, mišičasta in
močna stegna pričajo, da j e mladenič navajen h o j e in prenašati telesne
napore. Široke prsi deloma pokriva kratek plašč iz ustrojene volčje
kože. Glava z bujnimi lasmi j e obrnjena proti gledalcu. Spodnji del
obraza j e poškodovan, vendar nam mlada, debela in sveža lica doka-
zujejo, da imamo pred seboj mladeniča, starega komaj 18 let. Njegov
lik j e podoben mitičnim lovcem Meleagru ali Hipolitu. Zadnji del
glave, ušesa, vrat, hrbet in deloma tudi nadlahtnici mu pokriva volčja
koža, ki j o ima zvezano s sprednjimi nogami na prsih. V navzdol viseči
in iztegnjeni desnici drži za vse štiri noge uhatega zajca. Z levico drži
čez levo ramo lovsko palico — logobol, na katerem mu visi lovski plen.
dve precej veliki ribi. Logobol j e na koncu odebelela skrivljena pa-
lica, ki j e imela isto nalogo kot pri Avstralcih bumerang. Uporabljali
so j o pa tudi za prenašanje plena.
Logobol j e eno izmed orožij, ki so jih rabili antični lovci. Dalje
so poznali različna kopja in sulice. Tako n. pr. so imeli za lov na
divje merjasce posebna ostna, ki so morala imeti kakih 40 cm od ko-
nice ven štrleče zobe, ki so preprečili, da ostno ni predrlo živali, ki
r

SI. 1. Meleager prebada divjega merjasca. Zadaj Atalanta. Marmor. Zagreb.

Arheološki muzej.
SI. 2. lfigenija v Aulidi. V sredini je Artemida, boginja lova, ki blagoslavlja
žrtvujoča. Desni kolje košuto, drugi pa pripravlja ogenj na žrtveniku.
SI. 3. Beg Ifigenije s Tauride. Ifigenija stopa lia ladjo, zadaj se bori zanjo njen
spremljevalec. Levo: lovec z zajcem. Marmor. Šempeter, 1955.
SI. 4. Lovec z zajcem in ribami predstavlja zimo. Marmor.
Šempeter ob Savinji, 1952.
SI. (>. Ost in vile za ribolov.
 J v

SI. 7. Lovec se vrača z lova

z ujetim zajcem okrog vratu.
Marmor. Šempeter ob Savinji.
1952.
SI. 8. Relief predstavlja na levi strani beg zajcev pred psom. Marmorna pre-
klada. Šempeter, 1952.
bi v zadnjem trenutku še lahko napadla lovca. Lov na divje mer-
jasce j e zahteval od lovca mnogo spretnosti, hladnokrvnosti in tudi
fizične moči, da mu neresec z zamahom glave ni izbil ostna iz rok
(si. 5). Poznali so dvoje vrst lokov: skitske in grške. Ena vrsta je bila
iz lesa, druga pa iz rogov, večji del kozjih. Tudi za streljanje z loki
je bilo potrebno precej moči in spretnosti, posebno pri onih, ki so bili
narejeni iz rogov divjih živali. Poznali so tudi lovske nože, ki so jih
pa rabili predvsem za očiščenje ubite divjačine. Pri velikih lovih ali
pa, kjer so nameravali ujeti velike zveri za cirkus, so pa uporabljali
razne vrste mrež. Ohranjenih imamo celo nekoliko mozaikov, k j e r
je upodobljen tak lov iz mrežami. Mreže so morale biti velike,
močne in vendar dovolj lahke, da so jih lahko prenašali. Posebno
znane so bile kumenske mreže. Menda so bile tako močne, obenem pa
iz tako tankih vrvi, da so jih lahko potegnili skozi moški prstan. iKljub
temu so pa bile tako močne, da so zdržale divjega vepra, a nesti jih
j e mogel en sam moški. Zagraditi pa j e bilo z njimi mogoče precej ve-
liko zemljišče. Napenjali so jih med drevje ali pa so imeli zato posebne
močne podpore. V glavnem so razlikovali tri vrste mrež: lažje in
manjše so bile za zajce, nekoliko močnejše za srne in jelene, a naj-
močnejše za divje merjasce, bike in v Afriki celo za leve. Na gornji
in spodnji strani so bile potegnjene skozi mreže močne in gladke vrvi,
tako da so z njimi mrežo lahko zadrgnili. Ako so hoteli z mrežo za-
graditi kak prostor, da se ni tja zatekla divjad, so na mreže obesili
razna pisana pa tudi smrdljiva peresa. Teh se j e divjačina izogibala
in bežala v drugo smer. Kelti so uporabljala tudi razne zanke, podobne
današnjemu lasu. Bile so narejene iz jelenovih kit. Seveda so jih
prevzeli tudi Rimljani v svoj lovski inventar.

Pasti in razne jame j e uporabljal že prazgodovinski človek. Po-

znali so pa tudi že take pasti, ki so podobne našim za lisice in volkove.
Velike in krvoločne zverine, posebno razne panterje, so zvabili v
navpične jame, iz katerih ni bilo zanje več izhoda. Jamo so prekrili
z vejevjem in rušami. Na sredo so zabili visok kol, a nanj so privezali
meketajočo kozo ali telička. Žival j e privabila zver, ki j e planila
nanjo, a j e obtičala v skriti jami. Tudi frače so že poznali.
Pri ribolovu so uporabljali razne trnke. Večje ribe so pa na-
badali na osti oziroma vile, ki so imele obliko dvo- ali trozobov
(si. 6). Ni še dolgo tega, kar j e tov. Vinko Jordan pri regulacijskih
delih izkopal trozob. 11 V zagrebškem muzeju jih j e zelo veliko iz No-
vih Banovcev na Donavi in iz Siska. Iz antične literature pa tudi vemo,
da so pri večjih lovih uporabljali večje ali manjše mreže.
V antiki so zelo pogosto upodabljali lov na stenskih slikarijah,
na različnih mozaikih 12 in tudi na nagrobnih spomenikih. To nam do-
kazuje, da j e bil lov tudi kot športno udejstvovanje zelo razširjen.
Verjetno je, da so osebam, katerim j e bil lov priljubljena zabava, ve-
likokrat upodobili lovske scene na nagrobnih spomenikih, celo iz nji-
hovega življenja. Zelo verjetno j e tudi, da j e bila v grobni skrinji za
pepel, katere prednja stena predstavlja Herakleja, kako vodi zvesto
ženo Alkestis iz podzemlja, urna s pepelom kakega vnetega lovca. Saj
sta na obeh stranskih stenah upodobljena dva lovoa, ki se vračata
z bogatini plenom domov. Reliefi so različne umetniške vrednosti, ven-
dar sta oba lovska prizora nastala v isti delavnici.
Marmorna plošča (inv. št. 33) z reliefom lovca, ki nosi zajca okrog
vratu (iS'l. 7), j e visoka 110 cm, široka 95 cm, na najširšem delu debela
29 cm, na najožjem pa 25 cm. Trikrat profiliran okvir preide zgoraj v
enojno iztegnjeno no riš koj pan o nsk o voluto. V kratkem hitonu s precej
dolgimi rokavi, ki mu segajo čez komolce, hiti na desno. Okrog vratu
nosi zajca, ki ga drži za noge. Levo nogo vidimo v profilu, a desno od
spredaj. Tudi celo telo vidimo en face, medtem ko j e glava v profilu.
Vrat j e kratek in močan. Pred seboj imamo mladega, čokatega lovca,
ki nosi svoj lovski plen — mladega zajca, živega domov. Po svoji zu-
nanjosti ni preveč podoben zajcu, kajti prednje noge so predolge ali
pa so šempetrski umetniki zajca vedno upodabljali na ta način. Levo
polje za tem. lovcem j e izpolnjeno z akantusovim ornamentom in
zaključeno zgoraj z dvokapno streho.
Pogon na zajce (si. 80) nam predstavlja del marmornate preklade
iz grobnice Priscianov (inv. št. 10). Sprednja stran j e s tremi medaljoni
razdeljena na dve polovici. Srednji ima v trikrat profiliranem okviru
silenovo glavo, ovenčano z vinsko trto in grozdjem. V skrajnih dveh
so pa meduzine glave. Prostoir med srednjim in levim medaljonom nam
predstavlja, kako bežita dva zajca pred lovskim psom. Oba imata
prednje noge precej dolge. Še b o l j nenaravno je, da drži prvi zajec pri
begu pokonci oba uhlja, medtem ko jih ima drugi lepo položena po sebi.
Pes, ki j u zasleduje, tudi ni ravno precej velik, a ima pokončna ušesa,
kakor najstarejši upodobljeni psi. Desna polovica te preklade pri-
kazuje, kako dva leva preganjata konja. Ta dva prizora imata pre-
nesen pomen. Predstavljata nam človekov beg pred smrtjo, kateri
vendar ne uidemo.
Desna stran grobne skrinje za pepel s Heraklejevim reliefom j e
približno istih dimenzij kakor leva. Ravno tako j e razdeljena na dvoje
polj, od katerih j e desno izpolnjeno z akantusovim ornamentom, med-
tem ko nam levo predstavlja lovca (si. 9). Na enostavnem podstavku
stoji popolnoma gol lovec, ki opira levo nogo na drevesni štor. V na-
vzdol viseči levici nosi d v o j e mrtvih ptic, z desnico pa drži čez desno
raino logobolon, na ikaterem visi mreža s še več malimi ptički. Zgornji
del telesa z močno razvitimi prsnimi mišicami j e obrnjen proti gledalcu,
medtem ko koraka z nogami in spodnjim delom telesa proti levi.
Že antični pisatelji so zahtevali, da mora biti lovec, kakor tudi
njegov pomooniik mrežar, ki postavlja mreže in mu tudi siicer po-
maga na lovu, lahko oblečen. To nam potrjujeta tudi oba zadnja re-
liefa lovcev, posebno pa oni z zajci. Mnogoštevilni zajci na šempetr-
skih reliefih nam dokazujejo, da j e bilo te divjačine dovolj v Sa-
vinjski dolini. Tudi ptic in rib ni manjkalo. Loviti te živali j e bilo
najprijetnejše opravilo za takratne svobodne prebivalce. Dokazuje
nam tudi veliko ljubezen do živali, ki ,so živele v gozdovih. Takratni
prebivalci jih niso samo lovili, ampak gotovo tudi gojili in krmili v
težkih časih, posebno pozimi, kar delajo savinjski lovci še dandanes.
 Opombe

1 Josip Klemene. Grobne skrinje za pepel pokojnikov iz Šempetra

v Savinjski dolini. Arheološki vestnik VII., Ljubljana 1956, str. 386 si.
2 K. Woerma.nn, Geschichte der Kunst I., Leipzig 1929, tab. 64. Relief
v carigrajskem muzeju nam predstavlja Aleksandra Vel., kako lovi leve.
Lateranski muzej v Rimu ima na zelo mnogih sarkofagih v reliefu upodob-
ljene dogodke iz lovskega življenja. Skoro ga ni muzeja, kjer ne bi imeli
reliefov slične vsebine.
3 Brunn-Bruckmann, tab. 41 b., A. Springer, Handbueh der Kunstge-

schichte I., Leipzig 1920, str. 212. ,sl. 422 omenja med grškimi arhaičnimi m o j -
stri nekega Alksenorja iz otoka Naksa. M. Collignon, Geschichte der grie-
chiischen Plastik L, Strassburg 1898, str. 268, si. 125.
* A. Sovre, Homer Ilijada, Ljubljana 1950, str. 190.
5 Josiip Brunšmid, Kameni spomenici Hrvatskog narodnog muzeja
u Zagrebu, str. 71, si. 140.
6 Josip Klemene. Trojanska pravljica na nagrobnih spomenikih iz
Šempetra ob Savinji. Zbornik filozofske fakultete, Ljubljana 1955, str. 62,
199., s). 4.
7 Josip Klemene, Beg Ifigenije s Tauride na šempeterskem reliefu.
Arheološki vestnik VIII., Ljubljana 1957 str. 26 sqq„ si. 1.
8 Anton Sovre, Homer Odiseja, XVII. v 291. si. :
Blizu pa ležal j e pes: ta dvignil je glavo in uha,
Argos: trpin Odisej je sam nekoč si ga zredil,
vendar brez prida, ker p r e j odplul na sveto je Trojo.
V dneh preteklih vodili na lov so ga vitezi mladi,
gonil je divje koze pa srne pa zajce uhaoe;
kar pa gospod j e odšel, j e ležal zavržen na gnoju . . .
Komaj pa čut mu pove, da stoji Odisej v bližini,
z repom narahlo pomigne in tiho pok lup i ušesa,
nima pa več moči, da bliže prišel bi h gospodu . . .
»Čudo prečudo, Eumaios, ta pes, ki leži tu na gnoju!
Silo je lep v život, ne vem pa seve za gotovo,
j e li pač bil tudi urnih kdaj nog, ob taki postavi,
ali pa kar tako, kot navadno so sobna ščeneta,
kakršne radi redijo za giiizdo ljudje si gosposki.
Vrnil v odgovor si to, božanski, svinjar mu, Eumaios:
»Kaj? Da tale je pes, ki gospod mu je kdo ve kje umrl,
take še danes rasti in krepak tako kakor nekdaj,
kadar je pustil ga nam Odisej, odhajaje na Trojo,
to šele čudil bi ti se njegovi hitrosti in moči!
Kakršno zver j e že ujel v gozda globokih goščavah,
ni mu izlepa ušla: ker tudi slednik je bil d o b e r . . .
Psu pa dopolni se usoda, v smrti temačnem objemu,
zdajci, ko v dvajsetem letu uzrl je spet gospodarja.
9 Glej opombo 3.

i« M. Abramič, Poetovio, Ptuj 1922, str. 59, si. 13. Ta genij zime ima
tudi krila.
11 Vinko Jordan.

12 Slika št. 5 j e del mozaika, ki so ga našli v Rimu pri cerkvi Sv. Bibi-
ana (Helbing-Amelung, vodič I., str. 603, št. 1072-1074). Lovec na konju lovi
divjega merjasca v gozdu. Pri tem mu pomaga velik mološki pes (M. Rostov-
ceff, Gesellscbaft und Wirtschaft im rotmisehen Kaiserreich, Leipzig 1930,
Bd. II., str. 275, tab. 64).
Curk Jože, konservator:

Qradovi in graščine v Spodnji Savinjski dolini

Spodnjo Savinjsko dolino, ki j o vsi potniki od renesanse naprej
(leta 1571 Hugo Blotius, leta 1671 neznani štajerski plemič itd.), obču-
dujoče proglašajo za izredno mikavno, spremlja na severu in jugu
členovito sredogorje, ki se v posameznih vrhovih vzpne do znatnejših
višin in s svojo konturo značilno obvladuje pokrajinsko sliko. V dalja-
vo vabeča ploskev ravnine meji s svojimi vrhovi na Šaleško kotlino,
Gornjo Savinjsko dolino, Gorenjsko ravnino in Posavje. Na vzhodu
prehaja dolina v Celjsko kotlino, ki j o na jugu zapira Svetinsko
pogorje, proti vzhodu pa zaključuje rodovitno Ponikvansko gričevje.
Ob južnem robu doline teče reka Savinja. Človek se j i j e zaradi poplav
od nekdaj izmikal, naseljevali se j e na južne obronke doline ali pa
v njeno severno polovico, tam postavljal svoje domove in obdeloval
zemljo. Nastala j e vrsta naselij ob južnem robu doline: Kasaze, Liboje,
Griže, šešče, Prebold, Tabor, Ločica; po sredini: Ložnica, Petrovče,
Žalec, Šempeter, Šent Rupert, Kapla in dalje do Vranskega in Manince;
ostala naselja so se razvila ob severnem robu doline: Galicija, Ponikva,
Polzela, Braslovče in Letuš. Nazorno sliko pokrajine nam nudi kancler
oglejslke patriarške kurije Paolo Sautonino v svojem »ItineTariju« iz
dne 8. junija 1487., ko pravi: ». ..Saunija se razprostira v dolino prav
kakor v širino do 60 milj in še več. Ima mnogo dolin, gričev in hribov,
toda nobenih divjih, daljnih gozdov, pač pa dosti malih logov, kjer
so le redkokje skale. Tu j e mnogo sončnih pašnikov; zategadelj j e tudi
veliko domačih živali. Žito, sadje in vino bogato uspevajo, a samo če
ni neurja, kar pa se čestokrat dogaja. Vinogradi so pogosti ter so na
kopah in na prisojnih pobočjih. Trto privezujejo po rimskem načinu
na k o l j e in j o tako varujejo. V vsej Sauniji j e mnogo utrjenih gradov,
ki pripadajo večinoma cesarju. D o m a č i n i . . . se skoraj vsi priznavajo
k slovanščini, a obvladajo tudi nemški jezik. Povsod j e toliko gosi in
rac, kot j i h nisem še nikjer v i d e l . . . L j u d j e živijo v blagostanju in
jedo začuda veliko mesa . . . «
Od tega poročila j e minilo skoraj 500 let. V Savinjski dolini se j e
marsikaj spremenilo. Izginili so obsežni pašniki in vinogradi, zame-
njala so jih moderna hmeljišča, ki so spremenila podobo naselij in
ljudi ter njihove življenjske navade in običaje. In še nekaj se j e spre-
menilo v »Sauniji«: izginili so gradovi, ki so nekoč iz gorskih kop
ponosno zrli prek doline, prinašajoč j i včasih zlo, včasih pa tudi red
in varnost.
Gradovi so navidezno neme, v resnici pa zelo zgovorne priče
naše preteklosti, saj so bili zmeraj najtesneje povezani z usodo slo-
venskega naroda. Gradovi so kot središča takratnih zemljiških gosposk
dolga stoletja krojili usodo svojih podložnikov in s tem našega naroda.
Kot taki so bili osnovne celice takratne državne in družbene ureditve.
Vsak grad j e namreč v sestavu svojega okolja pomenil organizacijsko
 enoto, ki j e imela svoje naravno središče v obrambno oblikovani legi
utrdbe. Kot tak j e predstavljal pomembno stopnjo v razvoju fevdalne
družbe, ki j e podrejala podložnika osebno, politično in gospodarsko
fevdalcu. Zato j e bil grad tudi gospodarsko središče svoje okolice,
dokler ga niso s tega pokrajinsko vsestransko obvladujočega položaja
izpodrinila mesta is svojim denarnim gospodarstvom. Mesta so na
temelju obrtniških, prometnih in trgovskih privilegijev omejila sre-
diščno pokrajinsko vlogo gradov na njihovo upravno in sodnopolitično
dejavnost kot središča zemljiških gosposk. Tako j e grad v novem veku
začel polagoma odigravati svojo vlogo kot pokrajinsko središče in
j e le še s tlako in naturalnimi dajatvami vezal okolico nase. Od tlake
sta bili predvsem ročna in vozna oni, ki sta stike gradu s podložniki
ohranjevali, medtem ko j e delovna tlaka, ki so j o sčasoma nadomestile
denarne dajatve, sproščala in poživljala stike vasi z mestom, kjer so
podložniki svoje izdelke lahko prodajali. Z izpreminjanjem delovne
tlake v denarno j e padla pomembnost gradu kot središča okolja ter se
stopnjevala središčna pokrajinska vloga mesta. Z izpremembo večje-
ga dela tlake v denarne dajatve ter z odpravo vsake časovno nedolo-
čene tlake pa j e gospodarska enotnost zemljiške gospoščine in pod-
ložniških vasi v veliki meri prenehala ter se j e grad v 18. stoletju
prelevil v sedež oblasti, sodnije in nabornega urada. Z zemljiško
odvezo leta 1848. j e prenehala tudi ta vez, grad j e postal samo še
sedež veleposestva. Ko j e fevdalna družba odmrla, j e bila središčna
vloga gradov odigrana, gradovi so se spremenili v sedeže gospodarskih
veleobratov, ali pa so propadli in se spremenili v razvaline.
Začetek zidanih gradov v naši sredini j e sorazmerno kasen in
odločno zaostaja za razvojem ostale zapadnoevropske grajske arhitek-
ture. Razlogi za to so v zaostalih družbeno-političnih razmerah naših
krajev, kjer se j e fevdalna organizacija skupno s cerkveno kot njenim
duhovnim protagonistom utrdila šele v 11. in 12. stoletju ter dokon-
čno zamenjala razpadajočo slovensko rodovno ureditev. Dotlej na
redko posejane utrdbe, katerih nastanek j e diktiral državno-političen
smoter, so se začele v 12. stoletju gostiti. Vse, kar j e nastajalo pri nas
pred tem stoletjem, j e treba smatrati za utrjene dvore ali pa stara
gradišča. To so bile večinoma večje, navadno lesene ali deloma zidane
stavbe, ki so jih obdajale palisade, jarki in nasipi, le redko pa kamnito
obzidje. Pri njihovem nastajanju sta bila odločilna deželno-obrambni
in gospodarsko-strateški namen. Prvi j e bil aktualen prav do konca
12. stoletja, ko se j e dotlej labilna vzhodna meja stabilizirala in
zahtevala trdnih obrambnih točk, drugi j e prihajal do izraza v izbiri
važnejših postojank ob poteh, križiščih in rečnih prehodih.
Grajsko arhitekturo, kot j o pojmujemo danes — namreč sintezo
vojaškega in stanovanjskega elementa — j e prineslo k nam tuje, veči-
noma bavarsko pa tudi furlansko plemstvo. V njihovih gradovih
moremo videti nadaljevanje tradicije obrambne arhitekture na našem
ozemlju, ki se j e v raznih dobah uveljavljala v raznih oblikah in
slednjič dokončno zamenjala tesarsko in zemeljsko stavbarstvo z zidar-
stvom. Gradovi, ki se pri nas pojavijo od 12. stoletja dalje, so uvelja-
vili zidarstvo kot splošni sestavni del fevdalne kulture, tesarsko in
zemeljsko stavbarstvo pa omejili na podložnike in nastajajoče meščane.
Pri izbiri grajske lege j e čestokrat igrala vlogo obrambna kontinuiteta
geografskega položaja, čeprav ne moremo skoraj nikoli govoriti o nepo-
sredni formalni povezavi s staroveškimi utrdbami. Oblike zgodnjih
gradov so bile različne, vendar j e prevladoval stolpasti tip z raznimi
prizidki, k i so se prilagojevali terenu.
Ker j e bil prvotni namen gradov predvsem obramba in obvla-
dovanje svoje okolice, so imeli poudarjeno vojaški značaj. Zaradi
varnosti, preglednosti in boljše obrambe so bili postavljeni na strme
griče in skalne obronke, tako da j e bil grad kot trdnjava zavarovan
že po naravni legi, poleg tega pa dostop do njega še umetno otežen
in njegov položaj umetno utrjen. Poleg višinskega tipa gradu j e bil
nižinski zelo redek. Ce pa j e bil grad vendarle postavljen v ravnino
(navadno so bili to samo utrjeni dvori in pristave), ga j e varoval rečni
rokav ali pa umetni pritok.
Stolpasti tip gradu j e bil pni nas torej prevladujoča oblika gradu.
S stolpom j e začela kamnita grajska arhitektura s v o j razvoj, ki j e
dosegel s v o j višek v baročni graščini. V romaniki in zgodnji gotiki
j e bil stolp navadno oglate oblike, zelo masiven in tri do štiri nad-
stropja visiok. Mere in oblike tlorisa so bile različne: trikotne, kvadrat-
ne, peterokotne, okrogle, itd. Medtem ko sta trikotna in peterokotna
oblika stolpov redki in se ravnata po obliki terena, so okrogli stolpi
v Savinjski dolini precej poglosti in se ravnajo p o vzoru rodnega gradu
Celjanov, Zovneku. Prevladujejo seveda b o l j ali manj pravilne
Četverokotne oblike tlorisov, katerih izrazit, čeprav pozen primer
predstavlja spodnji grad v K e b l j u na Pohorju.
Ker stopa pri gradovih na prvo mesto konstruktivno-utilitarni,
funkcionalno-smotrni značaj arhitekture in j e stilno-dekorativni
element potisnjen v ozadje, nam rabi iza datiranje gradov predvsem
gradbena tehnika in vsakokratna uporabnost s t a v b n i h objektov. Prvot-
no prevladuje pri gradovih samo vojaški smoter, njemu se pozneje
pridruži stanovanjski, ki pa v madaljnem razvoju popolnoma nadvlada
prvega ter polagoma spremeni grad v graščino in dvorec. Prvotno
samotno stoječi stolp se obzida is stanovanjskimi stavbami, katerim
se kmalu pridruži kot njihovo duhovno in umetnostno poudarjeno
j e d r o — grajska kapela. Prizidane stavbe se lahko naslonijo na sam
stolp ali pa tudi na obdajajoče ga obzidje, s čimer spremenijo grajski
videz v stolpovit ali pa taborni tip gradu. Stolp s tem sicer izgublja
na dominantnem videzu, ohranja pa svojo, čestokrat močno modifici-
ramo vlogo utrdbenega jedra skozi ves srednji vek in manjka le pri
redkih srednjeveških grajskih konceptih.
Naše 14. stoletje j e bilo sorazmerno mirno. Takrat so se razmere
pri nas konsolidirale, fevdalizem j e dosegel višek, mesta s svojim de-
narnim gospodarstvom ga še niso načela, zato so se življenjski pogoji
izboljšali, narastle so zahteve p o udobnosti. Trdnjavsko-stanovanjska
skromna zasnova stolpastih gradov ni več ustrezala novim življenjskim
potrebam, saj j e postala za nove družabne zahteve pretesna. Temu so
lastniki gradov odpomogli z dozidavo novih stavbnih elementov, pri-
lagojenih zahtevam spremenjenih stanovanjskih in varnostnih princi-
pov. Gradovi slo se začeli večati in komplioirati (posebno ganerbni),
raistli so v šir in višino, izjemno pa nastajali! ob starih novi grajski
koncepti. Prizidki so se tlorisno ravnali po terenu in pri tem čestokrat
ustvarili b o l j ali manj zaprta notranja dvorišča mepravftniih oblik. Ti
dozidki so včasih imeli še vedcnio stol paste oblike, seveda ustrezno spre-
menjene za nove pogoje. Prostornina se j e povečala in razširila, debe-
lost zidov j e često popustila, predvsem pa so se pomnožile in povečale
okenske odprtine, ki so se pomaknile deloma že tudi v spodnja grajska
nadstropja, vhod pa celo v pritličje.
V pozni gotiki, ko se j e začela uveljavljati tendenca po pravilnej-
šem konceptu in po skrbnejšem upoštevanju lepotno-stilnih elementov,
gradov ni oblikoval samo prevladujoč varnostni namen, ampak v enaki
meri tudi stanovanjsko-udobnostni. Takrat so začeli konstruktivne
elemente prekrivati lepotni faktorji, gradovi so se začeli spreminjati
v vedno b o l j udobne rezidence.
Ta razvoj so nekoliko zadržale vojne druge polovice 15. in
prve polovice 16. stoletja, ki so povzročile ponovno utrjevanje gradov
in spričo večje uporabe strelnega orožja tudi spremembo njihovih
obrambnih konceptov. Pri tem po možnosti niso žrtvovali stanovanjske
udobnosti • gradu, ampak so obrambo prenesli na njegovo okolico
(obzidje s stolpi in jarki), s čimer sta ise stanovanjski in vojaški element
dokončno ločila. Navzven j e grad fuingiral kot trdnjava, v notranjščini
pa kot b o l j ali manj udobna rezidenca. Oblika grajskega tlorisa j e
postala pravilnejša in se ni več toliko oizirala na obliko terena kot
poprej. Nova obzidja so se včasih naslonila na starejše grajsko jedro,
še raje pa ga v večjem ali manjšem razmaku obdala. Poleg okroglih
in oglatih stolpov s strelnicami, so se v 16. stoletju pojavili bastioni
in težke bastije kot novi utrdbeni tipi. Pri teh prezidavah in dozidavah
so imeli glavno besedo priseljeni italijanski arhitekti, gradbeniki in
kamnoseki, ki so od začetka 16. stoletja dalje vse močneje preplavljali
alpske in tudi naše dežele. Opisani grajski koncept, ki j e zavestno,
včasih tudi lepotno poudarjal trdnjavski obrambni namen, j e ostal
v veljavi do konca 16. stoletja. V drugi polovici 16. stoletja so se začeli
uveljavljati novi, dotlej neznani zgodinjebaročni arhitektonski ele-
menti, predvsem arkadni hodniki in velikopotezna stopnišča, ki so
bistveno spremenili stavbne koncepte gradov. Ti elementi seveda niso
imeli samo dekorativnega namena, ampak so tudi udobneje povezali
razne dele grajskega kompleksa v celoto in tako omogočili lažjo komu-
nikacijo med posameznimi prostori kot dotedanje polžaste stopnice in
delne enfilade. Graščine, ki nastajajo nekako do začetka 18. stoletja,
imajo glavni poudarek na stanovanj sk o - udobnost n em namenu, medtem
ko obrambnega odrinejo v stolpaste vogale z izirazito dekorativnimi in
gosposko-impresivnkni tendencami. Prevlada pravokoten tip gradu,
ki nastaja v nižinah kot gospodarski in upravino-sodni center gospoščin.
Z naraščanjem baročnega življenjskega principa in s prebujanjem
smisla za naravo se začenja prvotno zaprti tip graščin odpirati in se
v 18. stoletju spremim jati v paviljonski koncept, ki v končni emanaciji
preide v podeželsko rezidenco in dvorec. Tlorisni pravokotmk nado-
mesti podkev, kljuka in daljica. Obrambni namen dokončno izgine,
psihološki se zateče k frontispicu in urnemu stolpiču, stanovanjski pa
doseže svoj višek v izraziti udobnosti, s stalno tendenco po razkosnosti,
ki nato polagoma izzveneva v 19. stoletju v raznih podeželskih dvorcih,
vilah in pristavah. Razvoj gradov končuje torej tam, kjer j e začel
— v neutrjenem dvorcu, samo da je ta na mnogo višji arhitektonski
in s ta no va njsko - ud ob nos tni stopnji kot njegov prednik na začetku
našega tisočletja.
Ker je grad razen kot trdnjava in stanovanje vedno fungaral tudi
kot središče zemljiških gosposk, j e na njegovo razširjenost poleg
deželno-obramhne smotrnosti odločujoče vplivala tudi zemljiška posest.
V začetku, ko ta posest še ni bila razdrobljena, so bili gradovi redki,
pri njihovem nastanku j e igrala glavno vlogo deželna varnost; pozneje
— posebno v 13. stoletju - ko se je zemljiška posest razdrobila, se j e
število gradov povečalo, vlogo deželne varnosti j e zamenjala indivi-
dualna želja po utrjenem središču posestne enklave. Iz tega spo-znamo,
da je nastajanje in opuščanje gradov v neposredni vzročni zvezi
z zemljiško-posestninii razmerami kake dežele m da so gradovi prav-
zaprav njena arhitektonska emanacija. Ta razvoj lahko opazujemo
tudi v Spodnji Savinjski dolini.
V zgodnjem srednjem veku so se polastili naše zemlje nemški
vladarji, po takrat veljavnem načelu, da pripada kralju vsa zemlja,
ki j e bila brez gospodarja, predvsem gozdovi, travniki in močvirja.
Kralji so oddajali to zemljo najrazličnejšim velikašem — tako posvet-
nim kot cerkvenim — in jih poskušali tako navezati nase. 11 so zemljo
podeljevali vazalom nižje vrste in kmetom, ki so s tem prišli v položaj
gospodarske in osebne odvisnosti. Proces fevdalizacije se je pri nas
po mnogih poskusih dokončno uveljavil šele po odboju madžarskih
navalov v drugi polovici 10. stoletja, ko imamo tudi prve konkretnejše
podatke o Savinjski dolini. Takrat je bila ustanovljena Savinjska marka
in ustvarjeni zemljiŠko-,posestni temelji njenih mejnih grofov (cesarske
darilnice iz leta 980. 1016 in 1025 ter poroka mejnega grofa Viljema
z grofico Herno Breže-Seliško). S smrtjo grofice Herne leta 1045. se je
ta posest razdrobila. Širok zemljiški pas od šaleške doline prek
Vitanja, Dobrne, Šentjurja, Pilštanja in Kozjega do Sat le, j e dobila
leta 1071. ustanovljena krška škofija, ki j e na tej posesti r a z v i l a vrsto
gospoščin z gozdovi: Šalek, Gorica, Soteska Lanšperk, Dobrna, Dobr-
nica, Lemberg, Socka, Vitanje, Lindek itd., ki jih j e škofija dala v fevd
svojim vazalom.
Lašk o -1 rb o v eljsko -r adešk o pokrajino, ki j e obsegala tudi ves
osrednji del Spodnje Savinjske doline, iso dobili 1. 1045 Hemim so-
rodniki Aiskvinoviči, ki pa so j o morali po težkih bojih okoli 1. 1110. od-
stopiti Bernardu Sponheimskemu. Za Sponheimi so v posesti gospo-
ščine sledili Traungavi (1148—1192). Babenberžani (1192-1246), Otokar
II. Pfemisl (1261—1278) in končno 1, 1282. Habsburžami. Na ozemlju
giospoščinskega urada Zabukovice pri Žalcu j e nastal že v 12. stol.
 grad Sachsemvart nad Št. Lovrencom, medtem ko j e bil Žalec, kjer j e
bil že v 13. stol. sedež sodišča, obzidan šele okoli 1. 1500.
Vzhodni del Spodnje Savinjske doline so po grofici Hemi pode-
dovali njeni drugi sorodniki, Vovbrški grofje, .odnosuo njihova stranska
veja Hohenwairte, ki pa j e izumrla že I. 1140. Vovbržani, ki so imeli
velika posestva tudi v šaleški dolini, so izumrli 1. 1322 in so svojo po-
sest v Savinjski in šaleški dolini prepustili Zovnečanom.
Žovnečani. prvotno imenovani de Soiine, nato de Sanecke, so kot
Hemini sorodniki podedovali njene posesti v zahodnem delu Spodnje
Savinjske doline, kjer so že v 12. stol. podedovali gradove: Žovnek,
Šenek, Ojstrica in Liebenstein nad Preboldom, kmalu pa so se jim
pridružile tudi Gotovlje pri Žalcu. Ta posest se j e zaokrožila, ko so
1. 1262. prevzeli tudi točneje nedoločljivo savinjsko posest koroških
gospodov Ort, s katerimi so bili v sorodu.
Kot četrte posestnike Spodnje Savinjske doline j e končno ime-
novati še Vojniške gospode, katerih grad j e stal na hribu sv. Tomaža
pri Vojniku, ki pa niso nikoli dosegli večje veljave.
Z letom 1322., ko so izumrli Vovbrški grofje in z leti 1331—1333,
ko so njihovo posest v vzhodnem delu Savinjske doline prevzeli Žov-
nečani, se zaključuje doba razkosavanja nekdanje posesti savinjskih
mejnih grofov in začenja obdobje njenega ponovnega združevanja v
rokah Žovneških gospodov, po 1. 1341 odinosno 1372 Celjskih giriofov.
Za to dobo j e značilen nastanek vrste gradov: Žovnek, Šenek, Ojstrica,
Liebenstein nad Preboldom, Stopnik pri Vranskem, Gotovlje, Sachsen-
wiart, Soteska pri Pirešici, Paka, Celje ter komanda v Polzeli, ki so
viden iziraz partikulariističnih tendenc takratnega fevdalnega obdobja.
Po letu 1333. so Celjski grofje naglo širili svojo posest. Med leti
1335—1340 so si dobili krške fevde v šaleški dolini in Sotesko nad Pi-
rešico. 1. 1347. Podgrad pri Vranskem, med 1354 in 1363 v zastavo V o j -
nik, Žalec in Sachseimart nad Št. Lovrenciom, 1. 1387. pa Dobrno,
Lemberg in Lanšparg. S tem j e prešlo vise, kar j e bilo v Spodnji Sa-
vinjski dolini in njeni okolici tujega, v njihove roke; poleg tega pa so
segli prek oglejskih fevdov v Gornjo Savinjsko dolino in prek krških
fevdov prav do Sotle. V bojih Celjanov s Habsburžani med leti 1439 do
1443 j e bilo porušenih mnogo gradov, ki se niso vsi obnovili: Vojnik,
Lindek, Soteska, Paka, Šoštanj, Kocenštajn, Sachsenwa;rt, Šenek, stolp
v Zalogu pri Gotovljah itd. Novih gradov Celjani v Savinjski dolini
niso gradili, ker jih za upravo in obrambo niso potrebovali.
S smrtjo zadnjega kneza in grofa Ulrika Celjskega ileta 1456. se
začenja zadnja perioda fevdalne (Zgodovine Spodnje Savinjske doline.
Ogromna pioseist Celjanov j e ipo kratki borbi z drugimi pretendenti
prišla v posest Habsburžanov. Ker so -bili v večnih finančnih stiskah,
so posamezne gospoščine in gradove zastavljali in prodajali bogatej-
šemu plemstvu, dokler niso leta 1750. spravili v denar še zadnji ostanek
nekdanjih celjskih posesti: celjsko gospoščino. Ker s,o po deželnoknež-
jih gradovih živeli oskrbniki, upniki in najemniki, ki se za njihovo
vzdrževanje niso brigali, so ti začeli propadati, tako da od starih
gradov ni nobeden dočakal konca fevdalne dobe. Na mestio starih vi-

10 Savinjski zbornik 145

šinskih gradov so stopile udobnejše graščine, ki nas opozarjajo na
' d r o b l j e n j e zemlje, c e p l j e n j e starih, večjih m nastajanje no-
v°h m a n j S h gospoščin ter na vedno b o l j komplicnran preplet fevdalnih
posestnih razmer. Vsi ti pojavi so bili zanes j i v - ' a k r a . k r a j a ^ a e -
dalinega reda in postopnega k r e p l j e n j a državne oblasti, ki j e prvič
o r š k do vidnejšega izraza v fiziokratskih in prosvetljenskih ukrepih
S z a š i t o kmeti, takrat še vedno glavnega nosilca družbene p r o d u k c i j e

in 8 S g i e S r s : f : - s k o p i h T f o ^ *
rosooščin v Spodnji Savinjski dolini, v katerih so se stoletja ohra
n ^ temel ne karakteristike fevdalnega reda da borno lahko spo-
z n a l i pomen in razvoj posameznih gradov, graščin, ;
Celjska gospoščina j e imela svoje središče v celjskem mestnem
gradu k i so ga zgradili Celjski g r o f j e ob Graslovem stolpu. K o j e
cesarica Marija Terezija prodala ^ s p o š č i n o g r o f u A ^ i u Gaisruckm
si ie pridržala mestni grad in ga spremenila v vojašnico, b tem j e
l i o š č i n a izgubila svoje upravno središče. Zato j e grof Anton Gais-
rCk 1752 dokupil gospoščin i šešče pri št. Lovrencu m Brunnberg
na p o l j u med Žalcem in Petrovčami, slednjega podrl ter nekoliko za-
padneje .gradil te
postala središče v letih
velike1754-1760 sedanjo graščino Novo Celje,
gospošcine. . ki. j e
v
Zovneška gospoščina j e imela svoje upravno sredisce n a j p r e j v
gradu Zovneku, ko pa j e Anton Jožef Cokl pl. Ruhethal ag
v dolini (nov dvorec, j e ta postal središče gosposoine, stari g i a d pa
j e zapuščen propadel in se spremenil v razvabno.
Oistriška gospoščina. N j e n upravni sedež j e bil n a j p r e j na gradu
Gornja Ojstrica, katerega ostanki so ohranjeni na kopi, imenovan
S a r i grad«. Schrottenbachi so okrog 1. 1620. prenesli upravo v g r a s c n o
Spodnja Ojstrica. Ko j e bila ta 1. 1830. podrta se j e uprava preselila
v Podgrad pri Vranskem. Danes j e ohranjena le se grajska pristava v

0,St Preboldska gospoščina. Njeno prvo središče j e bil grad Lieben-

stein j u ž n o od Prebolda, po 16. stol. p a graščina Prebold, stoječa za-
hodno od sedanjega trga. vv. ki
Polzel ska gospoščina. Prvotno sredisce gospo sei ne grad Se nek. k,
j e stal na severnem o b r o b j u doline, j e bil uničen 1. 1439. V f u n k c i j i ga
j e zamenjal grad Komenda, sedež malteškega viteškega reda, k i j e v
osnovi še ranogotski, n j e g a pa v 16. stol. novo nastala grasona Šenek.
Paška gospoščina. Prvotni sedež gospoščine j e bil na l u r n u ali
Paškem gradu. K o j e bila 1. 1848. zgrajena nova graščina v dolini, j e
stari višinski grad kmalu propadel. , c,
Stopniška gospoščina. N j e n sedež j e bil prvotno na gradu btop-
niku pri Vranskem, p o z n e j e pa v njegovem nasledniku Manofu. ki j e
bil zgrajen na vznožju starega gradu okoli 1. 1800.
Podgrajska gospoščina. Graščina Podgrad j e v sedanji obliki iz
začetka 19. stol. Gospoščino o m e n j a j o že v 14. stol. D v o r e c j e bil ver-
jetno naslednik kakega popolnoma izginulega gradu (morda starega
Vranskega).
 Goto.veljska gospoščina. Grad, ki ga omenjajo že v 13. stol., j e
moral v 15. stol. propasti. Kot njegovi naslednici j e smatrati gospoščini
Grmovje in Zalog, k i se omenjata od konca 15. stol. dalje. Dvorec prve
gospoščine j e v sedanji obliki v glavnem iz 1. 1867, dvorec druge pa iz
začetka 19. stol.
Taborska gospoščina. Kot naslednica Vojniške gospoščine j e imela
svoje središče v gradu Taboru, ki j e v jedru srednjeveški, svoj® se-
danjo obliko pa j e dobil leta 1845.
Vse navedene gospoščine so inastale neposredno ali posredno (Gr-
movje, Zalog, Šešče, Brunnberg, Tabor) iz gospoščin starih gradov,
zato jih lahko smatramo v osnovi za srednjeveške. Poleg njih pa j e v
novem veku nastalo več manjših gospoščin, ki so si pridobile svojo po-
sest z odcepitvijo od starejših gospoščin in se grupirale okoli manjših
graščin in dvorcev.
Taka j e bila gospoščina Štrovsenek, ki j e nastala severno od Go-
milskega. Graščino prvič omenjajo 1. 1467. kot lovski dvorec. Po kon-
ceptu j e graščina renesančna, po izgledu pa angleškega castell-stila iz
leta 1869.
Gospoščina Prešnik j e nastala verjetno z odcepitvijo od Zaloga.
Graščino omenjajo od druge pol. 17. stol. dalje, v sedanji obliki pa
j e iz leta 1885.
Gospoščina Gornji Lanovž se pojavlja od prve pol. 17. stol. dalje,
dvorec sam pa j e iz začetka tega stoletja.
Gospoščiino Spodnji Lanovž omenjajo od sredine 17. stol. dalje.
Dvorec j e v sedanji obliki iz 2. polovice 19. stol.
Gospoščina Novi klošter. Dominikanski samostan Novi kliošter
j e bil ustanovljen v letih 1449—1452, povečam j e bil v dobi baroka
(leta 1690.), v sedanji obliki pa j e iz 1. 1860.
K naštetim gospoščinam lahko naštejemo še nekaj večjih pose-
stev z dvorci kot svojimi gospodarskimi središči. Ta posestva so: Plovna
nad Žalcem, ki j e bila v 18. stol. služna Spodnjemu Lanovžu, Golče ali
Apnarjev dvor nad Gotovljamd, Gozdni dvor ali Forsthof ob Ložnici,
Medlog ali Kristinin dvor ob državni cesti, Vitenbach An Brode pri
Vranskem ter Legant v Braslovčah, sedež enega izmed 13 uradov goir-
njegrajske gospoščine.
Pomembnejši od naštetih gospoščin in njihovih upravnih središč
so bili do prve pol. 19. stol. tudi sedeži deželnih sodišč s pravico krv-
nega sodstva. Ti sedeži so bili: Celje, Vojnik (Arclin), Zalog, Prebold,
Ojstrica, Podgrad, Žovinek. Upravni, davčni in naborni uradi ter zem-
ljiška knjiga pa so poslovali v Celju, Preboldu, Ojstrici, Žovmeku,
Zalogu in Taboru pri Vojniku.
S kmečko odvezo in padcem fevdalnega režima 1. 1848. se j e zru-
šila tudi upravna in sodna oblast gospoščin, v njihovih rajonih so
ostale le konskripcijske občine, ki jih j e ustanovila Marija Terezija
za registracijo vojinih obveznikov.
Fevdalizem kot irazvojina stopnja v procesu družbenega dozore-
vanja našega naroda j e minil. Izginili so fevdalci in aristokratje, po-
trgale so se vezi krvne selekcije, utonila j e hierarhija, sloneča na ge-
niturni diferenciaciji, sesul se j e red, ki sta ga vzdrževala naturalno
gospodarstvo in idealistična filozofija. Vse to j e minilo kot so minili
ljudje, ki so to dobo ustvarjali. Ostala pa ,so njihova de,la. Ohranili so
se nam spomeniki te dobe, ki so trajnejši od življenja m trdnejši od
časa Med te spomenike spadajo tudi gradovi, ki krasijo maso pokrajino
kot ena njenih najbolj zanimivih gradbenih značilnosti. Ker igrajo
gradovi še danes važno vlogo pri oblikovanju naše pokrajinske slike
in ker so polni historične pričevalniosti, iso tudi vredni ohranitve. V na-
slednjih vrsticah si bomo ogledali vse one gradove, graščine, dvorce
in razvaline, ki poživljajo Spodnjo Savinjsko dolino 1111 dokazujejo, da
j e to stara kulturna zemlja. Pri njihovem (opisovanju se bomo omejili
samo na najvažnejše podatke in samo na območje občan Žalec-Vransko.
Na navedenem ozemlju j e bilo — odnosno še obstaja — okoli
30 gradov, graščin, dvorcev in razvalin, precej cerkvenih taborov
in utrdbe okoli Žalca. Pri opisu leh objektov se borno ravnali po
njihovi pomembnosti in po kronološkem redu, v katerem se pojav-
ljajo v naši zgodovini, zato bomo začeli z najvažnejšim in najstarejšim
med njimi, z gradom ŽOVNEKOM, ki j e bil zibelka Žo vrneš ki h gospo-
dov, kasnejših Celjskih grofov in knezov. Grad leži na kamnitem
obronku Dobrovelj jiugozah. od Braslovč. Na njegovo veliko starost kaze
že ime, ki j e speljano iz imena bližnje reke Savinje. Ker srednjeveška
ortografija ni bila posebno natančna, j e grajsko ime spreminjala, če-
prav je vedino ohranilo isti smisel. Tako se grad imenuje 1. 1173. Sonhec,
nekoliko kasneje Soimekke, 1209. Sonneke, 1224. Suoneke, 1255. be-
vvenekke, 1308. haus zu Sewnegk. 1314. Senaegg, 1327. Sawenek, 1362.
Schloss Saunek, itd. Grad je bil od vsega začetka alodialna posest go-
spodov de Soune, pozneje imenovanih de Sonnekke, Sonneke, b e d e -
li ekke, Sanneck; po letih 1341, odnosno 1372 grofov Celjskih, po 1. 1436
knezov in grofov Celjskih, Lembenških, Orteriburških, Sternberskih.
Zagorskih itd. Ko so izumrli Celjski grofje, j e postal Zovnek po kraj-
ših bojih 1. 1457. deželnoknežja last, ki so j o upravl jali razni oskrbniki,
najemniki in upniki, med njimi posebno Ahaci j Schrott von Kindberg
(1512—1535), ki j e vložil velika sredstva za obnovo, zlasti po požaru
1. 1532., ko j e bil grad tudi zniova utrjen. Za Schrotti iso grad v 17. stol.
imeli v svoji posesti Wageni, ki se omenjajo med 1629 in 1681, v 18. stol.
pa pl. Curti do 1. 1814. Sledili so jim pl. del Negro, ki so ga 1. 1816. pro-
dali Coklu pl. Ruhethalu, ta j e pod starim zgradil Novi Žovnelk, prija-
zen klasicističen dvorec, ki ga je obdajal lep park,' poln eksotičnih
dreves. Ker j e stari grad morali dati material za gradnjo novega na-
slednika, j e hitro propadel ter j e danes samo še razvalina, iz katere se
more le s težavo razbrati njegova prvotna koncepcija.
Grad je ležal na koncu gorskega obronka in j e bil napadljiv samo
iz severozapadne strani po ozkem slemenu, ki se je dalo odlično bra-
n,iti. Tukaj so- grad ščitili trije približno 9 m široki jarki, med katerimi-
sta ležala dva obora z dvižnimi mostovi. Grad sam je imel obliko
nepravilnega trapeza, ki se j e zoževal od zahoda proti vzhodu. V grad
j e vodil zelo velik pozmogiotski portal, katerega romanski prednik j e
bil gotovo manjši. Nad portalom se dviga pravokoten vratni stolp, nad
njegovim banjastim in opečnim večnim obokom sta dve odprti
nastropji. Sledi ipodolžtno zunanje dvorišče, ki ga na jugu spremlja
obor ali ograda, na severu pa grajsko jedro. Dvorišče j e na vzhodu za-
ključevala skupina stavb, ki j e rabila gospodarskim namenom, obor
pa na obeh konceh irondela, katerih sledovi so sicer komaj opazni, a se
omenjata v nekem računu iz 1. 1651. (v graškem Deželnem arhivu) kot
tako slaba, da se (lahko podereta do višine ostalega obzidja. Obor sta
delila dva prečna zidova v tiri oddelke, ki so jih vezala poternasta
vrata. Oba severna vogala stavbe manjkata, porušeni pa so tudi
zidovi, ki so te vogale povezovali, tako da j e tloris gradu v tem delu
močno zabrisan, vendar ne toliko, da ne bi več mogli ločiti pasu zu-
nanjih utrdb od samega grajskega jedra.
Grajsko j e d r o j e bilo prostorno zelo skromno. Sestavi j ali so ga
trije trakti, ki so skupaj s severnim zidom zapirali majhno notranjo
dvorišče, opremljeno iz arkadnimi hodniki. V jugozapadnam vogalu
grajskega jedra j e »Bergfried«, mogočen okrogel stolp, z 2,7 m de-
belimi zidovi, ki stoji na živi iskali ter skupaj z utrjeno estrado učin-
kovito ščiti glavni vhod v grad. Od vznožja stolpa so vodile, kot kažejo
sledovi, strme kamnite stopnice v globoko dolino pod gradom. Vrata,
ki drže v stolpovo pritličje, so mlajša, vrata v gornjem nadstropju
pa gotska. Na obeh straneh spodnjega vhoda se vidita začetek in k o -
nec 30 cm širokega kanala, ki vodoravno obteka ves stolp ter j e ra-
bil za sušenje zidu. V stolpovem zidu j e več stopničastih kanalov,
ki so povezovali posamezna nadstropja med seboj. Ostali trakti so zelo

Šenek nad Polzelo

uničeni, obrisi prostorov precej nejasni, b o l j e so ob ran j e m ostanki pa-
lasa. Na sredini dvorišča j e bil vodnjak ali cisterna v katero j e pri-
tekala voda iz severozahodne strani. Iz nekega nizkega stavbnega
ostanka vzhodno od palasa drži precej idoilg podzemni hodnik na piano.
Vischerjeva slilka gradu iz 1. 1681. nam kaže n j e g o v o vzhodno stran z
vhodom, ki ni več ohranjen. Tudi ni v e č ohranjena stolpasta stavba
k i j e branila dohod do gradu. Iz Celjske kronike izvemo, da j e bil
nad Zovnekom stolp, ki j e bil 1. 1439. porušen in j e popolnoma iz-
ginil Rabil j e verjetno kot opazovalnica ki j e b.il na vrhu O o b r o v e l j .
Nasproti Žovneka j e na drugi strani Savinjske doline stal na n j e -
nih severnih obronkih grad šenek, ki j e spadal med staro alodialno
posest Žovneških gospodov. Grad prvič omenjajo 1. 1288., k o ga j e
Marjeta, vdova po Leopoldu II., prepustila skupaj z gradom Ž o ^ i e k o m
Ojstrico in Liebensteinom družinskemu poglavarju Ulrikn 1. Orad j e
bi porušen v celjsko-habsburški vojni 1. 1439. K j e j e stal, se na ugotov-
ljeno. Domnevo Ignacija Orožna, da j e grad stal na mestu sedanje
Miklavževe cerkve nad Po d vinom, moramo zavrniti, ker j e cerkev vsaj
iz začetka 15. stol. in torej ne more biti naslednica gradu. Verjetnejša
j e domneva, da j e grad stal na griču nad sedanjo grascmo Senek, k,
jo lahko smatramo za n j e g o v o posredno naslednico. Jedro sedanje pod-
kvasto oblikovane graščine j e njen vzhodni trakt ki so ga zgradili
Raumbschisli v 16. stol. T o j e bila preprosta stavba, ki so si j o me-
njavali mnogi lastniki. D o sedanje velikosti in oblike so zgradili gra-
ščino šele njeni zadnji fevdalni lastniki, baroni Pongratzi ki so j i dali
neobaročno lice. Graščino o b d a j a izredno lep park, poln eksotičnih

dr6V Kot antipoda obeh opisanih gradov sta fungirala gradova Ojstrica
in Liebenstein na severnih obronkih Reške planine m Krvavice; ob-
vladovala sta južno polovico Savinjske doline in nadzirala cesto, -ki j e
držala iz Celja proti Trojanom. Gradova sta pripadala alodialm posesti
Žovneških gospodov in j u prvič omenjajo leta 1288. v ze omenjeni li-
stini vdove Marjete. Ker sta povsem izginila, j e le s težavo mogoče
ugotoviti njuno nekdanjo lokacijo.
Liebenstein j e stal na p o b o č j u Tolstega vrha južno od Prebolda,
na posestvu, imenovanem »pri Rihterju«, k j e r so bili se konec 19 stol.
vidni ostanki razvalin. Ker se j e cerkev sv. Pavla pri-Preboldu d o
16 stol. vedno imenovala »prope Liebenstein«, pozneje pa »prope Frag-
wald«, smemo iz tega sklepati, da j e v tem stoletju nastala graščina
Prebold kot naslednica starega Liebensteina. Prebold so zgradili pl.
Pragerji v takrat modernem poznorenesančem slogu, ki so ga tlorisno
sestavljali: notranje dvorišče, štirje pravokotno postavljeni trakti in
štirje na vogalih postavljeni stolpi. T a k o graščino nam kaze Vischer
1. 1681. in taka j e v glavnem še danes. Prebold so med leti 1 6 2 7 - 80
imeli Schrottenbachi. okoli leta 1860. p a baron Rudolf Adam Hackel-
berg, ki ga j e dal popolnoma obnoviti. Danes rabi graščina za sta-
novanj ske namene. .
Ojstrica j e stala na griču, imenovanem »Stari grad« ali A n k e n -
berg«, jugozahodno od vasi Tabor. L. 1288. j o o m e n j a j o kot »Ostirwitz
 ca,strnili«. V njem s,o imeli Celjski g r o f j e svoje ječe, tu j e bila umor-
jena tudi Veronika Deseniška dne 18. oktobra 1428. Po izumrtju C e l j -
skih grofov in po zlomu lokalnega odpora Georga Eckelheimerja, j e
Ojstrica postala (leta 1457. -dežel noknežja lastnina, ki so j o upravljali
razni upravitel ji in najemniki, dokler ni končno.ipostala last Schrotten-
bachov (1566—1767), ki so ca. 1620. zgradili v dolini trinadstropno gra-
ščino brez vsakršnih utrdb, imenovano Spodnja Ojstrica. Stari grad
j e kmalu propadel, tudi graščina se mi ohranila, kajti 1. 1830. j o j e dal
podreti takratni lastnik Alojz Perko ter iz njenega materiala postaviti
zanimivo dvonadstropno pristavo v Ojstriški vasi, ki j o l j u d j e splošno
imenujejo »graščina« in j e pozneje rabila šolskim namenom.
Ob tej priložnosti naj omenim tudi ostanke ojstriške grajske
kleti, ki j o omenjajo 1.1489., ko j o j e cesar Friderik III. daroval Grajski
vasi, da bi laže popravila cerkev sv. Krištofa. Ti ostanki leže na rahli
vzpetini južno od vasi. L j u d j e jih splošno proglašajo za razvaline
»gradu«, ki ga j e nekoč imel vitez Rudolf, zaradi česar imenujejo
okolico tudi Rudolfica.
Grajska pristava, iz katere se j e pozneje razvil samostojen kmečki
dvorec, j e bila v Gorjakovem pri Sela-h južno od Gomilskega. Tu so
v nekdanji Košeninovi hiši ohranjene obokane kleti kot ostanek nek-
danje pristave — dvorca, ki so ga med leti 1563—1627 imeli v posesti
ljubljanski škofje, potem pa posestniki Konci, po katerih se j e včasih
imenoval tudi Koncev dvorec.
Gotovi je. Grad j e bil že v 13. stol. last Zovneških gospodov, ki so
v njem često prebivali. Tu se j e 1. 1291. odpovedal Gebhard III. patro-
natu nad braslovško župnijo v korist gornjegrajskega samostana. Grad
j e izginil v 2. pol. 15. stol., a ni istoveten s stolpom, ki je bil porušen
v celjsko-habsburški vojni (1439—1443) v Zalogu pri Gotovljah. K j e
j e grad stal, zaenkrat še ni ugotovljeno. Eni ga postavljajo na hrib
Gradišče severno od vasi, drugi pa na mesto sedanjega župnišča, ka-
terega vzhodni del ima res nenavadno debele stene. Gotovo j e z nek-
danjim gradom povezana tudi cerkev, ki j e imela lastnega župnika
(ob Žalcu!) že pred letom 1256, a se 1. 1323 in 1426 izključno omenja
kot kapela ter j e svojo sedanjo obliko- in velikost dobila šele v drugi
polovici 15. stoletja.
Stopnik leži na južnem -obronku Dobrovelj, severovzhodno od
Vranskega. Grad stopi v zgodovino 1. 118-8.. ko se omenja »ministerialis
AVnlfiinch de Hekinberch«. Njegovi nasledniki se omenjajo do prve
pol. 14. -stol. Čeprav so bili Heckenbergi pomemben rod, so vendar bili
samo vitezi; dejanski lastniki gradu pa so bili kriški ministeriali Chu-
nigsbergi, ki so ga 1. 1322 prodali Ptujčanom. Za njimi so ga podedovali
Stubenbergerji, ki so ga 1. 1442 prodali Celjanom. Kot deželnoknežja
last j e Stopnik naglo menjaval upravnike in najemnike, dokler si ga
niso pridobili Schrottenbaohi, ki so ga imeli med leti 1542—1749.
L. 1635. so grad razdejali uporni kmetje, vendar j e bil obnovljen in
naseljen do začetka 19. stol. V prvi pol. 19. stol. j e bil na vznožju graj-
skega hriba zgrajen nov dvorec, imenovan Maro-f. kamor se j e preselila
grajska uprava, ki j e pustila stari grad propasti. Marof j e tipičen
predstavnik podeželskih dvorcev, ki so nastajali pri nas v dobi kla-
sicizma.
Sachsemvart, po domače Zažeriberg. Grad j e stal na severnem
koncu hriba Hrastiinka nad vasjo Št. Lovrenc pri Preboldu. M j e vedno
deželnoknežja last in j e moral nastati vsaj v 12. stol. Torej je spadal med
najstarejše gradove Spodnje Savinjske doline. Omenjajo ga večkrat
od 13.'stoil. dalje. Leta 1270. ga j e dal kralj Otokar II. Pfemisl v preu-
žitek vdovi koroškega vojvode Ulrika 111. Sponhaimskega, Neži Vov-
brški, rojeni Babenberg. Leta 1321. ga j e imeti v najemu Konrad Auf-
fenstein, 1331—1*363 Walseeji in po 1. 1363. Celjani. V celjsko-habs-
burški vojni (1439—1443) j e bil grad porušen in ne več obnovljen. Da-
nes j e Še komaj vidna sled, k j e r j e grad stal.
V vasi pod gradom j e bila grajska pristava, ki se 10,menja 1. 1491.
kot »sicz zu st. Lorenczen«. Njen naslednik j e dolgo dvonadstropno
poslopje z malimi okni, 'ki stoji v bližini cerkve sv. Lovrenca in ga
l j u d j e splošno imenujejo »Stok«. Danes j e pristava deloma .predelana
v Govedičevo hišo, vendar kot taka še vedno spoznavna. Njeni naj-
verjetnejši lastniki ob koncu 17. stoletja so bili pl. Gratlerji, ki po-
čivajo v bližnji cerkvi.
Soteska pri Pirešiei. Grad j e stal nad sotesko, imenovano Soeka,
ki j o omejujeta hriba Marof z ostanki gradu in Kjuimberk s planoto,
imenovano Gradišče. Grad Soteska j e bil fevd krške škofije, ki je bil
po 1. 1340 v rokah Celjskih grofov. Upravniki gradu iso bili Soteski
gospodje ali Helfenbergi, ki se omenjajo od 1. 1256 do ca. 1575. Najbolj

Komenda v Polzeli
 znan predstavnik tega rodu j e bil krvnik Veronike Deseniške Jošt
Soteski, ki se j e v col jsko - habsb urš ki vojni postavil na stran deželnega
vladarja, zaradi česar mu j e Jan Vitovec porušil grad. Obnovljeni
grad, ki j e bil v 17. stol. last Gabelkofenov, so 1. 1635. uničili uporni
kmetje tako temeljito, da so morali lastniki na njegovem mestu po-
staviti novo, dvonadstropno graščino. Ko j e bila graščina last zaloških
graščakov Schrottenbachov (1720—ca. 1800), j e pogorela, nakar ni bila
več obnovljena, ampak okoli 1. 1800. prodana kmetu Škerlinu, ki si j e
na pogorišču postavil hišo in gospodarsko poslopje, ki se še danes ime-
nujeta »pri Škrlinu«.
Polzela. Na skali v sredi vasi stoji grad, ki ga odlikuje izredno
lepa lega. Grad večkrat omenjajo v zgodovini kot Hellenstein, Heln-
stein, Heilenstein (1170, 1193, 1229). Pred 1. 1323. j e grad postal last
malteškega viteškega reda, ki ga j e imel viposesti do 1.1780. Tega leta ga
je red prodal Rajmnndu Novaku, ki j e do 1. 1784. podrl grajsko cerkev
sv. Ulrika, prislonjeno m a južno grajsko pročelje, obzidja, hleve in žit-
nico. Grad j e za njega in njegovih posestnih naslednikov naglo pro-
padal, dokler si ga niso 1. 1869. kupili pl. Pongratzi, ki so ga temeljito
popravili. Grad j e še danes v dobrem stanju in -rabi stanovanjskim
namenom. Koncepcija gradu j e srednjeveška. Tlorisno se grad ravna
po terenu, zato j e v obrisu mnogo nepravilnih oblik, iz katerih moremo
spoznati podkvasto, proti jugu odprto zasnovo. Vrsta gradbenih ele-
mentov in kamnoseških detajlov govori za nastanek v dobi naše zgod-
nje gotike, to j e v prvi pol. 14. stol. Verjetno so Maltezijci, ko so dobili
Polzelo v isvojo posest, zgradili sedanji grad, ki j e postal sedež njihove
s a vin j s k e komende.
Podgrad pri Vranskem ali Burgstall. Dvorec istoji na vznožju
hriba Tabor ob jami Vetermice, iz katere izvira potok Podgrašča, ko-
maj pol ure hoda od Vranskega. V gor njog rajskem urbarju iz 1. 1426.
ga omenjajo kot samostanska lastnina z imenom »Podgor«. V dvorcu so
gospodarili samostanski najemniki, katerih eden, imenovan Ulricli
AiigeJ, ga j e J. 1347. polovico prodal Celjanom. Pozneje so si Celjani
pridobili še drugo polovico ter ga imeli do 1. 1456. Kot deželnoknežja
lastnina j e v drugi pol. 15. stol. postal last ljubljanskih škofov. Škof
Krištof Ravbar j e dal 1. 1534. »den Hof zu Fraintzky« svojemu svaku
Frideriku von Rechperg. Leta 1542. pri cenitvi dvorca že omenjajo
deželno sodišče, ki j e imelo v njem svoj sedež. Pozneje so ga imeli
mnogi najemniki in lastniki, med njimi Apfail teror ji, Hohenvrarti, Ren-
zenbergi itd., po I. 1846. W.ittenbachi, po 1916. pa Majd.iči iz Celja.
Danes j e v dvorcu šolski penzionat. Podgrad j e bil vedno skromna
stavba. Vischer nam ga kaže 1. 1681. kot preprosto poslopje, opremljeno
z dvema vogalnima okroglima stolpoma in majhnim oborom pred
glavnim vhodom. Stavba v sedanji klasicizirajoči in utilitarni obliki j e
iz začetka 19. stol. Do 1. 1940. j e dvorec na jugu zaključevala imitacija
glavnega stolpa, ki so j o tega leta odstranili in stolp nadomestili s se-
danjim terasastim vhodom. Nasproti dvorcu stoji staro poslopje, v ka-
terem j e bila včasih deželna siodnija z zapori. Danes j e poslopje po-
polnoma predelano v gospodarske namene. Ali je Podgrad naslednik
kakega starejšega Vranskega gradu, ki bi moral .propasti najkasneje
v 14. stol., ni mogoče dognati. Gotovo j e le, da se Podgor-Podgrad po-
javlja že v prvi pol. 14. stol. kot dvorec, ki j e bil zavarovan predvsem
po svoji naravni legi v naročju skalnega Tabora.
Vransko. V zahodnem, nekoliko višjem koncu trga, j e dobro ohra-
njen dvorec, ki ga ljudje imenujejo Vitenbah, Avgustenburg, Prajhaus
ali Avžlak. Poslopje ima izredno zanimivo zgodovino in je rabilo že
vsem mogočim namenom. Danes j e to eno nadstropno poslopje klasici-
zirajočega videza iz prve pol. 19. stol. Njegovo stavbno jedro pred-
stavlja stolp v jugozahodnem kotu stavbe, od katerega j e na današnjem
podstrešju viden zunanji omet in več strelnih lin. Tudi v kleti tega
dela stavbe j e še vidna zazidana okenska lina. Stavba, katere jedro
sega v drugo polovico 15. stol., j e najprej rabila kot mitnica, katere
zakupnike omenjajo od leta 1422. dalje. V 18 stoletju j e v tej stavbi
nekaj časa delovala pivovarna (prajhaus), za časa Francozov pa ob-
mejna carinska postaja (na Auschlag). Hiša j e tudi najtesneje pove-
zana s pošto, ki j e bila odprta 1. 1573 (seilska), 1584 (jezdna) in pred
1651 (vozna) med Grazem in Ljubljano. Danes j e to zanimivo poslopje
v precej slabem stanju in nujno potrebno popravila.
Brode pri Vranskem. Vzhodno od Vranskega stoji ob cesti maj-
hen dvorec, ki ga prvič omenjajo 1. 1730 in rabi danes stanovanjskim
namenom. Dvorec j e moral nastati ok. 1. 1700 in so bili njegovi lastniki
najprej Pilpachi, nato Curti-Francini in 'končno v 19. stol. razni me-
ščanski lastniki. Dvorec j e primer preprostega baročnega gradiča, ki
je dobil v 19. stol. svojo klasicizirajočo preobleko.

Podgrad pri Vranskem

 štravsenek pri Gomilskem

Legant v Braslovčah. Dvorec j e renesančna stavba iz konca

16. stoletja. Je simetrično komponiram z osrednjo vežo in dvema
prostoroma na levo in desno. Nad vežo j e v nadstropju večja soba
z bifornim oknom. Stavba j e brez kleti in j e bila prvotno enonad-
stropna. Bila j e tipično italijansko koncipirana, obsegala j e pritličje,
piano mobile in mezzarrin, ki so ga pozneje nadzidali v sedanje drugo
nadstropje. Okna v beletaži imajo profilirane zidce ter kamnite okvirje.
Nekatera med njimi sc predelana. Nad glavnim portalom j e kam-
nita plošča z dvoglavim orlom in napisom: SALVA GUARDIA.
Stavbi so v 17. stol. prizidali dvoriščne arkade s slopi v pritličju in
toskanskimi stebriči v prvem in drugem nadstropju. Oboki v stavbi
so, kolikor niso novejšega datuma, križni z močnimi robovi in tu in
tam banjaisti. Vse stavbe, ki so priziidaine na dvoriščni strani in so
predvsem gospodarskega značaja, so kasnejši dozidiki iz konca 19. in
20. stoletja.
Štravsenek pri Gomilskem. Graščino se prvič omenja 1. 1467. kot
»Jagerhof zu St. Matheus under Sanneg«. Dvorec je bil celjska last-
nina, ki je 1. 1457. postala deželnoknežja last ter j o j e 1. 1467. dal cesar
Friderik III. v najem Jorgu Leisserju. Med leti 1578—1590 ga j e
imel učeni prirodoslovec Jakob Strauss, po katerem se j e dvorec
že 1. 1585. imenoval -Strauss,enegg. V 18. stol. so bili njegovi lastniki
Piilpachi, Schreckingerji in Eircbnerji, v 19. stol. pa med drugimi Kari
Haupt. ki j e dal 1. 1869. dvorcu sedanjo obliko v slogu angleškega
castell-stila. Graščina j e zgrajena v kvadratu z arkadnim dvoriščem
 na sredini. Stavba j e dvonadstropna, v vsakem nadstroipju ima po 11
sob. Pritlični prostori so obokani. Danes j e v graščini Dom onemoglih.
Gorica pri Preboldu ali Gorzhof. Dvorec se pojavi v zgodovini
1. 1586. Biil j e deželnoknežja lastnina in ga j e v 18. stol. imela v lasti
družina Straissberg. Leta 1798. j e dvorec prešel v meščanske roke in
j e naglo menjaval svoje gospodarje. Gradič j e še dobro ohranjen.
Šešče pri Št. Lovrencu ali Schonbichl. Graščina j e stala na planoti
nad šeščami in j o lahko imamo za naslednico gradu Sachsenwarta.
Graščina se pojavi v 16. stol., v drugi pol. 17. stol. so bili njeni posestniki
g r o f j e T h u rn-Vallesassina, v prvi pol. 18. stol. pa banomi Miglio, lastniki
bližnjega B.runnberga. Po smrti zadnjega Miglija Franca, j e kupil šešče
grof Anton Gaiisruck, ki j e goispoščino 1. 1752. združil z Novim Celjem,
graščino pa pustil propasti, tako da j e bila že konec 18. stol. v razpada-
jočem stanju. Danes so ohranjene le še kleti v bližini kmetije Sire.
vse ostalo j e brez sledu izginilo. Kolikor more človek sklepati iz Vi-
scherjeve podobe šešč, j e bila graščina obsežno dvonadstropno poslopje
s stolpi na vseh štirih vogalih.
Grmovje ali Hofrain. Domineva, da bi imel sedanji dvorec svojega
prednika v gradu blizu cerkve sv. Ožbalta v Permovem, ni verjetna,
ker j e ta cerkev še romanska, torej najkasneje iz sredine 13. stol.,
virhu tega pa na skali poleg nje ni prostora za grad. Zato mora mesto
sedanjega dvorca imeti starejšo naselitveno kontinuiteto, kot j e to
videti na prvi pogled. Prednika današnjega dvorca se omenja že 1.1624.,
ko j e bil v lasti Pelzhoferjev. Vischer ga kaže kot preprosto enonad-
stropno stavbo s šestimi okni v fasadi. V 18. stol. j e postal dvorec tako
slab, da ga j e dal grof Anton Gaisruck podreti in na njegovem mestu
postaviti zidano pristavo s slamnato streho. Ker so posest pozneje
odtrgali od celjske gospoščine, j e dal Georg Reuter pl. Halm 1. 1867
zgraditi sedanji dvorec. Pri tem j e bil porabljen del že obstoječe pri-
stave, zato so zidovi dvoirca v vzhodni polovici močnejši kot v za-
hodni. Dvorec j e preproste, klasisfične zunanjosti. V sredini pročelja
izstopa triosen rizalit, ki se zaključuje s trikotnim čelom. Severoza-
hodni vogal krasi erfker-pomol z zašiljeno strešno kapo. Poleg dvorca j e
kapela, ki j o j e dal zgraditi poštni mojster Bernard Pilpach 1. 1742., v
neogotskem slogu pa obnoviti Artur in Leonija Bermage leta 1892. Ker
v urbarju iz leta 1567. omenjajo lastno nižje sodstvo in ker se iz
urbarjev celjske gospoščine iz let 1480 in 1500 vidi, da j e to sodstvo
spadalo pod deželno sodišče v Celju, smemo sklepati, da segajo začetki
Grmovja še v konec srednjega veka.
Plevtna ali Pliirna. Dvorec j e bil središče manjšega posestva blizu
cerkve sv. Jederte nad Žalcem, ki j e bilo v 18. stol. v službi gospoščine
Spodnji La.no vž, a ga j e Jožef Hausmanin okoli 1. 1840. združil z gospo-
ščiino Novo Celje. Hausmann j e okoli preurejenega dvorca posadil
velike murvine nasade in uvedel rejo sviloprejke, a v tem ni uspel.
Leta 1847. j e dvorec obsegal v kleti in pritličju dve veliki obokani
kleti, vinsko stiskalnico-, obokano predsobo, iz katere j e držal vhod v
obsežno shrambo, in še nekaj prostorov. Iz predsobe so držale kamnite
stopnice v prvo nadstropje. Tu so bili: štukirana dvorana, soba s šti-
 rimi okni iin dve manjši isobi, velika obokana kuhinja s shrambo in
leseni hodnik. Večje predelave j e dvorec doživel okoli 1. 1876., ko ga
j e imel grof Dobrovsky in po letu 1890., ko j e postal last barona
Becka, ministrskega predsednika Avstrije. Tedaj je bila Plevna priča
mnogih slovesnosti in sprejemov ter j e blestela v sijaju takratnega
državniškega življenja. Danes je dvorec na pol pozabljen in rabi
kmetijskim namenom. Na veliko preteklost dvorca pa še spominja
veličasten smrekov drevored.
Zalog nad Petrovčami. To gospoiščino lahko smatramo za nasled-
nico gotoveljske, saj j o omenjajo že od 15. stol. dalje. Konec 16. stol.
so bili njeni posestniki Schrotteribadhi. Vischer nam kaže dvorec kot
enonadstropno stavbo, ki ima nad vhodom dva poševno> postavljena
grba, nad pročeljem pa stolpič s čebulasto streho. V sedanji obliki j e
dvorec iz začetka 19. stol. Po 1. 1871. j e bil dvorec last baronov Putho-
uov, danes pa rabi stanovanjskim namenom in j e skrajno zanemarjen.
Dvorec odlikuje izredno lepa lega v sredini parka na rahli vzpetini
severno od Ar j e vasi.
Novo Celje. Najlqpša stavba Spodnje Savinjislke doline in hkrati
ena najlepših baročnih arhitektonskih stvaritev pri nas sploh j e gra-
ščina Novo Celje, ki leži v ravnini med Petrovčami in Žalcem. Na
njenem mestu j e stal od konca srednjega veka dalje grad Brunnberg
ali po domače Plumberg, katerega lastniki so bili pl. Leyserji, v prvi
pol. 17. - stoil. Qualandro. med 1658—1752 pa baroni Miglio. Leta 1752.
j e kupil gospoščino grof Anton Gaisruck, ki j e dal Brunnberg podreti
in nekoliko zapadneje postaviti med leti 1754—1760 sedanjo graščino',

Novo Celje pri Žalcu

 katere dalijmi vzor j e dunajski Schanbruinm. Stavba je prizmatična in
trinadstropma. Glavni portal krasita kipa Samsona in Herkula. V fron-
tispicu j e grb grofov Gaisruckov. Veža rabi za prevoz na dvo-
rišče iin vhod v stranske prostore. Njen obok počiva na štirih masivnih
toskanskih, pilastrsko oblikovanih slopih. V pritličju je jedilnica z
osrednjim stebrom in nasproti nje kapela, katere stene so bile prevle-
čene z mavčnim marmorjem. Njeno kupolo krasijo freske. V prvem
nadstropju j e vrsta sob, v drugem pa dvorana, ki sega še skozi tretje
nadstropje ina podstrešje. Njen tlak j e marmornat, stene prevlečene z
mavčnim marmorjem, strop krasi freska, ki kaže obdaritev Antona
Gaisrucka. (Obdarila ga j e cesarica Marija Terezija). Pred dvorano
j e bailkom. Od dvorane levo in desno j e vrsta sob, ki so jih včasih kra-
sile tapete s štirimi elementi, chinoiserijo, itd. V tretjem nadstropju
j e vrsta elegantnih sob. Stopnišče, ki povezuje vsa nadstropja, j e lepo,
krasi ga kovana ograja in kipi osimih mitoloških figur, muz in park.
Baročna stranska poslopja so izredno solidno grajena, a so danes
večinoma predelana. Tudi na glavni stavbi j e bilo mnogo spremenje-
nega, odkar rabi namenom bolnišnice. Vsekakor j e treba biti pri ob-
ravnavanju te stavbe previden in obziren, kajti stavba j e visoke umet-
niške vrednosti. Bogati grof Gaisruck j e namreč pri njeni izdelavi upo-
rabil samo priznane umetnike takratnega štajerskega baroka, pred-
vsem kiparja Vida Konigerja in slikarja Jožefa Schifferla, kii sta za-
pustila nekaj umetnin tudi v bližnji okolici: Petrovčah, Galiciji, Mrzli
planini itd.
Novi klošter. Severovzhodno od Polzele j e po volji celjskega
grofa Friderika II. nastal med leti 1449—1452 na mestu njegovega lov-
skega dvorca samostan »Newkhilosterl«, ki so ga naselili menihi domi-
nikanskega reda. Komaj se j e ustanova nekoliko11 raz vil a, so j o I. 1479.
opleinili Turki tako temeljito, da j e ostala do 1. 1492. zapuščena. Tega
leta j e vzel samostan v s v o j o zaščito cesar Friderik III., vendar samo-
stan ni nikoli posebno (uspeval. Ko ga j e vizitiral 1. 1594. oglejski pa-
triarh Francesco Barbaro, j e bil samostan navzven siceir utrjen kot
prava trdnjava, toda navznoter j e bil moralno in gospodarsko zelo
trhel. H gospodarskemu propadu samostana so nemalo pripomogli tudi
uipornti kmetje 1. 1635., ee)prav samostana niso napadli, in hrvaški vo-
jaki, ki so se po uporu nastanili za daljšo dobo v njem. Konec i7. stol.
j e bil samostan barokiiziram in prizidan mu j e bil zapadni trakt. Ko
ga j e 1. 1787. razpustil prosvetljeni cesar Jožef II. kot »nekoristnega«,
j e bil že v precej slabem stanju. V 19. stol. so se njegovi lastniki naglo
menjavali. Med njimi j e Jožef Oesterlein podrl 1. 1828. staro gotsko
cerkev ter zgradil sedanjo kapelo. Trideset let kasneje j e 1. 1860. Igna-
cij Kurz grad popolnoma predelal ter mu dal sedanjo podobo. D o
zadnje vojne j e bila graščina dobro vzdrževana, danes pa je v skrajno
zanemarjemem stanju. V stavbi so ohranjeni gotski in baročni ele-
menti, ki jih pa zakriva historizirajoči istil preteklega stoletja in dela
stavbo na videz enotno.
Fremga v Žalciu. Trg Žalec j e bil že 1. 1347. obdam z nasipi. Ker
so ga Turki 1. 1471. in 1480. močno ©pustošili, so ga konec tega stoletja
 Novi Klošter pri Polzeli

utrdili z obzidjem in stolpi. V opisu meja goto vel jskega deželnega

sodišča iiz 1. 1524. se že omenja »Tor neben dem pfarrhoff auf der
Freyuing« in »die alt markht oder Statmawer zu Sachsenfeld«. V slklopu
žalske trdnjave sta bila posebej utrjena farna cerkev s taborom in
štirimi stolpi ter dvorec Andreja pl. Lilienberg, načelnika žalske ta-
borne organizacije na Ftrengi. F.renga j e domača izipeljamka iz Freyung.
Ker j e bil namreč omenjeni dvorec utrjen, mu j e cesar Maksimilijan I.
podelil dne 23. januarja 1499. plemiško svobodo — Frevung. Utrdbe,
od katerih j e ohranjen le še stolp pri cerkvi ter nekaj ostankov
obzidja, so bile v teku 19. stol. odstranjene, ker so ovirale promet in
razvoj naselja.
V času turških vojn v zadnji tretjini 15. in prvi tretjini 16. stol.
j e nastala vrsta cerkvenih taboirov — teh primarnih utrdb slovenskega
kmečkega ljudstva — za katerih zidovi so Slovenci branili sebe in
svoje družine, svoje premoženje iin svojo zavest pred popolnim uni-
čenjem ter s tem podzavestno izpolnjevali imanentni biološki zakon
nacionalne samoohranitve. Tabori so bili iboilj ali manj preproste, čeisto
improvizirane utrdbe, vendar so nekateri med njimi tako po kon-
ceptu. kot po izdelavi in opremi (stolpi, jarki, dvižni mostovi itd.) vred-
ni, da jih ohranimo in uvrstimo v gradbeno zgodovino našega naroda.
Med take tabore spadajo v spodnji Savinjski dolini: Tabor ipri Vran-
skem s tremi stolpi, iz začetka 16. stol., Tabor pri Preboldu s štirimi
stolpi, iz konca 15. stol.. Braslovče s štirimi stolpi, iz 1. 1485., Št. Andraž
nad Polzelo iz konca 15. stol., Št. Janž na Vinslkii gori iz konca 15. stol.
in Žalec s štirimi stolpi iz začetka 16. stol.
 Z omembo taborov z a k l j u č u j e m svojo bežno skico fevdalne arhi-
t e k t u r e S p o d n j e S a v i n j s k e doline. Iz n j e n i h s p o m e n i k o v n a m g o v o r i
n e k o l i k o t u j a in o d m a k n j e n a m e d n a r o d n a p l e m i š k a k u l t u r a , k i j e
v p r e t e k l o s t i v s e s t r a n s k o in m o č n o o b l i k o v a l a našo p o k r a j i n o in n j e n o
p r e b i v a l s t v o , z a t o j e p o s t a l a sestavni d e l n a š e kulturne- z g o d o v i n e
in v a ž n o p o g l a v j e v r a z v o j u našega n a r o d a . N j e n i n a j z n a č i l n e j š i z g o -
d o v i n s k i z n a k i — g r a d o v i — so p o s v o j i z u n a n j o s t i sestavni del naše
p o k r a j i n e in našega časa; s s v o j o n o t r a n j o s t j o nas v o d i j o v p r e t e k l o s t ,
k i n a m j o r a z k r i v a j o v a r h i t e k t o n s k i h , k i p a r s k i h i n s l i k a r s k i h delih,
ali pa v č u s t v e n i h s e n t e n c a h s v o j i h razvalin. G r a d o v i i n r a z v a l i n e nam
p r i č a j o n a m r e č o s r e d n j e v e š k i v o j a š k i in p o l i t i č n i t e r n o v o v e š k i u p r a v -
ni o r g a n i z a c i j i p o k r a j i n e , v k a t e r i so p r e v z e l i t r a d i c i j o in f u n k c i j o
p r a z g o d o v i n s k i h g r a d i š č in j o oddali n a p r e j — mest o m. Z a r a d i te s v o j e
k o n t i n u i t e t e s o g r a d o v i p o k l i c a n i , d a v z b u j a j o v nas k u l t u r n o zavest
in d o m a č i n s k i čut, o b e n e m p a d a v b o d o č n o s t i o h r a n j a j o p o k r a j i n s k e
in k u l t u r n e z n a č i l n o s t i naše z e m l j e , zaradi k a t e r i h so naši gradovi
naši pokrajinski in kulturni spomeniki.

LITERATURA

Rudolf Egger: Die Reise.tagebiicher des Paolo Santonino 1485—1487.

Klagenfurt 1947. p. 180 ff.
Topographie des Cillier Kreises. Gratzer Sclireibkalender fiir 1795. p. 7.
Krones Er. v.: Diie Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von
Cilli. Graz 1883. okit. 186 + 234. p,
Piper Otto: Oesterreichische Burgen VIII., Wien 1910.
Zahn Josef: Steirische Burgen. Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild.
Wien 1890.
Zahn Josef: Urkundeibueh des Herzogthums Steiermark. Graz 1875 do
1903. Bd. L. II., III.
Kos Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I.—V.
1902—1928.
Pettauer Leopold: Imena važnejših starejših gradov na Slovenskem
nekdaj in sedaj. Kroniika slovenskih mest V. za leto 1938.
Nowotny Fritz: Sudsteierische Burgen und Schlosser. Almanah Siid-
steiermarik. Graz 1925.
Schuchardt Kari: Die Burg im Wandel der Zeiten. Berlin 1931.
Georg Mathias Vischer: Topogrophia Ducatu® Štiriae. Graz 1681.
J. F. Kaiser: Liithographierte Ansichten der Steyermarkischen Stadte,
Markte uind Schlosser. Gratz 1832.
Reichert Kari: Einst und jetzit. Album Steiermark. Graz 1864.
H. "VVutschnig: Steirische Stadte und Markte im Reiseibilderbuch eines
Selilesiers (1710—1714). Blatter fiir Heimatkunde za leto 1941.
Orožen Ignacij: Bistum und Diozese Lavant. III. in IV. Maribor 1880.
Vrečer Rajko: Savinjska dolina. Žalec 1930.
Orožen Janko: Gradovi in graščine. Celje 1936.
Dr. Novo>straschetzky: Stiriens Eden. Das Santhal und die Umgebung
von Ne-u-Cilli in der siidlichen Uniter-Steyermark. Wien 1847.
Janisch J. A.: Lexikon von Steiermark. I.—III. Graz 1878—1885.
Štrekelj Milica: Grad Ojstrica v Savinjski dolini. ČZN XIV. Mari-
bor 1918.
Lukman Franc: Grad Ojstrica in gora Krvavica. ČZN XVIII. 1922.
Orožen Ignacij: Sachsenwart und Liebenstein. BstG XVI. 1879. p. 129.
Orožen Janko: Fevdalno omrežje v srednjem in spodnjem Posavinju.
Celjski zbornik 1951. p. 21 ff.
Akademska slikarka Jelica žuža: »Mali avtoportret« 1951.
Lastnik: Moderna galerija Reka.
Drago Predam:

Prispevek k savinjski kmečki hiši

Med najzanimivejša poglavja materialne kulture sodi vsekakor

na prvem mestu poglavje o človeških bivališčih. Kako tudi ne? Vsa
živa bitja na zemlji so si že od nekdaj po sili razmer iskala zavetišča
iin zatočišča, kamor so se zatekala in kamor ise še dandanašnji zatekajo
ne le v primerih nuje, marveč so v njih našla, kakor pravimo, svoj
življenjski prostor. Ta prirojeni in naravni pojav j e očiten zlasti pri
'najrazvitejšem bitju na zemlji — pri človeku.
Znano je, da se j e človek spočetka preživljal z drevesnimi sadeži
in plodovi ter s plenom, ki si ga j e pridobil olb prvotnem primitivnem
lovu. V tej razvojni dobi j e živel v rogovilah drevesnih k rosenj in
v velikih duplinah orjaških dreves, medtem ko se j e kasneje, v starejši
kameni dobi — v paleolitiku — preselil v naravne jame ali zijalke,
o čemer imamo nazoren dokaz v Potočki zijallki ina bližnji Olševi, k j e r
j e profesor Srečko Brodar odkril lepo zbirko paleolitskih predmetov
in orodja, ki j e danes na varnem deloma v celjskem muzeju, deloma
drugod. Podobne predmete j e odkril v naši neposredni bližini, v Mor-
novi zijailki in Špeihovki pri Šoštanju, vsi pa nam nedvoumno dokazu-
j e j o , kako in pod kakšnimi pogoji so živeli naši predniki ter k j e in
kakšna so -bila njihova prvotna bivališča.
Ko se j e kasneje v mlajši kameni dobi — v neolitiku — začel
človek ukvarjati z živinorejo in s poljedelstvom, se j e tudi način
njegovega življenja bistveno spremenil. Začel si j e graditi primitivne
kolibe iz vejevja, hlodov j a, iz drevesnega lubja itd. v bližini pasišč
in prvotnih polj, to j e v rahlo valovitem in nižinskem svetu, ob rekah
in jezerih. Tipična bivališča v tej dobi so bila tako imenovana mostišča.
To so bile stavbe na koleh, ki so jih pri nas odkrili na Ljubljanskem
barju.
V bronasti in železni dobi, ki sta sledili, j e narekoval razvoj
proizvajalnih sil povsem drugačen način življenja. Prvotne primitivne
kolibe so se morale umakniti solidinejšim in trajnejšim stavbam, ki
so morale kljubovati zlasti ob napadih sosednih plemen in ljudstev,
zakaj kovine, kot denimo bron in železo, pa rojstvo obrti in trgovine
ter razvoj prometnih sredstev so bili činitelji, ki so mogočno preobli-
kovali način človekovega življenja. L j u d j e so se v tej dobi najraje
naseljevali na vzvišenih mestih, na hribih in gričih v bližini prometnih
poti. Tam so nastala znana gradišča, ki so si jih gradili na današnjih
tleh naši predniki Iliri in Kelti. Kot gradbeni material sta jim rabila
les in kamen, nasipe pa so delali iz zemlje, hlodov in vej. Središče
take gradiščne hiše j e bilo ognjišče, ki se j e pozneje razširilo na dva,
oziroma na tri prostore.
Tudi pri nas v Savinjski dolini imamo iz latenske dobe (iz starejše
železne dobe) dragocene dokaze prazgodovinske naseljenosti. Naselja
so bila bodisi na rahlo dvignjenem sušnem pasu med Savinjo iin Ložnico

U Savinjski zbornik 16t

(Drešinja vas), bodisi na diluvialnih terasah na desnem bregu Savinje
(od Britnih sel do Sešč).
Iz riiimslce dobe imamo nedvoumne dokaze takratnega stavbarstva.
Rimska mesta Patov-io, Claudia Celea, Emona in druga so jasen dokaz
za to. Mnoga pomembna arheološka odkritja liz te dobe so našli tudi
v naši dolina. Kdo ne pozna tabora mimske legije v Loeiei pni Polzeli in
najnovejših, v arheološkem svetu sila redkih rimskih izkopanin v
Šempetru? Pri Rimljanih nastopa nov gradbeni material: kamen,
opeka, apino, malta im les. Prelepe rimslke stavbe so bile skoraj do tal
porušene ob preseljevanju ljudstev (Gotov, Hunov, Langobardov),
deloma pa so jih prekrile z zemljo katastrofalne poplave.
Za Langobardi, ki so se umaknili v severno Italijo, so se v drugi
polovici šestega stoletja (priselili v naše kraje naši predniki, Južni
Slovani. Prišli so iz Zakarpatja, iz prostranih, brezmejnih ravnin ob
Visli, Dnjepru in njunih pritokih. Nedvomno so prinesli s seboj mimo
navad, šeg in običajev tudi elemente gradbeništva in mnogo krajevnih
imen. Zanimiva j e primerjava nekaterih krajevnih imen, na primer
Moizir in Rečica vzhodno od Pripjetskih močvirij in Mozirje ter Re-
čica v Gornji Savinjski dolini.

Drčeva lesena hiša

Stare slovanske hiše so bile po vsej priliki lesene. Obsegale so

navadno en sam prostor, (ki j e bil namenjen vsemu. Gradili so jih iz
brun, Jki so bila na konceh ujeta. Središče take preproste hiše j e bilo
ognjišče, okrog nj.ega pa so bile klopi, na katerih so ljudje sedeli pa
tuidi spali.
 Za živali so gradili posebne staje, kajti tedaj ljudje in živali
niso živeli skupno v enem iprostoru, kakor j e bil to primer pri ger-
manskih narodih.
Jasno je, da se je iz take prvotne staroslovansike hiše v srednjem
in novem veku razvilo tudi več tipov 'slovenske hiše. Z razvojem slo-
venske kmečke hiše so se ukvarjali mnogi slovenski in tuji etnografi,
geografi in arheologi, med njimi zlasti Valvazor, Linhart, Rus Hare-
zin, Matija Murlko, Stanko Vurnik, Franc Kotnik, Jože Karlovšek,
Anton Melik in drugi. Po Meliku ločimo naslednjih šest tipov sloven-
ske kmečke hiše: alpski, škofjeloško-cerkl janski, vzhod nos lo ve n s k i,
osrednjeslovenski, primorski ali mediteranski in končno najstarejši,
tako imenovani dimnični tip hiše. Ni dvoma, da so na navedene tipe
hiš vplivali geografski, klimatski, kulturni in socialni činitelji, v ve-
liki meri pa tudi gradivo, ki j e Lilo v določeni pokrajini pač na raz-
polago. Tako j e na voljo v alpskem svetu predvsem dovolj kamenja
in lesa, v panonskem mižavju rabi za gradivo zemlja; zato grade tam
še -danes hiše iz zbitega blata (za vezavo imajo protje, slamo, smrekovo
drobno v e j e v j e ipd.), v mediteranskem pasu pa je poglavitno gradivo
kamen, ki ga j e povsod obilo.

Savinjska kmečka hiša j e kombinacija alpskega in osrednje-

slovenskega tipa hiše. Značilno je, da imajo domala vse savinjske
hiše tridelni načrt, to j e vežo, ki se podaljšuje v kuhinjo, na desni
j e hiša s kamro, na levi pa hišca ali hiška. Najstarejše hiše stoje zase,
v neposredni bližini pa j e kašta in svinjak ter gospodarsko poslopje.
Kasnejšega datuma j e tako imenovani stegnjeni dom, pri katerem j e
hiša podaljšana v nekoliko dvignjene gospodarske objekte.
 Novejša savinjska kmečka hiša seveda ni skoraj nič več podobna
prvotni. Spodnja Savinjska dolina dobiva tudi na vasi spričo specifič-
nih gospodarskih pogojev b o l j ali manj pomeščanjeno podobo, tako da
bo starih narodopisnih posebnosti vedno manj.
Naslednji opis skuša prikazati če ne najstarejšo, pa eno najsta-
rejših tipičnih savinjskih kmečkih domov. Gre za hišo Jožeta Vasleta,
po domače gospodarja Drče na Gomilskem št. 75, ki j e bila žal v le-
tošnji pomladi porušena in nadomeščena <z novo, vendar pa v besedi
in sliki ohranjena.
Zanimivo je, da j e v tej izrazito kmečki vasi gručastega tipa, ki
leži na terasastem svetu tik (nad dolinico Bolj sike, še danes razmeroma
največ lesenih kmečkih hiš. Prav v zadnjih letih jih sistematično
rušijo in nadomeščajo s sodobnimi, ki pa skoraj ne kažejo več lica
kmečke hiše. Dejstvo, da j e predstavljala Vasletova hiša dom pre-
možnejšega kmeta, spodbija mišljenje, da so gradili njega dni lesene
kmečke hiše predvsem socialno Šibki l j u d j e — kajžarji ali bajtarji.
Vsi znaki kažejo, da predstavlja Vasletova lesena kmečka hiša tip
stare, nemara prvotne savinjske kmečke hiše.

Detajl klopi v Drčevi hiši

Letnica na stropnem tramu izpričuje, da j e bila hiša postavljena

leta 1772. Dolga je bila 12, široka pa 7 metrov. Iz talnega načrta j e
razvidno, da j e domala polovico vse zgraidbe zavzemala hiša (7 X 5,5
metra j e 38,5 m 2 ), ki je bila (namenjena iza sprejemmico, obednico in
spalnico. Vanjo j e bilo moč priti iz razmeroma ozke lope. V desnem
kotu j e bila velika kmečka peč z značilno ogelno klopjo, n j e j diago-
nalno nasproti pa j e bil kot z veliko kvadratasto mizo, okrog katere
j e bila lepa kmečka klop s slikovito izrezljanim naslonjalom. Nad
mizo j e bila zgoraj v kotu majhna omarica, na obeh straneh pa na
profiliranih policah vrsta podob, deloma slikanih na steklu, deloma
navadnih. Na teh policah, kakršne sem le redkokje odkril, j e bil tudi
prostor za fotografije in nekatere viseče lončnice. V nasprotnem kotu
j e stala široka zakonska postelja, katere sprednja in zadnja stran sta
bili izdelani iz enega kosa.
 Kljub majhnim oknom kvadrataste oblike (41 X 41 cm) j e bila
hiša razmeroma svetla in sončna, saj j e bilo na sončno stran obrnjenih
kar sedem oken. Okna so bila razdeljena na križ, kar pomeni, da so
bile vstavljene v štiri kvadrataste odprtinice štiri majhne šipe
(20 X 20 cm). Vse stene, strop in tla so bili leseni. Stene niso bile
ometane in pobeljene z apnom, kakor marsikje v podobnih lesenih
kmečkih hišah. O d časa do časa so stene in strop namazali s telečjo
krvjo, nakar so jih s krpami gladili, da so se svetile, kakor bi bile
politirane; .razen tega pa so bile temnordeče pobarvane. Zanimivo je,
da so bila tla ves čas, odkar j e hiša stala, lesena, dasiravno so bila v
mnogih bajtarskih hišah kar iz zibite ilovice. Domnevam, da so si
omislili lesena tla zaradi tega, ker j e bila hiša podkletena, deloma pa
zaradi tega, ker j e bila last premožnega gospodarja.

Lep primer stare kašte

Iz lope so vodila vrata v »velbano« črno kuhinjo, v kateri je bilo

s hišno pečjo zvezano ognjišče. Kuhali so v ustju pečii ali v istejah
oziroma v peči sami, in j e bila po izjavi stare tete hrana, kuhana v
kmečki peči, veliko okusnejša, kakor j e dandanašnji v štedilnikih.
Zanimivo j e omeniti, da j e bil ta del kuhinje iz ognjevarnih razlogov
edini zidani del hiše. Iz kuhinje ni bilo nobenih izhodnih vrat kakor
pri nekaterih druigih lesenih hišah. Svetloba j e prihajala vanjo skozi
edino okence, ki j e bilo po velikosti enako- ostalim oknom na hiši.
Njega dni so kuhali izključno v tej kmečki peči, in sicer v glinastih
in železnih loncih, zadnje čase pa so si omislili -zidani štedilnik.
Iz lope so vodila ena vrata tudi na desno v kamro, pravzaprav
v dve kaimri. V njih so spali otroci in hišne pomočnice, v kolikor so
jih zaposlovali. Druga kamra j e imela le eno okence, ki pa j e bilo
manjše od ostalih ,na veliki hiši, medtem ko j e bilo v prvi kamri dvoje
oken. Okenske odprtine so se dale zapirati s tako imenovano zapahnioo,
kar pomeni, da se j e okno znotraj podobno zapahu pomikalo po po-
sebnem žlebastem ležišču.

Piklova lesena hiša

Temelji hiše so bili pozidani iz napol obdelanega kamenja. Nanje

j e bil postavljen spodnji oklep iz trpe-žnejšega, tedaj iz trdega lesa.
To spodnje oklepje j e molelo kot nekakšno koleno navzven. Ostala,
na konceh v zanimive ogeline vezave ujeta bruna, so bila iz borovine.
Bruna -so bila znotraj obtesana, oziroma j e bilo deblo prežagano na
polovico, tako da so bile notranje stene gladke, zunanje pa okro-glaste,
oble. Tudi gornji oklep je bil daljši in na konceh lepo profiliran.
Skoraj neverjetno je, da je bil stropnik, to j e srednji stropni tram,
ki j e -nosil stropnice, v Drčevi hiši iz mehke topo-lovime. Vsaka druga
stropnica j e bila tram z vrezanima žlebovoma ob straneh, in med taka
dva trama se j e lepo usedla deska-stropnica. Tak strop j e bil močan
in tesno -stisnjen, tako da ni bilo- nikjer praznine med stropnicami.
Zanimivo j e tudi, da j e rabila za ventilacijo v sredini stropa vrezana
zračnica, medtem ko sem ugotovil pri nekaterih drugih lesenih hišah
zračnico v obliki decimeter -širokega kvadratastega izreza v brunu
pod stropom hiše, in sicer najpogosteje na čelni strani (Pohorje).
 Stroipnice so imele posnete robove in tedaj na obeh straneh obliko
ajdovega zrna. Enako obrezane robove je imel tudi stropnik, le v sre-
dini j e bil neobrezan, robat. Na tem odebelelem delu j e bila na spodnji
strani vrezana enostavna rozeta, na stranski steni pa je bila vrezana
letnica gradnje ter začetnici priimka in imena prvotnega lastnika hiše.
Na gornji oklep so bili z lesenimi cveki pritrjeni »šperavci«.
Streha j e bila dvokapnica na čop in krita s slamo. Čelo hiše ali zatrep
j e bil lesen z značilno linico, pod napuščem pa je bil hodnik ali »gank«
z lepimi dekorativnimi izirezi. Prvotni dimnik j e bil lesen, kasneje
pa so ga pozidali. Slamnata streha je ibila zlasti na severni strani močno
porasla z mahovi.
Zal so letos spomladi hišo, ki bi morala biti zavoljo svojih po-
sebnosti zaščitena po Zavodu za spomeniško varstvo, porušili. Ze po-
prej pa so porušili tudi kasto istega datuma, ki takisto kot lesena hiša
izginja iz naših vasi.
Nekoliko mlajša, toda močno podobna lesena hiša na Gomilskem
j e nekaj streljajev oddaljena Piklova hiša. Talini načrt le-te se ne-
koliko razlikuje od Drčeve, zakaj iz hiše vodijo vrata v kamro, iz
lope pa razen v črno kuhinjo še v shrambo oziroma v klet. Tudi to
hišo bo slej ali prej zrušil zob časa, kakor j e že mnoge druge na
Gomilskein.
Nekaj podobnih, toda še zdaleč ne tako lepih primerov lesene
kmečke hiše j e še v Ojstriški vasi pri Taboru (pri Lebnu. medtem ko
so j o pri Lokcu tudi letos porušili in nadomestili z novo), v Gornjih
Rojah (najstarejša Cokanova j e letos pogorela), v hribovitih predelih
doline in drugod.
Res je, da j e v dolini še več starih, nemara starejših kmečkih hiš,
vendar nisem tako tipične, kot j e opisana, mogel ugotoviti nikjer.

VIRI IN LITERATURA
Dr. Rajko Ložar: Narodopisje Slovencev.
Dr. Anton Melik: Slovenija II.
Jože Karlovšek: Slovenski domovi.
Dr. Fran Kotnik: O slovenski kmečki hiši (Dom in svet XIX).
Dr. Stanko V,urnik: Kmetska hiša Slovencev na južno vzhodnem pobočiu
Alp (Etnolog IV, 1930-31).
Josef Papesch: Heimatliches Bauen im Ostalpenraum.
Fran Roš:
Beležka o Boštjanu Natku

Zdi se m,i (primerno, dati nekaj pripomb o Boštjanu Natku, kmeč-

kem puntarju Savinjčanu iz 17. stoletja, ki ga omenja moja v priču-
jočem zborniku objavljena »Pesem Savinjske doline«. Podatke o njem
sem povzel večidel iz »Mitteilungen des Historischen Vereines fiir
Steiermark«, letnik 18%, k j e r j e dr. Aintoin Mell priobčil razpravo
»Slovenski kmečki upor v letu 1635 in njegovi odmevi«.
Omenjeni upor se j e pričel proti brezobzirnemu plemiču Feliksu
Schrattenbaehu, lastniku gospoščine Ojstrice pri Taboru, in se j e
kuro razširil po večjem delu Spodnje štajerske in sosednjem delu
Kranjske. Maščevalni bes brezpravnih in vse bolj izkoriščanih tlača-
nov j e tedaj požgal in porušil 67 gradov in plemiških dvorov. Šele
izdatni vojaški sili gramičarjev Uskokov, ki so jih poslali deželni
stanovi, j e uspelo kruto zatreti vstajo. Mnogi ujeti kmetje so bili nato
pred sodiščem obsojeni na smrt, mnogi odpeljani v Italijo in drugam,
drugi obsojeni na ječo ali na dosmrtno prikovanje na galejo. Zdaj so
kmetje morali dolgo prehranjevati vojsko, nastanjeno po njihovih
vaseh, in s povečano tlako obnavljati porušene domove. Nov val ne-
zadovoljstva jih j e podžigal k upornosti, ki j e v naslednjih letih iz-
nova nevarno rasla.
Tudi grad Žovnek pri Braslovčah so bili kmetje leta 1635 osvojili
in oplenili. Med podložniki gospoščine žovneške, razsejanimi po mno-
gih vaseh širom po Srednji Savinjski dolini, j e ibiil najostrejši nasprot-
nik zajedalske gospode kmet Boštjan Natek, ki j e več let p r e j služil
tudi vojake. Zgodovinski arhivi v Gradcu branijo akte, ki si iz njihovih
podatkov lahko ustvarimo košček podobe tega pogumnega človeka,
nepomirljivega s tedanjimi družbenimi razmerami. Seveda nam ga
akti, ki jih j e pisala Natku sovražna gospoda, rišejo v njenem smislu
slabega človeka, s tem pa priznavajo marsikaj, kar nam ga danes
predstavlja v zanimivi in lepi luči.
Natek j e bil vsekakor med glavnimi kmečkimi voditelji Celj-
skega okrožja v svoji dobi ter j e močno in široko vplival v Savinjski
dolini. Nekateri njegovi sorodniki so že pri uporu leta 1635 imeli važno
vlogo. Njegov rodni brat j e bil tedaj med obsojenci na galejo, kar
pa Boštjana ni plašilo v njegovi aktivnosti. Tudi sam j e 1635 sodeloval,
vendar sodišče tedaj (morda upoštevajoč strogo obsodbo njegovega
brata) ni prehudo ravnalo z njim: preiskovalni zapor mu j e štelo kot
kazen in ga po ostrem ukoru spustilo domov.
Iz poročil, ki jih j e žovneški skrbnik pisal plemiču Schratten-
bachu, j e razvidno, da j e Natek odrekel dajatve, ki jih j e bil dolžan
dajati svojemu fevdalnemu gospodu in deželi. Tudi j e »na svoje, stare
dni postal še podpihovalec drugih podložnikov k uporu«. Na vse za-
hteve odgovarja z obširnimi pismenimi pritožbami, naslovljenimi na
zemljiškega gospoda, kakor tudi na deželnega glavarja v Gradcu, ki
mu jih j e sestavil neki Proj. Pri tem j e brezobziren tako do osebe
skrbnika kakor do fevdalnega gospoda, zaradi česar ga skrbnik v
svojem poročilu .imenuje .»brezeastiiega zlobneža* rebelanta in huj-
skača, ki ga bo treba udariti po gobcu«.
Plačevanje davkov j e Natek povsem odklanjal in ipoislaini ekse-
kutorji niso imeli lahkega posla, kajti od njega so dobili le »trmaste
in kaznive besede«, denarja pa nikoli. Prav tako, ni upošteval poziva
sodišča, da se pride zagovarjat na g^ad Prebold. Žovneški skrbnik
zatrjuje v poročilu, da predobro pozna- Natkov vpliv na ostale kmete
in bi njegovo nagovarjanje podložnikov k uporniškim dejanjem mo-
gel na juspešneje preprečiti s tem, da ga spravi v zapor. S teni namenom
j e skrbnik še z nekaterimi ljudmi 3. februarja 1650 prišel k njegovi
hiši in ga dal prijeti, ker na uradni poziv sam ni hotel priti v Pre-
bold. Čud no je bilo — navaja poročilo nadalje — da se j e ta sicer
tako uporni kmečki vodja pustil mirno odpeljati na grad.
Po nekaj dneh so Boštjana Natka odpustili domov. Takoj zdaj
jo dal sestaviti pismeno pritožbo na deželnega glavarja, v kateri trdi,'
da so ga, »bolnega starca«, vrgli v ječo, kjer da j e skoraj bedno po-
ginil, medtem ko sq mil na domu skrbnikovi, ljudje-vlomili v skrinjo
in j o izropali, piu d i v j e pustošili po- hiši in celo izpod njegove
uboge žene, ki j e ležala peti dan po porodu, potegnili rjuhe in jih
odnesli. Nadalje da so mu na Schrattenbaehov ukaz odpeljali vso
živino v poroštvo za njegovo nadaljnje vedenje in v poravnavo dav-
kov. Vse te Natkov.e tožbe skuša skrbnik v svojem poročilu omiliti,
vendar priznava, da j e že 'poskrbel za vrnitev ».cunj«, ki so jih l j u d j e
vzeli v Natkovi hiši. Deželni glavar j e Sohratteiibacha poklical k iz-
javi glede njegovega ravnanja z Natkom, a j e ta z ogorčenjem zavrnil
vsak očitek »tega rebela«. 1

Toda med kmeti Savinjske doline je vrelo dalje. Deželna oblast

se. j e zbala novega upora in je, v Celjsko okrožje poslala dva komi-,
sarja. Naročila jima . je, naj zagotovita podložnikom vso zakonito i
pravičnost, verfdar naj opuste vsako zbiranje ira sestankih. Celjski
mestni sodnik pa je'prejel ukaz, da spravi v rotovšike zapore vsakega
pcdložinika Zovrieka, Krškega ali Laškega, ki bi prišel v mesto, in
o tem nemudoma poroča. Ti ukrepi so očividno vsaj začasno preprečili
iizbruh nove vstaje v Savinjski dolini.
Se so štajerski deželni stanovi v 17. stoletju imeli opravka z upor-
nimi tlačaini. Tako j e leta 1674 prišla v vasi žovneške gospoščine pre-
iskovat razmere posebna komisija. Naletela j e na takšno razpoloženje
med krneti, da j e bil po njenem mnenju potreben takojšen prihod
vojaštva v Celjsko okrožje. Vojaki n a j bi se nastanili v trgih Bra-
slovčah in Mozirju ter po vaseh Prekopi.' Trna vi; Šentruipertu, Zaklju,
Gomilskem, Glinah, Latkovi vasi in Poljčah. Dvorni svet j e vojaško
intervencijo odobril in dovolil 700 vojakov. Medtem so spori med
gospodo in podložniki postajali vse pogostejši in ostrejši. Oblast
deželnega glavarja j e krivdo za to dejstvo pripisovala prevelikim
zahtevam graščakov kakor tudi nespameti in zlobnosti podložnikov.
Nato so deželni stanovi ugotovili vzrok nezadovoljstva kmetov v tem,
da ti ne ločijo dajatev zemljiški gospodi od davkov za splošne deželne
in državne potrebe, ampak po njihovem mnenju oboji služijo zasebni
koristi graiščakov. Iz poročil j e čutiti strah pred novim velikim kmeč-
kim uporom, kot njegovo ognjišče pa j e označena prav gospoščina
Žovnek. Nato j e bila semkaj na pobudo deželnih stanov poslana še
posebna komisija, ki naj bi nastopila strogo proti obema stranema.
Kljub temu pa j e takoj nato, že v začetku leta 1675 prišlo do
nove vstaje žovneških podložnitkov. Hitro j e bilo zdaj pritegnjeno vo-
jaštvo, da zaduši nemire. In tako so vojaki v noči med 14. in 15. fe-
bruarjem 1675 polovili in odpeljali v ječe Celjskega gradu del kmečkih
voditeljev, zlasti še tiste, ki da so mirnejše kmete z grožnjami silili
k sodelovanju pri uporu. Ohranjena so nam imena tedaj prijetih pun-
tarskih kmečkih vodij iz Savinjske doline:
Iz Prekope: Pankrac Verna r, Urban Kresnik. Martin Štiftar, Ma-
tija Brezovnik. Gregor Štiftar in Valentin Pranič.
Iz Trnave: Urban Drča, Luka Trap, Andrej Drča, Jurij Rupnik in
njegov sin Matija.
Iz Šentruperta: Boštjan Primec in bratje Župej.
Iz Kaplje: Simon Frajdiga in Pavel Leber.
Iz Latkove vasi: brata Marko in Martin Judež.
Iz A r j e vasi: Gregor Leber. Matija in Gregor Zajec in Jurij Peneč.
Iz Spodnjih Gorč: Andrej H rova t.
Iz Poljč: Simon Rak s sinovoma Jurijem in Matijo in Miklavž
Juhart.
Z broda pri Grobljah: Koleinc. Z Grobelj: Trapečar.
Nagli in ostri nastop vojaštva je ustavil nadaljnji razvoj upora
kmetov, ki so ostali brez močnega organizacijskega vodstva. Tudi kmeč-
ka zborovanja v še drugih področjih Celjskega okrožja so prenehala,
le v Mozirju je prišlo še do spopada z vojaki. Prijetim vodjem pa ni
sodilo celjsko sodišče, ker se je oblast bala neposredno izzivati nove
nemire, ampak sodišče v Gradcu. Izreklo j e zelo stroge kazni, več ob-
tožencev j e obsodilo celo na smrt.
V času opisanih dogodkov v letu 1675 Boštjan Natek ocivid.no ni
bil več med živimi, kajti njegovo ime se zdaj nikjer več ne omenja.
Vendar gotovo ni slučaj, da je bilo žarišče tega zadnjega večjega kmeč-
kega upora v Savinjski dolini ravno v vaseh z žovneškimi podložniki.
Tu j e pač še vedno kalilo seme. ki ga j e skozi leta sejal neizprosni
sovražnik krivice in nasilja Boštjan Natek.
Res j e sicer, da j e med kmeti tlačani Savinjske doline bilo mnogo
prav tako nezlomljivih mož. ki so ob prejšnjih in teh uporih hrabro
trpeli in za zmago »stare pravde« žrtvovali še dosti več in tudi svoja
življenja. Toda imena le malokaterih so nam znana in še o teh redkih
ne vemo kaj več podrobnosti. Prav po tem. kar nam stari dokumenti
pričajo o Boštjanu Natku, pa naj njegovo ime zlasti naši Savinjski
dolini označuje lik borbenega, za človeške pravice vnetega Slovenca.
Naš rod, ki je dal težke žrtve za svojo svobodo, ne bo nehal ceniti
dejanj takšnih prednikov, kakršnih eden je bil v davni dobi tudi
Boštjan Natek.
Primerek libojske okrasne keramike
Milena Moškon:

Libojska keramika

Iz gline j e človek že od nekdaj rad oblikoval. Ustvarjal j e pred-

mete. v katerih ,sta se združevali funkcionalnost in lepota. S pomočjo
njegove roke so nastajale najrazličnejše oblike, največkrat seveda
take kot sta jih narekovala potreba in pa okus vsakega časa posebej.
Zato ni čudno, če so se uvrščale poleg enostavnih, le vsakdanji uporabi
namenjenih keramičnih izdelkov improvizirane, fantazijsko zamišlje-
ne dekorativne oblike lin tudi obratno. V teku razvoja pa j e med vsemi
temi obdržala kontinuiteto le oblika, ki je ves čas učinkovala s svojo
pristno in jasno funkcionalno lepoto.
Devetnajsto stoletje j e prineslo industrijsko keramično proiz-
vodnjo, ki j e z novim načinom dela začela izrabljati vse možnosti ob-
delovanja gline. Tega nikakor ne bi zmogla več naša domača lončarska
obrt, ki zaradi svojih enostavnih in majhnih tehničnih naprav ni mogla
biti več kos vedno večji potrošnji in tudi vedno večjim zahtevam
tržišč.
Z industrializacijo keramične proizvodnje se j e produktivnost
izredno hitro povečala. Nikakor pa ni mogla industrija tako hitro
rešiti problema kvalitete svojih izdelkov. Zato je tudi raszumljivo, da
se j e začelo poleg vprašanja funkcije predmeta pojavljati tudi vpra-
šanje industrijske etike. Ta se j e morala namreč v začetku prilagoditi
splošnemu okusu potrošnikov. In kakšen je bil ta okus? Največkrat
odvisen od same uporabnosti in od proizvajalca, čigar naloga je bila
tudi ta. da je z izdelki ne samo zadovoljeval potrošnjo, ampak j o celo
vzgajal v estetsko naprednem smislu.
Libojska keramična industrija ni v razvoju mnogo zaostajala za
deželami, ki so bile vse devetnajsto stoletje, zlasti pa ob koncu tega
stoletja vodilne v proizvajanju uporabne in dekorativne keramike.
Kvalitetni proizvodi tovarne v Kasazah so zadovoljevali domača in celo
tudi tuja tržišča.
Ce si danes ogledujemo nekatere ohranjene primerke starejše
libojske keramike, lahko ugotovimo, da je bila tudi ta proizvodnja
preračunana na potrebe in zahteve tedanjega človeka. Takrat so nam-
reč znali uživati ob razgibanih oblikah, rastlinskem, geometrijskem ali
drugem dekorju, v igri najrazličnejših barv in svetlakajočih se g laz ti r.
Zato j e bil to čas, ko j e libojska keramična industrija oblikovala
razkošne vaze. krožnike, vrče, majolike in druge predmete, pri kate-
rih sta se sprostila igriva domišljija in smisel za estetiko časa. V tem
j e znal biiti tedanji libojska dndustrialec »sodoben«. Zinal je za potroš-
nika izrabiti 0110. kar se je pri nas začelo komaj pojavljati. Začel je
namreč prvi pri nas vključevati v industrijsko proizvodnjo umetnika,
ki mu je po želji oblikoval vrsto za vrsto najrazličnejših kalupov. Tako
j e bila roka umetnika ona. ki j e -neštetokrat s pravim umetniškim smi-
slom skušala oplemenititi grobo izdelavo strojev iu tako prinesti tej
vrsti keramike svojstveno lepoto.
To j e bila lepota industrijskih keramičnih izdelkov devetnajstega
stoletja, ki j o danes lahko le še občudujemo. Te proizvode shranju-
jemo v glavnem le še kot dekorativno keramiko, ki j e izgubila s časom
tudi s v o j o funkcionalnost.
Razvoj industrijske estetike pa j e tudi pri libojski keramiki v
našem stoletju, zlasti v zadnjem času, doživel presenetljiv napredek.
Stare želje j e zamenjala sodobna težnja, ki stremi za lepoto enostavne,
a plemenite linije brez okraskov in preživetih, za nas še kompliciranih
oblik. Čisto individualno umetniško oblikovanje keramičnega materi-
ala, namenjenega človeku in sedanjemu načinu življenja, se odraža
na neštetih proizvodih, ki žive s potrošnikom v njegovem, včasih mo-
derno urejenem stanovanju in mu iz dneva v dan prinašajo svojstveno
zadovoljstvo. In v tem je glavni uspeh estetskih rešitev libojske ke-
ramike, kajti pri oblikovanju je preračunljiva ne samo na esteski videz
in lepoto proizvodov, ampak tudi na praktičnost in ceno, ki j e omogo-
čila včasih in omogočuje še danes nabavo uporabne in dekorativne
keramike najširšemu krogu potrošnikov.
Jože Glu.k:

Šolstvo in ljudska prosveta

»Sistem splošnega izobraževanja m vzgoje se bo v Jugosla-

viji izgrajeval še naprej tako, da bo služil splošnim smotrom
naše socialistične skupnosti in kar največ pripomogel k
ustvarjanju materialnih in kulturnih dobrin in graditvi
socialističnih družbenih odnosov.«
(Program ZKJ. stran 164)

OBVEZNO ŠOLSTVO

Žalska občina j e prevzela v septembru 1955 s prenosom pristoj-

nosti od celjskega okraja naslednje šole in vzgojne ustanove:*
20 osnovnih šol.
5 nižje gimnazije,
3 vajenske šole,
3 kmeiijsko-gospodarske šole,
1 hmeljarsko šolo,
2 otroška vrtca,
1 otroški dom.
Šolska reforma, ki j i po vsej domovini že več let ustvarjamo po-
goje, je med drugimi postavila načelo obveznega, enotnega osemletnega
Šolanja. Vsem otrokom j e treba omogočiti, da bodo mogli doseči enako
stopnjo splošne izobrazbe. Izhajajoč iz te zahteve, smo tudi v žalski
občini pričeli z reorganizacijo šolske mreže. Nižja gimnazija kot po-
sebna vrsta šole za b o l j nadarjene otroke ni potrebna, ampak mora biti
sestavni del splošnoizobraževalne obvezne šole. Tako smo v šolskem
letu 1957-58 ukinili nižje gimnazije iin jih združili z osnovnimi šolami
v enotne osemletne šole.
Seveda pa šolske reforme še ne bomo rešili s samim preimeno-
vanjem šol. To j e le eden izmed ukrepov za ustvarjanje enotnega si-
stema obveznega šolstva. Potrebnih bo še mnogo naporov in vztrajnih
prizadevanj, da borno raven pouka in vzgoje dvignili na tisto stopnjo,
ki bi se čimbolj približala socialističnemu vzgojnemu smotru in ki j e
otroku potrebna za življenje in delo v socialistični družbi.
Reforma šolstva j e postopen in dolgotrajen proces; nalaga
nam izvedbo nekaterih organizacijsko - tehničnih sprememb, ki
bodo pripomogle k izboljšanju učnovzgojnega dela na šolah. To j e
možno doseči z raznimi ukrepi, kakor na primer: s povečanjem sredstev
za šolstvo in z izboljšanjem materialnega stanja nasploh, z večjo na-
bavo učil in učnih pripomočkov, s povečanjem površine ter z obnovo

* Vsi podatki v tem prispevku se nanašajo na občino Žalec pred zdru-

žitvijo z občino Vransko oktobra 1958.
in ureditvijo razpoložljivih učnih prostorov, s sodobno šolsko opremo,
z odpiranjem šolskih delavnic, z usposabljanjem šolskih kuhinj, s po-
stopnim zmanjševanjem kombiniranih oddelkov, z uvajanjem tujega
jezika tudi v (nepopolne osemletke, s prešolanjem učencev višjih raz-
redov osnovnih šol v centralne osemletke itd. Prav tako važni pa so tudi
kadrovski pogoji, kakor nastavitev novih učnih moči tja, kjer jih še
primanjkuje, strokovno usposabljanje učnega kadra in ne nazadnje
— osebna prizadevnost in čut odgovornosti učnovzgojinega osebja.

M r e ž a o b v e z 11 e g a š o 1 s t v a
V šolskem letu 1957-58 deluje 20 splošnoizobraževalnih obveznih
šol. Od teh j e 9 osemletk (t. j. 4 popolne in 5 nepopolno razvitih) ter
11 štirirazrednih osnovnih šol. Toda razvitost posameznih šol j e zelo
različna in se bo izpopolnjevala.
Osemletke na sedežih bivših nižjih gimnazij (Polzela, Prebold
in Žalec) v bodoče ne bodo več mogle vpisovati učencev iz krajev,
kjer bodo prav tako delovale osemletke. Prešolanje bo prišlo v poštev
šele v višjih razredih in s tistih šol, kjer višji razredi ne bi mogli
imeti samostojnega pouka. Samovoljno vpisovanje otrok v centralne
osemletke bi povzročilo preobremenjenost šol v centrih, kjer je že
tako velika prostorna stiska. Nasprotno pa bi na primer v Grižah in
Braslovčah taka »fluktuacija« učencev iz šolskega okoliša povzročila,
da tu ne bi mogli formirati samostojnih oddelkov. Pouk tujega jezika
j e bil v šolskem letu 1957-58 uveden tudi v Grižah, Braslovčah in Ta-
boru. Pouk tujega jezika pa bomo kot neobvezni predmet uvedli po
možnosti tudi na ostalih osemletnih šolah (Andraž, Ponikva, Marija
Reka), da učenci ob kasnejšem morebitnem prešolanju ali nadaljnjem
šolanju ne bodo imeli ovir.
Od nepopolnih osemletk se bo šola Braslovče kasneje verjetno
razvila v popolno osemletko, tako da bo imela vseh osem samostojnih
razredov. Pri šoli Tabor ni predviden večji vpis učencev. Zato bo pouk
višjih razredov v tej šoli še nadalje potekal v dveh ali treh oddelkih,
ali pa bo treba učence VII. in VIII. razreda prešolati v sosedne osem-
letke. Pri ostalih treh nepopolnih osemletkah pa zaradi oddaljenosti,
hribovitega terena, slabih prometnih zvez in drugih ovir zaenkrat ni
mogoče doseči bistvene izboljšave. Sedanje razmere je možno vsaj
nekoliko izboljšati z namestitvijo več. učnih moči.
Od enajstih osnovnih šol je šest takih, ki imajo vse štiri razrede
samostojne. Na ostalih petih pa j e bodisi premajhno število učencev
ali premalo učilnic, zato imajo v nekaterih razredih kombiniran pouk
in poučujejo nekatere učne moči tudi celodnevno. Tako je bilo v šol.
letu 1957-58 ina osnovnih šolah sedem, na nepopolnih osemletkah pa 8
kombiniranih oddelkov, skupno torej 15. V primerjavi s prejšnjim
letom, ko j e bilo kar 24 kombiniranih oddelkov, j e to vsekakor pre-
cejšen napredek.
Da bi nekoliko razbremenili žalsko osemletko, bo svet za šolstvo
ugodil predlogu šolskega odbora v Petrovčah, da se tam postopoma
ustanovi osemletna šola. Kraj ima velik prirast šoloobveznih otrok,
povoljne kadrovske pogoje in šolo s štirimi učilnicami. V prizidku ali
nadgradnji pa bo mogoče urediti še delavnice in kabinete.
Podatki o učencih, razredih, oddelkih, učilnicah in učnem kadru
v šolah in vzgojnih ustanovah, ki so delovale v šol. letu 1957-58:

TT, Učen Raz- Od- TTv., . Uč.

Ustanova cev redov delkov Uculmc moči

Osemletke
Griže 335 8 10 6 11
Polzela 479 8 14 7 13
Prebold 506 8 16 8 16
Žalec 874 8 24 14 29
Skupaj 2194 64 35 69
Nepopolno razvite osemletke
Andraž 106 8 4 2 3
Braslovče 218 8 7 6 8
Ponikva 120 8 5 3 4
tabor 168 8 6 4 6
Marija Reka 58 8 2 1 1
Skupaj 670 24 16 22
Osnovne šole
Galicija 72 4 4 2 3
Gomilsko 50 4 3 3 3
Gotovlje 82 4 4 3 3
Le tuš 50 4 3 2 3
Liboje 108 4 4 2 3
Loke 35 4 2 2 1
Orla vas 53 4 2 2 2
Petrovče 226 4 6 4 6
Šempeter 134 4 4 4 4
Vinska gora 97 4 4 2 3
Velika Pirešica 69 4 3 2 2
Skupaj 976 39 28 33
Obvezne šole skupaj 3840 127 79 124
Nižje strokovne šole in otroški vrtci
Skuipaj 374 15 9 12
Povprečno š t e v i l[ o učencev
Na 1 oddelek Na 1 učilndco Na 1 uči
Osemletke 34 63 32
Nepopolne osemletke 28 42 30
Osnovne šole 25 35 29
Strokovne šole in vrtci 25 42 31
 Osemletna šola v Žalcu

Največja prostorna stiska j e na osemletnih šolah. Ker j e tam

poleg pomanjkanja učnega prostora več ali manj tudi pomanjkanje
učnih moči, so v teli ustanovah tudi najštevilnejši oddelki in pride
na 1 učno moč razmeroma največ otrok. Mnogo ugodnejši delovni po-
goji pa so v osnovnih šolah; vendar j e povprečje še vedno zelo ugodno,
saj j e mnogo nižje od republiškega.

S t r o k o v'n e šole
D o leta 1957 so v žalski občini delovale 5 vajenske šole: v Bra-
slovčah. Preboldu in Žalcu. V prvih dveh j e bilo v zadnjih letih če-
dalje manj vpisa. Za to tako majhno število novovpisanih vajencev ni
več kazalo odpirati prvega razreda.
Zato j e svet Za šolstvo pri ObLO sklenil, da se vajenski šoli -
v Braslovčah in Preboldu- ukineta. Učenci so se prešolali v vajensko
šolo Žalec. Po končani adaptaciji bo le-ta imela na razpolago lastne •
učne prostore: 3 učilnice, kabinete in delavnice. Tu so nameščene stalne
učne'moči, laže pa j e dobiti tudi ostali predavateljski kader. V šol.
letu. 1958-59 bomo na vajenski šoli namestili vsaj še dve učni moči za
pouk splošnih predmetov, Tako bo predavateljski kader bolj stalen
in bo možno organizirati tudi .izvenšolsko delo z vajensko mladino
ter doseči večjo enotnost celotnega šolskega kolektiva.
T a k o nastaja v Žalcu močna vajenska šola za celotno področje
občine. Šolajo se v glavnem vajenci lesne, kovinske, keramične in obla-
čilne stroke, medtem ko bo- tekstilna stroka odpadla, ker so tekstilne
tovarne pričele šolati svoj naraščaj s skrajšanim načinom pouka ob
praktičnem delu v tovarnah samih. Vajenci ostalih strok obiskujejo
trimesečne tečaje drugod. Za zadnji letnik tekstilne stroke j e bil pri
Tovarni nogavic v Polzeli strnjen trimesečni tečaj. Tovarna j e dala na
razpolago učne prostore in pripomočke. Predavatelji so bili v glavnem
iz omenjene tovarne, iz tekstilne tovarne Prebold in iz Žalca.
Ker so z Žalcem dobre prometne zveze iz vseh krajev naše doline,
j e pouk tako urejen, da prihajajo vajenci semkaj dvakrat tedensko
in ostajajo v šoli do popoldne. Opoldne pa dobe v žalski šolski ku-
hinji za nizko ceno izdatno kosilo. S tem so zadovoljni delodajalci, ker
ostajajo vajenci tako 4 dni pri svojem delu, zadovoljni pa so tudi
vajenci in starši.
H m e i l j a r s k a š o l a v Virbju je enoletna nižja strokovna šola
s praktičnim poukom. Šola ima lasten inventar, ki lahko sprejme do
25 gojencev. Doslej so v to šolo zahajali predvsem kmečki sinovi iz
Spodnje Savinjske doline. Ker je težišče pouka v inj e j na hmeljarstvu,
so iz drugih krajev prihajali le redki učenci. V perspektivnem planu
razvoja kmetijstva j e predvidena razširitev hmeljnih površin tudii na
ostala poljedelska področja Slovenije. Zato bo šola kmalu dobila širši
značaj in pomen. Sprejemati bo morala predvsem učence iz tistih kra-
jev. v katerih bodo uvajali nova in razširjali že obstoječa hmeljišča.
Seveda bodo morale kmetijske zadruge in državna posestva pomagati
svojim učencem s štipendijami ali s študijskimi podporami.
Zaradi velike potrebe po šolanju strokovnega kadra za naše kme-
tijstvo, zlasti pa kadra, ki bo znal upravljati z rastočo mehanizacijo.

Hmeljarska šola v Vrb ju pri Žalcu

12 Savinjski zbornik
177
j e bilo treba preiti na hitrejše usposabljanje kadrov. Kmetijska pro-
izvajalna poslovna zveza v Žalcu j e na sedežu hmeljarske šole prire-
dila v šolskem letu 1957-58 tečaje za v o d j e strojmo-traktorskih obratov
pri kmetijskih zadrugah, za kvalificirane traktoriste iin za hmeljarje.
Razen tega so bili v tem šolskem letu neposredno pri kmetijskih za-
drugah mnogi traktorski tečaji, ki pa ®o navedeni v posebnem pre-
gledu.
V vrbenski hmeljarski šoli so imeli doslej naslednje tečaje:
Število
,, „ . Dovršilo ,,j„i„
T r a j a n j e tečaja Vrsta tečaja z izpWom

1. Od 25. 9. do 25. 12. 1957 Za v o d j e strojno

traktor, obratov 27 27
2. O d 6. 1. do 9. 2. 1958 Za kvalificirane
traktoriste 29 21
3. O d 13. 2. do 20. 3. 1958 Za kvalificirane
traktoriste 32 25
4. O d aprila dalje Hmeljarski tečaj 19

Zadnji tečaj j e štirimeseoni in sicer za sllušatelje iz p o d r o č i j , k j e r

na novo u v a j a j o hmeljne površine. Razen /.a zgoraj navedene kvalifi-
kacije so slušatelji polagali tudi vozniške izpite. Vozniški izpit za
traktor j e opravilo okrog 40 gojencev. Tako j e v šol. letu 1957-58 nad
100 gojencev opravilo izpite za določene kvalifikacije. Lahko trdimo,
da so torej tečaji in njih organizatorji v celoti dosegli svoj namen.
V zadnjem šolskem letu j e hmeljarska šola začasno prekinila
pouk. V šolskem letu 1958-59 b o šola zopet nadaljevala redni pouk.
Z reorganizacijo strokovnega šolstva bo tudi ona doživela spremembo.
o
Razvila se b o lahko v specializirano dveletno srednjo hmeljarsko šolo
in bo izobraževala kvalificirane kmetijske delavce za državna posestva
in kmetijske zadruge.
N i ž j a g l a s b e n a š o l a v Žalcu j e mlada ustanova. Ustanov-
ljena j e bila jeseni 1957. leta in ima za s e b o j p r v o šolsko leto. Občinski
ljudski odbor v Žalcu j i j e z izrednim razumevanjem zagotovil pro-
računska sredstva za redno vzdrževanje. Sprva se j e morala spoprijeti
z začetnimi težavami, zlasti še, ker j i ustanovitelj ni mogel preskrbeti
lastnih prostorov. Pred začetkom novega šolskega leta pa bo glasbena
šola dobila v p o s l o p j u osemletke v Žalcu dve učilnici, kjer b o d o lahko
sistematične v a j e za večamo gojencev.
V prvem šolskem letu j e šolo končalo okrog 70 gojencev. Sprva
se jih j e vpisalo sicer več, nekateri pa so zaradi pomanjkanja lastnih
glasbil za domačo vadbo kasneje odstopili.
Tiisti učenci, ki so šoli ostali vse leto zvesti, so dosegli lepe
uspehe. Na javnem nastopu gojencev v j u n i j u 1958 ise j e številno ob-
činstvo prepričalo, da j e šola v celoti upravičila s v o j obstoj. Mladini,
ki j e nadarjena in ima veselje do glasbe, j e s tem omogočena dopol-
nilna glasbena vzgoja. V šoli p o u č u j e j o glasbeno teorijo, klavir, tro-
 bemto, klarinet in harmoniko kot ljudsko glasbilo. Uvesti pa bo treba
tudi pouk godal in vokalne glasbe.
Učenci prispevajo za stroške šolanja po 300 din mesečno. S tako
zmerno šolnino j e omogočena glasbena vzgoja tiudi otrokom manj imo-
vitih staršev, kar j e tudi pravilno. Upati je, da bo vsaj del učencev,
ki sedaj obiskujejo pouk kakega instrumenta, tudi kasneje čutil željo
m potrebo, da se aktivno vključi v glasbeno dejavnost pri prosvetnih
društvih. Na ta način instrumentalni odseki naših prosvetnih društev
ne bodo v zadregi za glasbeni naraščaj.

Predšolska vzgoja
Sedaj delujejo v občini trije otroški vrtci: Griže, Liboje in Žalec.
Zmogljivost vrtcev je, glede na prostore, povsem izkoriščena. Če bi
imeli prostore za odpiranje novih oddelkov, bi jih spričo zanimanja
staršev in otrok lahko takoj odprli. Najnapovoljnejše pogoje ima v tem
pogledu otroški vrtec v Grižah, ki gostuje v neprimerinih privatnih
prostorih. Morda b o s pomočjo zabukoviške rudniške uprave mogoče
najti ali pa zgraditi primernejše prostore. Če za gradnjo nove stavbe
ne bo moč zagotoviti sredstev, bo treba misliti na odkup stavbe in j o
preurediti za vrtec. V kraju deluje vrtec že vsa leta po osvoboditvi
in se prebivalci zagotovo ine bi strinjali, če bi morali zaradi nemogočih
pogojev zapreti tako potrebno vzgojno ustanovo. Tu bi morala rudniška
uprava po zgledu ostalih podjetij v občini pokazati več razumevanja
za ureditev te pereče zadeve, ki bistveno posega v družbeni standard
delovnih družin.

Vrtec »Nada Cilenšek« Griže: otroci se igrajo

12* 179
 V Žalcu prav tako primanjkuje prostorov in je bilo zaradi tega
v pričetku šol. leta 1957-58 mnogo otrok odklonjenih. Ce bi lahko
takoj izselili družino, bi vrtec lahko imel celo štiri oddelke.
Jeseni 1957 j e občinski ljudski odbor ustanovil otroški virtec v
Libojah s pomočjo upravnega odbora tamošnje keramične industrije.
Tako j e bilo ustreženo mnogim zaposlenim materam, ki so vrtec zahte-
vale že več let. Toda vsem ni bilo mogoče ustreči. Če bi hoteli zadostiti
trenutnim potrebam kraja, bi morali odpreti še najmanj en oddelek.
To pa zaenkrat ni mogoče, ker ni na razpolago sredstev za dograditev
učilnice v prizidku. Slej ko prej pa bo treba urediti tudi ta problem.
Podobno iniciativo in željo za otvoritev otroškega vrtca kažejo
tudi prebivalci v Šempetru, na Polzeli itn v Preboldu. V Šempetru so že
Jani izvedli anketo, k i j e pokazala, da bi bilo za en oddelek prijavljen-
cev več kot dovolj. Zaradi prostorne zagate je zaenkrat ostalo le pri na-
črtu. Na Polzeli so letos že ustanovili pripravljalni odbor za ustanovitev
otroškega vrtca. Do uresničitve bo lahko v doglednem času prišlo
edinole na ta način, da bi Tovarna nogavic, ki zaposluje večino ženske
delovne sile in ki se tudi sicer zavzema za dvig življenjskih pogojev
svojih ljudi, dala na razpolago primerne prostore. Kaže. da bodo svoje
zamisli najhitreje realizirali v Preboldu, kjer je Tekstilna tovarna
sklenila zgraditi v parku blizu kopališča novo zgradbo pa vil jonskega
tipa. V tem primeru bo O b L O poskrbel za pohištvo in za vzgojiteljico.
Osnutek novega zakona o šolstvu predvideva, da lahko otroške
vrtce poleg državnih organov ustanavljajo tudi stanovanjske skupnosti,
gospodarske in družbene organizacije. Ustanovitelj j e seveda dolžan
poskrbeti za higienske in druge pogoje, ki so potrebni za redno delo
ustanove. Tudi tam, kjer otroški vrtci že delujejo, bodo stanovanjske
skupnosti lahko razširile področje ustanove in j o prilagodile krajev-
nim potrebam.
Seveda bodo prebivalci tudi v bodoče sami krili del stroškov za'
vzdrževanje. Prispevek pa ne srne biti tako visok, da bi onemogočal
obiskovanje otrokom iz številnih družin, ki za svoje otroke od pred-
šolske ustanove največ pričakujejo.
Predšolska vzgoja j e našla torej veliko število vnetih zagovor-
nikov. ki čedalje bolj »videvajo njeno pomembnost in koristnost. Upati
je, da se b o število predšolskih ustanov do leta 1961 podvojilo. Če
bodo priskočile na pomoč gospodarske organizacije, bo željam prebi-
valstva možno ustreči.

P o š o 1 sk o izobraževanje
Dopolnilno izobraževanje in izpopolnjevanje ima v novem zakonu
o šolstvu pomembno mesto. Z dopolnilnim izobraževanjem so se tudi
že dosllej mkvarjale različne družbene organizacije in ustanove; ljudske
univerze, šole za kmečko mladino, organizacija Rdečega križa. Društvo
za napredek gospodinjstva, prosvetna društva in knjižnice, ljudska
tehnika, sindikati itd. Sedaj pa bodo vsa ta prizadevanja čvrsteje po-
vezana v celoto in bodo sestavni del sistema izobraževanja državlja-
nov FLRJ.
 Kmetijsko-gospodarska šola v Braslovčah — šolsko leto 1955/56

V novih družbenih odnosih, ki nastajajo pri nas, je treba nuditi

proizvajalcem možnost, da s strokovnim izobraževanjem dosežejo večjo
strokovno sposobnost in kvalifikacijo in da se pripravijo tudi za dosego
visoke strokovne izobrazbe in kvalifikacije. Razen tega j e naš proiz-
vajalec, ki je hkrati upravljalec družbene lastnine in proizvajalnih
sredstev, zainteresiran, da se usposobi za sodelovanje v organih druž-
benega samoupravljanja. Pa tudi ostali državljani imajo pravico, da
po lastnem interesu in nagibu razširjajo svojo- izobrazbo na različnih
področjih tehnike, znanosti in kulture. Zato bodo vlogo dopolnilnega
izobraževanja odraslih po vsej verjetnosti morale, vsaj organizacijsko,
prevzeti redne spoišnoizobraževalne šole. Tako bo vsaka osnovna
šola na lastno pobudo ali na zahtevo delovnih kolektivov, družbenih
organizacij ali državljanov, lahko organizirala večerne šole in tečaje.
Šole za dopolnilno izobraževanje lahko ustanove ljudski odbori, go-
spodarske, zadružne itn družbene organizacije. Za materialna sredstva,
ki so potrebna za delo take ustanove, skrbi ustanovitelj.
.Na našem področju sta v letu 195" delovali dve šoli za odrasle:
v Žalcu in na Polzeli. V Preboldu pa so za člane delovnega kolektiva
Tekstilne tovarne prirejali ciklična predavanja. Razen tega j e bilo še
mnogo prej naštetih oblik dopolnilnega izobraževanja.
Pravkar j e Občinski sindikalni svet pripravil štiri nekajdnevne
seminarje za člane delavskih svetov in za sindikalne funkcionarje v
podjetjih. Računajo, da bo predavanja, ki so prilagojena predvsem za
spoznavanje pravic in dolžnosti, sistema in metode dela delavskih
svetov, poslušalo 120 odgovornih ljudi iz podjetij.
Dveletne kmetijsko-gospodarske šole kot oblika dopolnilnega izo-
braževanja kmečke mladine delujejo v raznih krajih že več let. Naj-
večjo kontinuiteto dela so imeli v Taboru in Braslovčah, kjer so de-
lovale več let zapovrstjo. Morali smo j u začasno ukiniti, da se zopet
nabere dovolj interesentov za vpis. Samo kmetijska šola v Braslovčah
j e po osvoboditvi izšolala že okrog 300 absolventov.
Šole so bile nadalje še na Polzeli, v Grižah in na Ponikvi. Letos pa
je pričela z delom tudi KGŠ v Preboldu. Zaradi odtoka mladine iz vasi
v obrt, industrijo in v višje šole, ostaja po končani obvezni šoli doma
le del mladine. Pa tudi tistih mladink in mladincev, ki ostajajo na
zemlji, ni mogoče pritegniti vseh v kmetijsko-gospodarske šole, ker
obiskovanje ni obvezno. Običajno se zgodi, da bi bila mladina pri-
pravljena obiskovati tako nadaljevalno šolo, da pa ji starši to branijo
ali celo onemogočijo. Zato se poskusi prosvetnih organov, če niso
krepko podprti tudi s strani kmetijske zadruge in družbenih organi-
zacij na terenu, včasih izjalovijo. Tako j e bilo treba nekatere šole
zaradi premajhnega vpisa učencev ukiniti (Griže, Polzela). Tudi v
Preboldu v letu 1956 ni bilo mogoče ustanoviti šole. Ko pa se j e za
KGŠ zavzela tamkajšnja kmetijska zadruga, se j e pouk pričel. Zadruga
j e omogočila šolanje s tem, da j e v zadružnem domu odstopila prostor
za učilnico in j o tudi sama opremila z novim pohištvom. Ko bi tudi
ostale zadruge pokazale enako mero pripravljenosti in razumevanja,
bi prav gotovo večjemu številu kmečke mladine lahko nudili dopol-
nilno izobraževanje.
Potrebno pa bo seveda misliti tudi o novih oblikah dela teh šol.
Te vrste šol imajo nestalen in raztresen šolski okoliš, zato bo marsikje
bolje, da preidejo na seminarsko obliko dela. Učenci, pa tudi starši, se
bolj ogrevajo za strnjeni pouk, ki traja tri do štiri tedne. Tak način
dela so uvedli v Ponikvi pri Žalcu in se je povsem obnesel. Seveda pa
j e tam, kjer ni na razpolago posebnih prostorov, možno začeti s teča-
jem le v zimskih počitnicah, ko so učilnice prazne. V spomladanskem
času pa j e treba nuditi gojencem čimveč praktičnih vaj pri delu s
hmeljem, v sadovnjaku, v hlevu itd. Važne, vzgojno pomembne iin tudi
privlačne so ekskurzije v vzorna kmetijska posestva in zadiruge. Eks-
kurzije bi morale biti v vsakem letniku vsaj dve, nekaj pa tudi poučnih
ogledov bližnjih podjetij in zadrug.

V šolskem letu 1957-58 so delovale 5 kmetijsko-gospodarske šole

z naslednjim številom učencev:

Vpisanih Dovršilo
deč. dekl. skupaj deč. dekl. skupaj

Ponikva 11. 12 13 25 12 11 23

Prebold I. 16 10 26 13 10 23

Žalec II. 5 15 20 2 10 12

Skupaj 33 38 71 27 31 58
 Razen kmetijsko-gospodarskih šol so Lili v šolskem letu 1957-
1958 po naših vaseh raznovrstni tečaji. Organizirale so jih različne
organizacije in društva. Večidel so Lili ustanovljeni ina pobudo kme-
tijskih zadrug, ki so jih tudi vzdrževale. Podatki o vrstah tečajev in
njih udeležencev dajejo naslednjo sliko:

Vrst teč ' Število Vipisanih Dovršilo

^ tečajev moš. žen. skupaj moš. žen. skupaj

1. Traktor siki 8 284 9 293 251 5 256

2. Sadjarski, čebelar. 3 25 23 48 25 23 48
3. P,rva pomoč (RK) 5 — 78 78 — 66 66
4. Gospodinjski 3 — 36 36 — 36 36
5. Šiviljski 7 — 144 144 — 144 144
6. Kuharski 9 — 156 156 — 156 156

Skupaj 35 309 446 755 276 430 706

Med udeleženci so potemtakem prevladovala kmečka dekleta. To

pa najbrž zato, ker j e bilo zanje več vrst tečajev in zato, ker ženska
mladina v večji meri ostaja na vasi kakor pa moška.
Razni tečaji pa so bili po vaseh tudi prejšnja leta. Po nepopolnih
podatkih j e bilo v razdobju od leta 1945 do 1957 preko 50 raznih te-
čajev: izobraževalnih, gospodinjskih, gospodarskih itd., ki jih j e do-
vršilo nad 1200 udeležencev, dn to spet večinoma ženska (mladina.
Všteti niso razni tečaji in seminarji, k i so jih prirejala društva in o r -
ganizacije (sindikati, RK, gasilci, PLZ).

MATERIALNO STANJE ŠOLSTVA

Razvitost šolstva in vzgojenih ustanov, urejenost učnih prostorov,

prijetni in higienski delovni pogoji za učečo se mladino, vse to so
važni sestavni deli družbenega standarda. Za vzgojo naraščaja j e dolž-
na skrbeti vsa družba in za te potrebe odvajati določena družbena
sredstva. Vendar smo- spričo povojnih težav, potrebe po obnovi gospo-
darstva in drugih objektivnih vzrokov z obnovo šolstva doslej v glav-
nem odlašali. Nujne vsakoletne potrebe šol smo reševali le zasilno,
večje investicije pa so bile zaradi drugih nujnih potreb odložene. S tem
pa niso bile stavljene z dnevnega reda, ampak se vedno znova pojav-
l j a j o in celo naraščajo.
Seveda občina sama tudi v prvih prihodnjih letih še ne bo imela
toliko sredstev, da bi ilahlko v kratkem času zadostila vsem potrebam.
Nujno pa je, da sredstva za šolstvo iz leta v leto povečujemo, da se
nasprotje med naglim razvojem na drugih področjih in stanjem našega
šolstva ne bi še poglobilo. Vzporedno z gospodarskim razvojem, z raz-
vojem komunalne dejavnosti, obrtništva, trgovine in stanovanjske iz-
gradnje se mora razvijati tudi šolstvo. Tudi resolucija VII. kongresa
 Osemletna šola Polzela-

ZKJ pravi, da j e treba »skrbeti, da se v bližnjem obdobju hitreje

razširja šolski prostor in izboljša oprema, posebno v mestih in indu-
strijskih naseljih«.
Mnoigokje so šolske stavbe premajhne že sedaj. Vprašanje pa je,
kam z učenci čez nekaj let. če se šolska površina ne bo povečala. Za-
radi pomanjkanja finančnih sredstev v prejšnjih letih so bile šolske
stavbe slabo vzdrževane. Zato bi pretirana štednja v tem pogledu po-
menila tudi iz gospodarskih pogledov neprecenljivo škodo, ki bi j o
v kasnejših letih težko nadoknadili. Zato j e nujno, da energiičneje pri-
čnemo s sistematičnim obnavljanjem šol in tudi z novimi gradnjami.
Vendar pri tem ne bomo smeli zanemar jati rednih popravil in vzdrže-
vanja obstoječih šolskih stavb, če bomo hoteli, da bodo učenci in uči-
telji tudi v sosednih prostorih lahko delali.
Od skupno 22 šol lahko delajo v eni izmeni le 3 šole: Orla vas,
Šempeter in Hmelj, šola v Vrbju. Vse ostale šole imajo pouk v dveh
izmenah. V šolah z eno izmeno se šola 210 ali 5% učencev, nad 3.800
učencev pa se šola v pogojih dvojne izmene.
Nekaj podatkov o stanju šolskih prostorov, opreme in učil: razen
Hmeljarske šole. ki j e bila zgrajena po vojni, j e najmlajše šolsko po-
slopje v Lokah, ki j e bilo zgrajeno pred 44 leti. Vsa ostala šolska po-
slopja so starejša. Od zgraditve dalje j e bilo:
dozidanih 6 šolskih poslopij,
preziidanih 3 šolska poslopja,
popravljenih 10 šolskih poslopij (po osvoboditvi 8),
obnovljenih 5 šolskih poslopij.
 Nekatere šolsike stavbe so bile večkrat popravljene ali prenovlje-
ne. na drugih pa se ocl zgraditve dalje ni bistveno nič spremenilo.
Obnove in popravil so potrebne vise šolske stavbe, zlasti pa v Liibojah,
Gotovljah, Orli vasi. Letušu, Mariji Reki, Ponikvi, Preboldu, na Pol-
zeli. Šempetru in v Žalcu.
Nujno potrebno in tudi možno je, da šolske stavbe v Mariji Reki,
Grižah, na Polzeli, v Prebokhi in Petrovčah nadzidamo ali pa pri njih
zgradimo prizidke. V teh šolali je zelo velika prostorno stiska. Pre-
malo imajo učilnic, ni prostora za kabinete ne za šolske kuhinje, niti
za delavnice i.pd. V Libojah iin Žalcu pa ne bo moči povečati šolskih
prostorov drugače kakor z gradnjo novih poslopij.
Od 22 šol ima 14 šolskih poslopij vodovod. Ponekod so priklju-
čeni na javni vodovod, drugod imajo lokalni (šolski) vodovod ali pa
imajo motorne črpalke. Ostalih 8 šol ima vodnjake; od tega dve le
kapnice. Tudi sanitarne naprave so pravilno urejene le na nekaterih
šolah. Le 4 šole imajo stranišča na izplakovanje, drugod pa imajo še
lesena. Vodovodne napeljave segajo običajno le do pritličja. V naj-
boljšem primeru so vodovodne pipe namestili ponekod tudi v učilni-
cah, medtem ko so drugod večinoma le po hodnikih.
Razen učilnic primanjkuje šolani tudi ostalih učnih prostorov.
Bolj kakor doslej bo treba skrbeti, da bodo šole sčasoma pridobile
tudi telovadnice, igrišča, kabinete, šolske delavnice itd. V šolskih
stavbah, ki jih bomo preurejali ali gradili na novo, pa bodo morale
najti svoj prostor tudi pionirske sobe, risalnice in kopalnice.
Nujna zahteva po tehnični vzgoji mladine, ki izhaja iiz naglega
porasta industrializacije, moiorizacije prometa in mehanizacije v kme-
tijstvu, bo narekovala tudi šolstvu nove naloge. Pri vseli šolah bomo
morali čimprej najti primerne prostore za ureditev šolskih delavnic.
Opremljene bodo morale biti z orodjem, s stroji in pripomočki, ob ka-
terih se bodo učenci seznanjali z novimi pridobitvami tehnike in tešili
svoje ustvarjalne težnje. Če tega ne bomo storili, potem sedanja šola
s svojim tradicionalnim načinom šolanja ne bo dohitevala silovitega
razvoja tehnike in otrokom ne bo mogla dajati tega, kar družba od
nje pričakuje. Šola se ne bo smela več zapirati med svoje zidove,
temveč bo morala svoje učno področje čedalje b o l j širiti izven usta-
ljenih šolskih oblik.
Na vseh šolah delujejo mlečne kuhinje; v Lokah. Braslovčah in
v Žalcu pa tudi šolske kuhinje. Od leta 1957 dalje j e ObLO na 7 šolah
preuredil ali pa na novo uredil prostore za kuhanje in razdeljevanje
hrane. Tako ima doslej 12 šol in dva vrtca urejene kuhinjske prostore.
Ob iniciativi šolskih odborov, ki bi jih podprli s primernimi finančnimi
sredstvi, bi se daili potrebni prostori kmalu urediti na večini naših šol.
saj so marsikje še neizrabljeni podstrešni ali kletni prostori. Kako
koristna j e dopolnilna prehrana naše mladine po šolali, nam zgovorno
govori šempetrski primer. Šolski odbor j e tamkaj napravil anketo.
Ugotovil je, da j e povprečna teža učencev enake starosti sedaj za
1.5 do 2ikg večja kot j e bila pred dvema letoma, ko na šoli še ni de-
lovala mlečna kuhinja. Pa tudi obolenj j e na šoli manj.
 Med najlepše urejene šolske kuhinje se j e uvrstila tudi šolska ku-
hanja na Polzeli. Adaptacijo kletnih prostorov za prostore kuhinje,
oibetdiniice in pritiklin so v glavnem finatnisirala domača podjetja in kme-
tijska zadruga, nekaj pa j e primaknil tudi OtbLO Žalec. Skupno je
O b L O izdal v letu 1957 za urejevanje in opremo šolskih kuhinj
866 tisoč dinarjev.
Š o l s k e v r t o v e ima 20 šol. Razen tega ima 5 šol tudi njive,
4 šole sadovnjake, nekatere še travnike, ena pa celo gozdno parcelo.
Skupna površina šolskih zemljišč j e precejšnja. Tako imajo šole:
155 arov vrtov, 110 arov njiv, 28 arov sadovnjakov in 29 arov trav-
nikov. Skupino znašajo rodovitne površine 322 arov. Od približno 250
arov nerodovitnih površin odpade na stavbne parcele 28 arov, na
šolska dvorišča 90 arov, na poti in ostalo pa okrog 80 arov.
Očitno je, da imajo šole premalo prostora za igrišča, kajti Šola
ne more biti utesnjena med stavbe ali tuje obdelovalne površine. Šolski
odbori tistih šol, ki imajo premalo šolskega zemljišča, bodo morali
ukreniti vse potrebno, da čimprej izposlujejo dodelitev večjih parcel
za šolske namene.
V večini primerov odgovarja za strokovno obdelavo šolskega vrta
šolski upravitelj, ali pa kdo od učnega osebja. V glavnem pa povsod
.sodelujejo pri obdelovanju tudi učenci. Šole g o j e na vrtovih večinoma
zellenjadnice. Ponekod pa goje tudi okrasno grmičevje, ribez, jagodi-
čevje, maline itd. Šole uporabljajo šolski v nt kot učilo pri raznih
predmetih kot na primer pri rastlinstvu, živalstvu, spoznavanju
prirode, pri ročnem delu, pri geometriji, zemljepisu, računstvu,
fiziki, likovni vzgoji, gospodinjstvu in tako dalje. Polovica šol ima
na vrtovih vodnjake za namakanje in korrupostišča, tretjina ima če-
belnjake, četrtina tople grede, drevesnice in orodjarnice. Le četrtina
razipolaga s primernimi napravami in orodjem za obdelavo vrta. Ob-
činski ljudski odbor j e dodelil šolam v letu 1957 za urejanje šolskih
vntov 500 tisoč din proračunskih sredstev, v letu 1958 pa je predvideno
v te namene 515 tisoč din. Komisija za šolske vrtove, ki j e prejšnje
leto razdelila sredstva, j e določila 6 šol, pri katerih j e bilo najnujneje
popraviti vrtne ograje. Vsaka šola pa ima vsaj nekaj sredstev za na-
kup cvetličnih semen, sadik in vrtnega orodja.
Š o l s k a o p r e m a presega ponekod življenjsko dobo in j e že
dotrajana. Velik del inventarja je odslužil in ga niti s popravili ni več
mogoče vzdrževati v uporabnem stanju. Nad polovico, ali 1300 šolskih
sedežev j e bilo nabavljenih še pred letom 1918. Stara Jugoslavija j e
v obdobju med obema vojnama obnovila 400 sedežev, po vojni pa je
bilo nabavljenih novih 900 sedežev. To pomeni, da smo po osvoboditvi
kljub pomanjkanju sredstev storili najmanj dvakrat toliko, kakor
v dvajsetih predvojnih letih, glede na žalostno zapuščino pa še vedino
premalo. Če računamo, da rabimo na naših šolah skupno okrog 3000
sedežev in j e doba trajanja približno 20 do 30 let, potem bo treba letno
obnoviti povprečno 100 do 150 sedežev.
Zato j e občinski ljudski odbor na predlog sveta za šolstvo določil
v letu 1957 za nakup šolske opreme 3.3 milijona din, v letu 1958 pa
zopet 3 milijone dim. Čeprav manjka šolam tudi drugega inventarja,
j e bilo potrebno najprej pričeti ,z obnavljanjem šolskih mizic in
stolčkov, da se bodo učenci v novih klopeh bolje počutili iin laže učili.
V letu 1957 j e bilo nabavljeno novo pohištvo za 15 učilnic.
Z nakupi pohištva v letih 1957 in 1958 bo od 88 učilnic opremljenih
63 z novim pohištvom, nabavljenem kmalu po osvoboditvi. Svet za
šolstvo pa bo skrbel, da bodo šole do kraja petletnega obdobja 1956
do 1961 povsem opremljene z novo šolsko opremo. Nekatere šole so
že sedaj povsem preskrbljene z novim inventarjem. Seveda še marsikje
manjka tudi omar, tabel in miz. Stremeti j e za tem, da bodo šole
povečale tabelsiko površino. Vsaka učilnica mora imeti poleg glavne
stenske table še rezervno stransko tablo, montirano po možnositi na
stranskih stenah. Na ta način bo možno v večji meri zagotoviti sodelo-
vanje iin aktivnost učencev, posebno v nižjih raziredih.
U č i l a , s katerimi razpolagajo šole, so pravtako v večji meri
izrabljena in nesodobna. V prejšnjih letih ise zaloga učil ni večala in
izpopolnjevala dovolj naglo. Zato danes ne odgovarja zahtevam po
nazornem in sodobnem pouku. Šole so poročale, da imajo: dovolj učil
5 šol, malo učil 11 šol in skoraj nič 4 šoile. Razen manjših učil in učnih
pripomočkov bo treba šole oskrbeti tudi z raznimi aparati. Sčasoma
bo vsaka šola morala imeti vsaj radijski sprejemnik in d i a skop. Osem-
letne šole pa bodo morale imeti tudi episkope, mikroskope, kinoprojek-
torje in magnetofone. Trenutno imajo šole naslednje število teh apa-
ratov: šolski radio 14 šol
diapirojektor 8 šol
epi s kop 1 šola
mikroskop 2 šoli
kinoprojektor 1 šola
(16 mm)
Da bi šole v treh do štirih letih opremili z navedenimi učili, bi
potrebovali letno približno 1 milijon din. Ker so navedeni aparati pre-
dragi, da bi si jih mogle šole nabavljati same, b o treba pri svetu za
šolstvo formirati skupen fond za nabavo večjih učil. Morda bo to
vprašanje laže rešljivo potem, ko bo za šolstvo poseben sklad, kate-
rega ustanovitev predvideva novi zakon o šolstvu.
V prejšnjih letih j e šolska mladina uničevala divji hmelj. Zato
so šole dobile od Hmeljne komisije precejšnja sredstva, s katerimi so
nabavile nekaj učil in knjig. Tako j e bilo od leta 1956 dalje nabav-
ljenih 8 radioaparatov, 1 episkop in 3 diaprojektorji. Prav bi bilo,
če bi tudi v bodoče poverjali šolski mladini podobne akcije, saj so
poleg izobraževalnega tudi vzgojnega pomena.
Z uporabo navedenih in drugih modernih učnih pripomočkov
nam bo uspelo hitreje pregnati verbalizem iz naših šol.
Učiteljske in pionirske k n j i ž n i c e obstajajo na vseh šolah.
Učiteljske knjižnice morajo imeti na zalogi učbenike za vse razrede im
predmete, dalje pedagoško literaturo in strokovne priročnike za
učitelje,tvo. Knjige in učila so za učitelja delovno orodje in morajo
biti povsod na razpolago in vsakomur na šoli dostopne. V šolskih-
pionirskih knjižnicah pa morajo najti učenci mladinsko čtivo in gra-
divo za obvezno domače branje. Zato morajo šolska vodstva stalno
izpopolnjevati knjižno zalogo in naročati predvsem izdaje založbe
Mladinska knjiga. V knjižnico spadajo tudi kompleti, raznih časopisov
in revij, od pedagoških do pionirskih. Primerjava knjižne zaloge
v šolskih knjižnicah za leta 1956 in 1957 kaže naslednjo sliko:
Š t e v i l o kinjig
Leto učiteljske šolarske C1
, .. v . , . LSkupai
knjižnice knjižnice
1956 5.890 4.939 10.829
1957 7.710 6.937 14.647
Povečanje za: 1.820 1.998 3.818
Število knjig se j e torej povečalo za 3 0 % . V letu 1957 so imele
šole za nabavo knjig, revij in časopisov skupno 701 tisoč din. prav
toliko pa imajo na razpolago v letu 1958. Anketa o tisku na šolah, ki
smo j o izvedli v začetku leta 1957. je pokazala, da imajo šole naročeno
skupno 47 raznih vrst publikacij v skupnem številu 307 izvodov . Vsaka
šola ima naročenih povprečno po 12 publikacij.
Vsaka šola bi morala imeti tudi podporno knjižnico, oziroma
izposojevalnico učnih knjig, ki bi vsaj revnejšim učencem nudila učne
knjige proti nizki letni odškodnini. Računamo, da je pomoči potrebnih
približno 10 % ali okrog 400 učencev. Vsak od teh potrebuje povprečno
5 učnih knjig. Podporne knjižnice bi morale torej imeti na zalogi
za začetek vsaj 2000 učnih knjig. Trenutno delujejo le na 4 šolah in

Osnovna šola Loke pri Taboru

imajo skupno 670 knjig, kar j e občutno premalo. Polagoma se pribli-
žujemo zahtevi po povsem brezplačnem obveznem šolanju. Pod tem
pojmom j e razumeti tudi brezplačno oskrbo otrok s šolskimi potrebšči-
nami. Koliko jeze in sitnosti bi bilo v začetku šolskega leta prihranjeno
učencem, staršem in učnemu osebju, če ne bi bilo treba terjati nakupa
učbenikov, kar traja po nekaterih šolah po več tednov. Morda pa bi
se le dalo organizirati skupno nabavljanje učnih knjig za vso šolo.
Sprva bi bili stroški precejšnji, kasneje pa bi se šolska zaloga učnih
knjig dopolnjevala iz leta v leto. Učenci bi knjige dobili le na posodo
in bi jih morali ob koncu šolskega leta zopet vrniti. Odškodnina bi
znašala največ XU do Vs nabavne cene. Seveda bi se to vprašanje lahko
reševalo le s podporo in s prispevki staršev, ki bi prav gotovo raje
prispevali tretjino, kakor pa celotno vrednost knjige. To bo sedaj
tudi laže izvedljivo, ker bomo končno vendarle prišli do večje stal-
nosti učbenikov, ki se ne bodo smeli prepogosto menjavati.
Vzporedno z reševanjem nakazanih vprašanj bo treba resno skr-
beti tudi za s t a n o v a 11 j s k e razmere prosvetnih delavcev. Precej-
šen odstotek učnih moči še nima primernega stanovanja in že dolgo
časa čaka nanj. Mnogi stanujejo pri svojcih ali pa kot podnajemniki,
več pa j e tudi takih, ki sicer imajo stanovanja, vendar ne v kraju služ-
bovanja. Pouk na takih šolah je močno podoben voznemu redu na v la-
kih in avtobusih. V takih pogojih šepa tudi izvenšolska dejavnost. Taki
prosvetni delavci se ne morejo uveljavljati kot aktivni družbeni čini-
telj na vasi, saj se pripeljejo tjakaj le za nekaj ur v službo. Le polo-
vica šol ima stanovanja za šolske upravitelje, tretjina šol pa lahko
nudi stanovanja delu učiteljsitva. Polagoma bo treba pri vsaki šoli
zagotoviti toliko stanovanjskih prostorov, kolikor j e učnih mest na
zavodu. Prav posebno pereča j e stanovanjska stiska na Polzeli, v Žalcu,
Grižah, Preboldu. Petrovčah in še ponekod. Pri nekaterih šolah bi
bilo možno pridobiti nekaj stanovanjskih prostorov za učiteljstvo
z adaptacijami, nadzidavami in prizidavami. Drugod, posebno v večjih
krajih, bo potrebno postopno graditi stanovanja za prosvetne delavce.
Občina bo morala v celoti vložiti v stanovanjsko graditev več sredstev
in se sporazumevati za skupno gradnjo z gospodarskimi organizacijami.
S primernimi prispevki občine bi lahko v navedenih večjih krajih
v kratkem zgradili v sodelovanju s podjetji več stanovanj tudi za
prosvetne delavce. Učitelj mora imeti stanu primerno stanovanje in
miren kotiček za svoje delo. Njegovo delo se ne konča v šali, kakor
mnogi zmotno mislijo, ampak mora doma delati še učne priprave in po-
pravljati pismene izdelke učencev. Kadrovsko vprašanje v šolstvu bomo
lahko uspešno reševali le z istočasno skrbjo za stanovanjske pogoje
učiteljstva. Namesto osebnih vrlin in sposobnosti v sedanji kadrovski
politiki pogosto odloča stanovanjski pogoj. Še tako dobrega pedagoga
ni mogoče sprejeti, če 11111 ne moremo nuditi stanovanja. Zato j e službo
mnogo lažje dobiti kot stanovanje, in uslužbenec z lastnim stanovanjem
zaenkrat pomeni vsaj toliko kot uslužbenec z dobro kvalifikacijo.
V Taboru j e občinski ljudski odbor odkupil za učiteljstvo stano-
vanjsko hišo, v kateri bo nekaj samskih in dvoje družinskih stanovanj.
Hiša bo v času počitnic prenovljena in jeseni vseljiva. V Preboldu
j e O b L O prispeval h gradnji tovarniškega bloka in gasilskega doma,
tako da bo v kraju d v o j e novih družinskih stanovanj. Tudi v Žalcu
bo v stanovanjski stavbi, ki j e v gradnji, prosvetnim delavcem do-
deljeno dvoje stanovanj. Svet za šolstvo j e predvidel, da bi bilo do
leta 1961 potrebno zagotovili za prosvetne delavce vsaj 24 družinskih
in nekaj samskih stanovanj. S tem bi bilo kritih v naslednjih treh do
štirih letih vsaj polovico najnujnejših potreb.
Proračunski i z d a t k i z a š o l s t v o se dvigajo iz leta v leto.
Primerjava proračunskih izdatkov za šole in vrtce v letih 1956 in 1957
(v tisočih):
% material,
Skupni Izdatki
Proračun od tega izdatkov
Leto občine
izdatki
osebni materialni v odnosu
na enega
za šolstvo učenca
na skupne
1956 124.711 47.075 39.582 7.135 15.2 % 11,4
1957 190.400 60.665 45.758 14.907 23,8 % 13,9
Zvišanje
v % 52 29 15,6 109
V letu 1956 j e bilo porabljeno za šolstvo 37,7 %, v letu 1957 pa
31,9 % občinskega proračuna. To pa v absolutnem znesku ne pomeni
nazadovanja, temveč napredek, saj so se izdatki na enega učenca znatno
dvignili. Razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki za šolstvo
se j e tudi izboljšalo. Od celotnih sredstev za šolstvo j e bilo v letu
1956 porabljeno za materialne izdatke komaj 15,9 %, v letu 1957 pa
že 23,8 % ! Važno j e namreč, koliko od skupno potrošenih sredstev
se dejansko porabi za vzdrževanje in funkcioniranje šol. Če se večina
sredstev porabi le za osebne izdatke, j e lahko šolstvo kljub velikim
izdatkom slabo oskrbovano. S tem mislim reči, da ni dovolj, če oskr-
bimo sredstva za osebne izdatke prosvetnih uslužbencev, ampak mo-
ramo stremeti za tem, da iz leta v leto izboljšujemo tudi materialne
pogoje šol. Vidimo' torej, da j e v maši občini to razmerje dokaj dobro,
saj so se v zadnjem letu sredstva za materialne izdatke podvojila.
Ob takem razumevanju in pripravljenosti občinskega ljudskega
odbora j e upati, da se b o stanje v šolstvu v nekaj letih občutno
izboljšalo. Rahlo nezaupanje in morda celo nekoliko razočaranja, ki
ga j e Ibilo čutiti v vrstah nekaterih intelektualcev, ko so občine pre-
vzemale v letu 1955 od okraja zadeve šolstva in prosvete, bo na ta
način poviseim splahnelo.
Omembe vredno pa j e tudi dejstvo, da so mnoga podjetja in kme-
tijske zadruge pokazale za potrebe šol v svojem kraju zelo veliko
razumevanja. Posebno priznanje zaslužijo mnoge zadruge in zadruž-
niki, ki so v zadnji dobi pomagali s finančnimi sredstvi pri urejevan ju
šolskih vrtov in ograj, šolskih kuhinj, nabavljanju opreme, učil itd.
Posebno so se izkazale kmetijske zadruge v Preboldu, na Polzeli,
v Braslovčaih, Orli vasi, Šempetru in še kje. Kmetijske zadruge in
podjetja pa prispevajo finančna sredstva tudi za obdaritev otrok
ob Novoletni jelki. Podobno razumevanje za ureditev šol in vrtcev
kažejo tudi nekatera industrijska podjetja (Keramična industrija Li-
boje, Tekstilni tovarni Prebold in Šempeter, Tovarna nogavic na P o l -
zeli in še druga), ki tudi za prosvetno dejavnost v krajiu rada prisko-
č i j o na pomoč. Prosvetni delavci so takim gospodarskim in družbenim
organizacijam za njih pomoč hvaležni. Želeti je, da bi bilo takega
plodnega sodelovanja čimveč. Na ta način bomo hitreje in b o l j e reše-
vali raznovrstne probleme izobraževanja in vzgoje otrok. Kolektivi
podjetij in zadrug, ki j i h v o d i j o razgledani člani delavskih svetov
in upravnih odborov, ise čedalje b o l j zavedajo, da j e napredek druž-
bene proizvodnje in blaginje v precejšnji meri odvisen tudi od tega,
v kakšnih p o g o j i h se v šoli v z g a j a j o njihovi otroci, ki b o d o kasneje
stopili na njihova mesta.

KADROVSKA VPRAŠANJA

V občini Žalec j e bilo olb koncu šolskega leta 1957-58 zaposlenih

136 učnih moči. Po nazivih in kvalifikacijah j e stanje naslednje:
6 profesorjev, 17 predmetnih učiteljev, 98 učiteljev, 11 strokovnih
učiteljev ter 4 vzgojitelji. Glede na majhno število učnega osebja z
višjo in visoko strokovno izobrazbo nas sedanje stanje ne more za-
dovoljiti. Za pouk v višjih razredih osemletk bi potrebovali več učnega
kadra z višjo šolsko izobrazbo. Na popolnih osemletkah j e v višjih
razredih 35 oddelkov, na ostalih šolah pa 9 oddelkov.
Prav bi bilo, če bi imeli za pouk v teh oddelkih vsaj dvakrat
toliko predmetnih učiteljev, kakor jih j e sedaj.

Obisk kolektiva žalske osemletne šole pri pokojnem nadučitelju Jožetu

Klemenčiču v Galiciji leta 1957
 Učne moči po plačilnih razredih:
Leto XVI. XV. XIV. XIII. XII. XI. X. IX. VIII. VII. VI. Hon. Skup.
195" 1 38 10 10 16 6 4 8 23 3 — 18 137
[958 _ 28 20 9 14 14 4 6 7 19 2 13 136
Stanje v letu 1957 j e iz meseca septembra, podatki iz leta 1958
pa p o izvršeni prevedbi. Očitno je, da se j e precejšnje število učnega
osebja pomaknilo v višje plačilne razrede, nekateri zaradi prevedbe
same, drugi pa zaradi tega. ker so opravili strokovne izpite.
Učno osebje po ispoilu in opravljenih izpitih:
Stanje: s strok, izpitom: brez izpita: skupaj:
m. ž. sk. m. ž. sk. m. ž. sk.
1/4-1957 30 41 71 17 49 66 47 90 137
1/5-1958 35 52 87 10 39 49 45 91 136
Odkar j e bila tudi v Celju (ustanovljena izpitna komisija za uči-
teljske strokovne izpite, se j e iz tukajšnje občine prijavilo 30 uči-
teljevHpripravnikov za opravljanje strokovnega izpita. Fako j e v teku
enega leta opravilo strokovne izpite 22 učiteljev, 8 pa jih j e še pri-
javljenih in b o d o opravljali izpite jeseni. V tabeli niso razvidne spre-
membe, ki so nastale zaradi premestitev ob začetku šolskega leta
1957-58. O d h a j a j o namreč običajno učne moči z izpitom, ker j e bil
to tudi pogoj za premestitev. O d l o č n o zahtevo, da mora odslej vsak
prosvetni delavec v postavljenem roku opravljati strokovni izpit, j e
podprlo tudi Društvo učiteljev in profesorjev. Zato pa j e bil tudi do-
sežen tako lep uspeh. Na osemletni šoli Griže j e bilo lani od 11 učnih
moči brez strokovnega izpita še 8. Letos i m a j o strokovne izpite za
seboj že vsi.
Občinski ljudski odbor j e s (pomočjo okrajnega Tajništva za
šolstvo omogočil prosvetnim delavcem, da se strokovno izpopolnjujejo.
Tako j e bilo od leta 1956 datlje že več tečajev in seminarjev: 2 telo-
vadna. 1 risarski, 2 gospodinjska itd. Učitelji nižje skupine o d h a j a j o
cesto bospitirat na celjske šole, sestajajo se pa tudi v Žalcu. Pred-
metni učitelji o b i s k u j e j o seminarje predmetnih skupin, šolski upra-
vitelji i z m e n j u j e j o izkušnje na skupnih posvetih. Nekateri učitelji
so se v počitnicah udeležili tudi smučarskih in plavalnih tečajev, ki
jih vsako leto prireja Svet za šolstvo LRS.
Po sistematizaciji učnih mest ina vzgojnih im učnih ustanovah,
ki j o j e izdelal Svet iza šolstvo O b L O Žalec, še manjka precejšnje
število učnih moči. Toda pomanjkanje učiteljstva ni samo žalski pro-
blem. ampak j e drugod še občutnejši. Učiteljišča in druge šole. ki
vzgajajo učni kader, še dolgo vrsto let ne bodo mogle zadovoljiti vseli
potreb po učnem kadru na šolah. Učiteljišča so morala v letu 1958
zaradi pomanjkanja prostora odkloniti nekaj dijakov, ki imajo vse
pogoje in so uspešno opravili sprejemni izpit. Svet za šolstvo LRS j e
zato priporočil tudi sprejem absolventov višjih gimnazij v prosvetno
službo, in sicer za predmetni pouk na osemletkah. Zanje bodo seveda
potrebni posebni tečaji in izpiti iz pedagoške skupine.
 Razmerje med moškim in ženskim učnim kadrom j e v tukajšnji
občini 1:2. To j e razmeroma dobro, saj j e republiško povprečje k o m a j
1:5. Vzroki za tako nizek priliv predvsem moške mladine v prosvetno
službo so različni. Nekatere plaši odgovornost in zahtevnost poklica,
druge zopet b o l j privlačujejo ostale panoge, kjer so ugodnejši materi-
alni pogoji. Učitelj mora biti napredno družbeno opredeljen in j a v n o
zastopati materialistični svetovni nazor. Pri tem pa — posebno na
vasi — večkrat naleti na odpor zaostalega okolja, liz česar nastajajo
nasprotja. Zgodi se lahko, da mlad človek, ki od doma in šole ni prine-
sel s seboj trdnih osnov socialističnega svetovnega nazora, brez pod-
pore naprednih družbenih sil klone. Zato so napredne družbene sile na
vasi, predvsem komunisti, dolžni pomagati mladim učitel jem pri n j i h o -
vih vzgojnih prizadevanjih ter jih vključevati v družbeno življenje.

Obednica šolske kuhinje v Žalcu

Že sloviti pedagogi prejšnjih o b d o b i j so ugotovili, da šola ne more

biti izolirana od družbenega dogajanja. Še b o l j pa to velja za sociali-
stično družbo, v kateri ima šola posebne vzgojne cilje. Zato j e nujno,
da se sleherni prosvetni delavec na ta ali oni način vključi v krajevno
skupnost in v družbeno dogajanje svojega okoliša. Le na ta način,
če b o tudi sam aktivno sodeloval pri reševanju raznovrstnih vprašanj
s v o j e komunalne skupnosti, bo lahko zaupano mu mladino uspešno
vzgajal, kakor mu to narekuje vzgojni smoter naše družbe. Pota
tistega, ki tega ne razume, se bodo prej ali slej razšla z naprednimi
stremljenji naše mladine.

13 Savinjski zbornik
193
 Ve,ndar ne smemo učiteljeve osebnosti ipojmovati aktivistično.
Dogaja tse, da ljudje, k i večkrat nimajo vpogleda v to, kako naporno
in težavno j e učiteljevo delo v razredu, koliko duševnih naporov
zahteva vzgoja otrok od vzgojitelja, ki ise j i j e ves predal, k a j radi
enostransko o c e n j u j e j o učiteljevo delo in vlogo. V z g o j a naraščaja,
ki j o učitelj opravlja, j e važna družbena naloga. Zato j e učitelj že po
svojem poklicu družbeni delavec. Ce torej učitelj zavestno vzgaja
in uspešno izobražuje zaupano mu mladino, j e s tem opravil važno
družbeno funkcijo.
Krajevni činitelji cesto dajejo predloge, kakšnega učitelja bi
radi dobili v vas in kakšega naj jim O b L O pošlje. Ponekod bi radi
imeli pevovodjo, glasbenika ali režiserja, drugod zopet telovadca,
sadjarja ali dobrega političnega delavca, da bi dvignil na noge to
ali ono organizacijo. Ni čudno torej, da se učitelj, ki pride v tako
zahtevno in pasivno okolje bodisi povsem ogradi p r e d takimi zahtevami
ali pa se do vratu zakoplje v delo in pozabi, da je njegova prva skrb
vendarle šola. Medtem ko se od učitelja pričakuje, da bi bil za vse
sposoben in se mu zameri, če nekje sodelovanje odkloni, pa preradi
pozabljamo, da imamo v našem okolišu danes že celo vrsto drugih
intelektualcev (zdravnikov, inženirjev, tehnikov in drugih uslužben-
cev), ki pa so se nekako ogradili pred družbo in raje opravljajo bolj
donosno delo. Medtem ko bi učitelju radi natrpali vse mogoče častne
in brezplačne funkcije, pa od drugega strokovnjaka ne zahtevamo,
da bi brezplačno opravil n. pr. kakšno vzgojno predavanje.
Pa poglejmo sedaj, k j e vse d e l u j e j o naši prosvetni delavci!
Anketa, ki j o j e med članstvom opravil odbor Društva učiteljev in
profesorjev, kaže naslednjo sliko:
Od 88 anketiranih prosvetnih delavcev jih 42 deluje v prosvetnih
društvih, v telovadnih in športnih društvih 25, v pionirskih odredih
in krožkih dela 21, v odborih SZDL 21, v raznih svetih, odborih in
komisijah L O 20. v organizacijah RiK 19, v šolskih odborih 18, v Društ-
vih prijateljev mladine 14. v šolskih knjižnicah in šolskih kuhinjah 14,
v raznih drugih množičnih organizacijah in društvih pa sodeluje še
39 prosvetnih delavcev. Aktivnost in družbena vloga prosvetnih
delavcev j e torej velika. Zanimiva j e primerjava zadolžitev posamez-
nikov :
Število funkcij: 0 1 2 3 4 5 6 in več skupaj
Število učiteljev: 15 19 15 14 10 5 10 88

Ena šestina anketiranih prosvetnih delavcev j e prezaposlena

z izvenšolskim delom. Prav toliko pa j e takih, ki se izvenšolsko nikjer
ne udejstvujejo. Med njimi so seveda tudi matere z manjšimi otroki,
ki se ne morejo odtrgati od šolskega in družinskega dela. Polovica
pa j e tudi mlajših in samskih učnih moči, ki bi lahko sodelovale
v družbeni dejavnosti kraja. Zgledujejo se lahko po nekaterih starej-
ših učnih močeh, ki imajo že nad 30 let službe, pa k l j u b temu še vedno
dokaj vestno vršijo celo vrsto lizvenšolskiih zadolžitev.
 Štipendiranje novega kadra

V letu 1957 j e (bil pri O b L O Žalec ustanovljen Sklad za štipendije.

Upravlja ga Komisija za štipendije, ustanovljena prav tako v letu 1957.
O b ustanavljanju sklada se j e komisija obrnila na vse gospodarske
organizacije in podjetja, da bi po svojih močeh prispevala primeren
delež vanj. Ker pa so vsa podjetja razen »Juteks« v Žalcu prispevek
odklonila, j e sklad odvisen le od proračunske dotacije O b L O in se
s temi sredstvi lahko štipendira le kader za javne službe.
Politika štipendiranja ima lahko zelo pomembno regulativno
vlogo za usmerjanje mladine prav v tiste poklice, ki jih skupnost
najbolj potrebuje. Sedaj prejema štipendije iz občinskega sklada
46 dijakov in študentov. Med njimi j e 21 štipendistov za potrebe
šolstva, 15 štipendistov za državno upravo (veterinarji, ekonomisti,
pravniki, gradbeni tehnik in inženir), 10 štipendistov pa za zdravstveno
službo (zobozdravniki in zobotebnik, medicinske sestre, babice,
zdravniki splošne prakse).
Štipendisti se s pogodbami zavežejo, da bodo po končanem šola-
nju nastopili službo tam, kjer bo najnujnejša potreba. Edino na /ta
način, da bomo vsako leto štipendirali določeno število slušateljev
pedagoških šol, si bomo z leti zagotovili dovolj strokovnih učnih moči.
V letu 1958 j e končalo šolanje 7 štipendistov-učiteljiščnikov, ki
bodo komaj popolmli vrzeli po okoliških šolalh. Ce upoštevamo, da
imamo v občini približno 20 takih prosvetnih delavcev, ki bodo do
leta 1962 zaprosili za upokojitev, potem b o število sedanjih štipendistov
komaj zadoščalo za nadomestitev upokojenih prosvetnih delavcev.
Razen tega se šolska mreža zaradi stremljenj po izboljšanju kvalitete
pouka iz leta v leto širi. Odpiramo nove oddelke, izpopolnjujemo
kader, nastavljamo nove učne moči. Kakor že rečeno, primanjkuje
tudi predmetnih učiteljev za pouk na osemletnih šolah. Potrebe po
učnem kadru torej še dolgo vrsto let ne bodo prenehale. Ker pa j e
pomanjkanje kadra drugod še večje, si ga b o mogoče zagotoviti edinole
s štipendiranjem. Zaradi tega b o treba Skladu za štipendije pri
občinskem ljudskem odboru vsako leto določiti primerno proračunsko
dotacijo. Število štipendistov za potrebe šolstva bo moralo ostati vsaj
na isti višini, če ga ni mogoče povečati. Za nekatere šole in za nekatere
upravičence pa b o treba v skladu z novim odlokom ZIS zvišati znesek
štipendije. Kasneje, ko bodo vse javne službe b o l j oskrbljene
s kadrom, se bodo prispevki za štipendiranje lahko iz leta v leto
zniževali.

UČNI USPEHI

K l j u b navedenim težavam in pomanjkljivostim pa šolstvo v

žalski občini iz leta v leto napreduje. To dokazujejo med drugim
učni uspehi, zdravstveno stanje otrok in tudi dober šolski obisk.
 Preglednica učnih uspehov v šol. letu 1957/58:

Število učencev Izdelali Niso i z -

Š o l e delali njeni 3
2 o
deč. dekl. skup. štev. % štev. °/o štev. o/

Osnovne šole
(razr. 1—4) 528 457 985 841 85.4 145 14.5 1 0.1 95,1
Osnovne šole
(razr. 1—8) 525 341 666 563 84.5 95 14.3 8 1,2 94,0
Osemletne šole 1104 1082 2186 1788 81,8 389 17.8 9 0.4 96.2
Sk upaj
obvezne šole 1957 1880 3837 3192 83.2 627 16.3 18 0.5 95,5
Vajenska
šola Žalec 108 51 159 118 74.2 41 25,8 — — 96.7

Pripomniti j e treba, da bodo učenci osemletnih šol in vajenske

šole opravljali v jesenskem roku še popravne izpite in se b o končni
učni uspeh še znatno dvignil. Vsekakor pa j e precej boljši od lansko-
letnega.
Skupni učni uspeh je razmeroma dober. Še vedno pa so med po-
sameznimi šolami iste vrste, ki delajo pod približno enakimi pogoji,
prevelike raizlike. Te razlike izhajajo iz različnega kriterija ocenje-
vanja. Kakor j e ponekod opaziti preveliko popustljivost, pa j e mar-
sikje morda lc še prevelika zahtevnost in strogost. Razumljivo je, da
se bo v šoli v edno vršila selekcija in nikomur ničesar ne gre podarjati.
Vendar mora biti pouk v splošnoizobraževalnih šolah prilagojen zmog-
ljivosti večine naših otrok in našim potrebam. Ena izmed zahtev re-
forme šolstva j e tudi ta. naj večina učencev z marljivim delom in
maksimalnim prizadevanjem učitelja zmaguje postavljene naloge in
osvaja predpisano znanje. V večji meri j e nivo splošne izobrazbe
prebivalstva Savinjske doline tak. da doseza vsaj slovensko povprečje.
Zaradi tega bi bilo pričakovati, da se bo to odrazilo tudi v šolskih
uspehih. V naših pogojih bi moralo vsaj ®/e vpisanih učencev uspešno
dokončati obvezno šolo. Bolj ko se približujemo zaključku šolanja,
boljše bi moralo biti razmerje v korist pozitivnih ocen. V višjih raz-
redih j e namreč že bolj izbran sestav učencev, ki se pričenjajo po-
lagoma zavedati, da se učijo zase in za življenje, ne pa zaradi zahteve
staršev in šolnikov.
Spremeniti pa bo treba tudi način ocenjevanja učencev. Ocenje-
vati bi morali otrokove lastnosti, sposobnosti, nagnenja, inteligenčnost,
zmogljivost, itd. Mi pa še vedno ocenjujemo edinole količino naučenega
znanja. Dasiravno j e potrebno upoštevati tudi mero pridobljenega
znanja v šoli, pa to vendarle ne more biti edino merilo za spričevalo.
Napredni vzgojitelji in pedagogi že dolgo postavljajo zahteve po re-
formi ocenjevanja. Spričevalo, ki ga prejme učenec ob izstopu iz šole,
Združeni pionirski zbori žalske občine p o j o pod vodstvom Draga Predana

bo moralo biti drugačno kot doslej. Vsebovati bo moralo ocene in

pripombe o otrokovih duševnih sposobnostih in lastnostih. Tako oce-
njevanje pa bo zahtevalo od učiteljev neprimerno več truda: vztrajno
opazovanje otroka in njegovega življenjskega okolja, poglabljanje v
njegovo duševmost in spoznavam j e njegovih duševnih sposobnosti in
kvalitet. Ob presoji učenčeve osebnosti pa ne bomo smeli pozabiti tudi
njegovih fizičnih, moralnih in drugih značilnosti.
Šola mora ne le izobraževati, t. j. dajati predpisano znanje, ampak
mora tudi m v prvi vrsti vzgajati otroke v dobre državljane sociali-
stične Jugoslavije. Seveda pa j e vzgojno delo odgovornejše in dolgo-
trajnejše kot pa samo izobraževanje, čeravno obojega ne moremo
obravnavati ločeno. Toda količino naučenega znanja lahko sproti pre-
verjamo in tehtamo, ker se uspeh izobraževanja pokaže že v razme-
roma kratkem času. Uspeha vzgoje pa ni mogoče oceniti v eni sami
inšpekcijski uri. Lastnosti otrok ise le počasi spreminjajo in pribli-
žujejo vzgojnim zahtevam naše šole. Največkrat se pokažejo rezultati
šele v kasnejših letih po izstopu iz šole. Proces preobrazbe karakter-
n-ih lastnosti pa j e poileg mnogih drugih činiteljev odvisen v veliki
meri tudi od učiteljeve osebnosti. Medtem k o starši izobraževalne
smotre šole večinoma podpirajo, pa j e pri vzgojnih smotrih dostikrat
obratno, saj dom celo ruši, kar j e šola pričela graditi. Ravno v tem pa
včasih nekateri vzgojitelji popuste in se usmerijo v enostransko iz-
obraževalno delo.
 Občudujem učitelja, o katerem sem bral, da j e večina njegovih
učencev, ki jih j e več let zaporedoma učil, sodelovala v narodno-
osvobodilni vojni. Kakšno mero patriotizma j e moral imeti, da j e
•tolikanj ljubezni do domovine (privzgojil tudi svojim učencem. Sadovi
njegovega vzgojnega dela in sadovi truda mnogih, njemu enakih
pedagogov, so se pokazali ravno v dneh najtežje narodove preizkušnje.

DRUŽBENO UPRAVLJANJE V ŠOLSTVU IN PROSVETI

»V povezovanju šole z družbenimi potrebami ter v utrje-

vanju družbene vloge šole imajo posebno vlogo šolski od-
bori in upravni sveti pri vzgojnih ustanovah. Povezani s
komuno in gospodarskimi ter družbenimi organizacijami,
postajajo ti organi bolj in bolj kraj dogovorov in sodelo-
vanja vseh prizadetih činiteljev: učiteljev, staršev, mladine,
pa tudi ustreznih družbenih organizacij in državnih
organov.«
(Osnutek programa Z K j stran 164)

V občini Žalec deluje 24 šolskih odborov pri splošnoizobraževal-

nih in strokovnih šolali ter 3 upravni odbori pri otroških vrtcih. Iz-
voljeni so bili v začetku 1957. leta. Skiupno število članov šolskih od-
borov j e 241. Od teh j e 27 % žena in j e razmerje kar zadovoljivo.
Šolski odbori so v večini primerov že našli vsebino svojega dela.
Na svojih sejah obravnavajo naslednja vprašanja: skrb za socialno
ogrožene otroke, skrb za otroke padlih borcev, delo šolske kuhinje,
vzgoja predšolskih otrok, o prekomerni zaposlitvi otrok pri kmečkem
delu, izboljšanje šolskega obiska, obisk brezbrižnih staršev na domu,
o učnih uspehih itd. Največkrat pa se šolski odbori spopadejo z vpra-
šanji finančne in materialne narave. To pa j e tudi razumljivo, ko
vemo, da mnoge šole delujejo še v dokaj težavnih pogojih in jim
marsičesa manjka. Vedno pa tudi ne moremo šolske problematike
strogo ločiti na vzgojno in materialno plat, ker sta ozko povezani. To
sta le dve različni strani skupnega vprašanja: skrb za otroke in njihov
napredek. Razumljivo je, da si šolski odbori prizadevajo izboljšati
delovne in življenjske pogoje učencev ter učiteljstva. Da se na tem
področju razmeroma najbolje »znajdejo«, jim ne smemo šteti v zlo.
ampak jim moramo biti za njihovo skrb hvaležni. Ob vztrajni podpori
naprednih socialističnih sil b o čedalje večji krog državljanov, ki se
bodo zavestno borili za napredek šolstva ter za uspešno vzgojno po-
slanstvo šole. Resnici na ljubo pa j e treba priznati, da so šolski odbori
doslej premalo storili za tehnično vzgojo mladine. Z malo več iniciative
in razumevanja bi lahko marsikje uredili vsaj zasilne delavnice za
tehnično vzgojo mladine, nabrali nekaj sredstev, materiala in naj-
osnovnejšega delovnega orodja. Kljub zelo poraznemu stanju vpogledu
tehnične vzgoje mladine, pa polovica šolskih odborov o teh vprašanjih
sploh ni razpravljala.
 Iz ankete v letu 1957, v kateri so sodelovale vse šole, j e razvidno,
da j e bilo od septembra 1955 do novembra 1956 na naših šolah skupno
151 roditeljskih sestankov z 8.887 udeleženci. Povprečno j e bilo torej
na enem roditeljskem sestanku 67 staršev. Ti podatki pričajo o precej-
šnjem zanimanju ljudi za delo šole. Premalo pa se za vzgojo otrok
zanimajo očetje, saj jih j e bilo od skupnega števila prisotnih le 16%.
Člani devetih šolskih odborov so tudi obiskali starše na domeh. Opaziti
pa je, da člani šolskih odborov ne sodelujejo dovolj v pripravah rodi-
teljskih sestankov. Tudi udeležba in aktivno sodelovanje na roditelj-
skih sestankih j e šibka.
Po volitvah novega občinskega ljudskega odbora so bili izvoljeni
tudi novi sveti. Skrb za pravilno delovanje šolstva, prosvete in
telesne vzgoje j e poverjena trem svetom: svetu za šolstvo, ki ga vodi
Edmund Božiček, svetu za prosveto in kulturo s predsednikom Dragom
Predanom ter svetu za telesno vzgojo, k i mu predseduje Milan Gerželj.
Poleg ostalih državljanov, ki se zanimajo za posamezna področja dela,
Sodelujejo v svetih tudi odborniki občinskega ljudskega odbora. Naj-
češče se sestaja svet za šolstvo, ki ima tudi najobširnejše področje
dela in najraznovrstnejšo problematiko. V pomoč pri delu svetov so
komisije, ki se imenujejo bodisi za stalno, ali pa za izvršitev določenih
nalog in nato prestanejo z delovanjem.
Šolski odbori od časa do časa poročajo na zborih volivcev o svo-
jem delu. Tako poročilo so podali na zborih volivcev pred volitvami
poslancev za republiško in zvezno ljudsko skupščino. Včasih pa tudi
Svet za šolstvo skliče, bodisi skupno z ostalim učiteljstvomi ali pa
ločeno, predsednike in tajnike šolskih odborov na posvetovanje. Škoda
le, da se nekateri predsedniki šolskih odborov takih posvetovanj ne
udeležujejo. Člani sveta za šolstvo pa navezujejo stike tudi z obiskom
šol in s sodelovanjem na sejah šolskih odborov. Ob takih stikih med-
sebojno izmenjavamo izkušnje, kar j e v korist nadaljnjemu usposa-
bljanju organov družbenega upravljanja v šolstvu.

DELO PIONIRSKIH ODREDOV

Po podatkih občinske pionirske komisije delujejo na vseh šolali

pionirski odredi, ki štejejo skupno 3547 članov. Od dvajsetih pionir-
skih odredov jih ima 14 starešinske svete. Skupno število inštruktorjev
za delo s pionirji v krožkih j e 89, od teh j e 72 učiteljev, 17 pa ljudi
iz ostalih poklicev. Ti podatki nam povedo, da se pionirska organi-
zacija vse preveč prepušča le šoli in šolnikom. Ne bi kazalo pionirske
organizacije povsem ločiti od šole. Tak poskus se j e pred leti pokazal
kot neuspešen in napačen. Stremeti pa moramo za tem, da bodo pri
vzgoji pionirjev sodelovali poleg poklicnih vzgojiteljev tudi ostali
činitelji. V vsakem večjem kraju deluje kakšno društvo ali organi-
zacija, (telovadna in športna društva, prosvetna društva, strelske
družine, šahovski klubi, gasilska društva itd.), ki ima interes pa
tudi dolžnost vzgajati mladi naraščaj. Zato j e treba k delu v krožkih
pritegniti člane in strokovnjake iz navedenih društev. Ne moremo se
pa zadovoljiti zgolj z enostransko dejavnostjo in vzgojo pionirjev
v okviru nekega društva.
S čim pa se ukvarjajo naši pionirski odredi?
Za samostojno -dejavnost imajo le malo pogojev. Komaj tri šole
v občini imajo sobe za pionirje, lutkovni odri pa so štirje. Na vsaki
šoli bi morala biti urejena šolska (pionirska) delavnica, kjer bi lahko
pionirji pod vodstvom inštruktorja ustvarjali tudi v prostem času.
Pri vsaki šoli pa deluje šolarska knjižnica, kjer si pionirji izposojajo
knjige, medtem ko imajo le nekatere ljudske knjižnice tudi oddelke
za pionirje.
Kljub temu j e dejavnost pionirjev d o k a j pestra. Skupno deluje
149 različnih interesnih krožkov, v katerih j e včlanjenih 2234 pionir-
jev. Od teh je 57 krožkov kulturno-prosvetnega značaja (dramski,
pevski, recitatorski, lutkovni, plesni, literarni, itd.), 6 krožkov poli-
tehničnega značaja (mizarski, rad i o tehnični), 43 krožkov poljudno-
znanstvenega značaja (sadjarski, vrtnarski, čebelarski, botanični,
kemijski, fizikalni, itd.) in 43 drugih krožkov (šahovski, strelski,
gasilski, smučarski, itd.). Seveda se število udeležencev v krožkih
nenehno spreminja, kakor se spreminja tudi interes pionirjev za
posamezne dejavnosti. Razen tega j e 654 pionirjev vključenih v raznih
drugih organizacijah. Pad okriljem Občinske zveze prijateljev mla-
dine j e v letošnjem tednu mladosti nastopilo 12 pionirskih pevskih
zborov s 675 mladimi pevci. Prireditev j e izredno dobro uspela. Zado-
voljni so bili s svojimi uspehi tudi nastopajoči, ki jih j e tisočglava,
za lepo petje navdušena množica nagradila z mnogimi aplavzi. S
prireditvijo so bili zadovoljni poslušalci in končno tudi prireditelji.

Svoboda Prebold: prizor iz Vandotove pravljične igre »Kekec«, 1952

 Na pobudo občinske pionirske komisije se pionirji vsako leto
pomerijo v smučanju, streljanju in šahu. Pri letošnjem šahovskem
tekmovanju so mlajše pionirke gotove]jske šole dosegle prvo mesto
med ekipami v okraju. Pionirji so sodelovali tudi oib zaključku tedna
mladosti pri tekmovanju v različnih športih in igrah (atletika, šah,
streljanje z zračno puško, itd.).

L J U D S K A P R O S V E T A

»Zveza komunistov Jugoslavije se bo vztrajno zavzemala

za razvoj in razširitev mreže ustanov, namenjenih kultur-
nemu napredku najširših množic, kot so: javne knjižnice,
kinematografi, domovi kulture, delavske in ljudske uni-
verze, kult u rnop ro s ve tne organizacije, ki spodbujajo samo-
dejavnost, amaterstvo in podobno dejavnost.«
(Iz osnutka programa ZKJ stran 165).

V občini Žalec deluje 19 prosvetnih društev, od tega 7 D P D

Svobod, kar priča o zelo razviti ljudskoprosvetni dejavnosti. Delo
prosvetnih društev usmerja poleg sveta za prosveto pri ObLO še
Občinski svet Svobod iin prosvetnih društev. V njem so zastopani
skoraj vsi kraji in društva v občini.
Število Število
Prosvetna društva članov Delavska PD Svobode članov

1. Andraž 85 1. Liboje 176

2. Braslovče 80 2. Prebold 212
3. Galicija 31 3. Polzela 206
4. Gotovlje 53 4. Šempeter 305
5. Letuš 84 5. Sešče 46
6. Loke 22 6. Zabukovica 214
7. Marija Reka 44 7. Žalec 176
8. Ponikva 85 Skupaj 1335
9. Tabor 52
10. Trnava 60
11. Velika Pirešica 46
12. Vinska gora 18
Skupaj 660

Gornja razpredelnica kaže, da so po številu članstva najmoč-

nejša Delavsko prosvetna društva Svobode, saj imajo povprečno po
200 članov. Nobeno vaško prosvetno društvo pa doslej še ni doseglo
števila 100. Nekatera društva se v tem pogledu lepo razvijajo in iz
leta v leto vključujejo nove člane. Nekaj društev pa j e tudi takih, ki
že dalj časa niso vključila novih članov, ali pa so celo nazadovala.
Kongres Svobod in prosvetnih društev, ki j e bil februarja 1958 v Mari-
boru, j e sprejel sklep, da se naj število članstva v naslednjih letih
podvoji. Pri tem ni misliti na one člane, ki se aktivno bavijo s kako
panogo kulturnoprosvetne ali umetniške dejavnosti, ampak na pod-
porne člane in simpatizerje prosvetne dejavnosti. To pa je možno
doseči tudi pri nas. Ko so se v Šempetru odločili za ustanovitev D P D
Svoboda, j e pripravljalni odbor v nekaj tednih izbral preko 300 članov.
To društvo j e po številu članov doslej najmočnejše v občini. Število
članstva v žalski Svobodi ne odgovarja krajevnim možnostim. V raznih
tamkajšnjih podjetjih j e še precejšnje število delavcev in uslužbencev,
ki prav gotovo ne bi odklonili sodelovanja. Prav tako bi bilo možno
v nekaterih krajih, kakor n. pr. v Taboru, Šeščah, Vinski gori, Go-
tovljah itd. dvigniti število članstva. Društvo v Lokah ima premalo
zaledja in se bo verjetno kmalu združilo z bližnjim prosvetnim dru-
štvom v Taboru.
V prosvetna društva j e vključenih sedaj skupno 1995 članov, od
katerih j e kar lepo število žena in sicer 922 ali 4 6 % ! Od skupnega
števila j e 1213 aktivnih in 782 podpornih članov. Poglejmo, na katerih
področjih se najčešče udejstvujejo člani prosvetnih društev!
Število Število
Vrsta dejavnosti: odsekov: sodeluj očih
Dramski odseki 19 390
Pevski zbori 20 452
Instrumentalni odseki 13 130
Šahovski odseki 7 129
Športni odseki 6 82
Knjižnice in izobraževalni odseki 18 82

Razen tega obstajajo pri društvih še razni drugi odseki, tako da

jih j e skupno 102. Od dramskih odsekov jih je 13 odraslih, 2 mladinska
in 4 mešani. Med pevskimi izbori j e 10 moških, 5 ženskih in 5 mešanih
pevskih zlborov.

Aktivni člani društev po letih starosti:

Leta 7—14 15—18 19—25 26—35 36—45 46—55 nad 55 skupaj

Število 57 167 397 326 186 55 25 1213

Razveseljivo j e predvsem dejstvo, da j e med aktivnimi člani

društev nad polovico mladih ljudi izpod 25 let, torej mladine. Toda
tudi na tem področju še ni vse storjeno. Prosvetna društva bodo morala
v bodoče vključiti v svoje vrste, v mladinske odseke, čimveč šolske
in pošolske mladine. Posebno skrb bo treba posvetiti prav mladini
od 14. do 16. leta, ki je končala obvezno šolo in se še ni vkl jučila v delo
ali v nadaljnje šolanje. Tudi glede vključevanja vajenske mladine
v prosvetna društva ne moremo biti zadovoljni.
 Prosvetni dom Svobode Zabukovica-Grižze

Aktivni člani društev po socialnem sestavu:

, , . . usiluž- učenci štu- .. ,
delavci kmetje fcenci in dijaki dentje ostalh skuPaJ

455 359 198 135 32 34 1213

Socialni sestav aktivnih članov društev kaže, da prevladujejo

delavci. To pa je tudi razumljivo, saj se j e število zaposlenih izven
kmetijstva v naši občini v zadnjih letih močno povečalo in j e pre-
seglo 50% vseh zaposlenih. Zato pa j e vpliv delavskega razreda in
njegove napredne miselnosti, ki pronica iz tovarn in delavskih središč
na podeželje, čedalje znatnejši. To se čuti v težnji po dvigu kvalitete
izvajanih del ter v prizadevanju po množičnem izobraževanju. Vendar
pa napredni vplivi delavskega razreda še vedno niso v skladu z n j e -
govo številčno močjo in rastjo.
D r a m s k e s k u p i n e obstajajo skoraj pri vseh prosvetnih dru-
štvih. Povsod sicer nimajo stalne kontinuitete dela in se sistematično
vadijo le pred večjimi prireditvami in v sezoni. Zanimivo pa je, da
ima gledališka dejavnost več pristašev v vaških, kakor pa v delavskih
prosvetnih društvih. To si Jahko razlagamo z večjo odmaknjenostjo
nekaterih vasi od kulturnih središč. Pove nam pa tudi, da delavsko
prosvetna društva hitreje premagujejo tradicionalne okvire ljudsko-
prosvetne dejavnosti in uvajajo nove oblike in metode v svoje delo.
Med vaškimi prosvetnimi društvi j e na prvem mestu dramska skupina
v Taboru, ki j e v času enega leta priredila 9 dramskih predstav z
2245 obiskovalci. V obdobju od aprila 1956 do maja 1958 pa j e ista
dramska skupina priredila kar 36 gledaliških predstav! Igrali so: dr.
Ljube Premier »Vasovalce« 15 krat, Alojza Remca »Magdo« 11 krat,
J. H. Manersa »Peg, srček moj« 5 krat, Vlada Pipana »Dekle iz Trente«
4 krat. Marjana Marinca »Slane ocvirke« 1 krat. V domačem kraju
so imeli 14 predstav, 22-krat pa so gostovali v bližnji in daljni oko-
lici. Škoda le, da s prireditvami pridobljenih sredstev niso smotrneje
uporabili za obnavljanje domačih odrov in za pomnožitev knjižnih
zalog v ljudskih knjižnicah. Zelo aktivna j e bila v zadnji sezoni tudi
dramska skupina prosvetnega društva v Gotovijah. ki je uprizorila
4 igre z 9 predstavami (Miško Kranjec: »Pot do zločina«, Danilo Go-
rinšek: »Rdeča kapica«, Drago Gervais: »Zaradi stanovanja« in Bran-
don Thomas: »Charlyjeva teta«).
Posebno pohvalno je bilo na področju dramatike delo Svobode
a* Preboldu. Od januarja 1957 do junija 1958 so uprizorili naslednja
dramska dela:
Število Število
Naslov dela Pisatelj predstav gledal.
1. Pionirji iz Tihega dola B. Nušič 3 550
2. Oblast Branislav Nušič 2 260
3. Gumb Branislav Nušič 2 300
4. Via Mala J. Knittel 10 1971
5. Mati Mile Klopčič 1 150
6. In spet smo v hostah L. Fric 2 267
7. Po tuji krivdi Ostrovsky 10 2018
8. Rdeče rože J. Moj&krc 1 100
9. Veseli večer A.Papler 1 486
10. Življenje zmaguje B. Hofman 1 52
Skupaj 34 6154

Zahvala za tak uspeh gre prizadevnemu režiserju Lojzetu Fricu,

ki mu gledališka dejavnost, s katero se bavi že nad 20 let, pomeni
večjo vrednoto, kakor katera koli druga dobrina sveta. Pot njegovega
nadpovprečnega amaterskega vzpona v gledališki dejavnosti ni bila
lahka. Poleg bleščečih uspehov in priznanj j e doživljal tudi poraze in
pristransko kritiko. Seveda j e ob tolikšni ustvarjalnosti možen tudi
kakšen spodrsljaj ali neuspeh. Vendar so uspehi njegovega delovanja
na gledaliških deskah tolikšni, da j e nanje povsem upravičeno po-
nosen. Da je gledališka dejavnost zares n jegova življenjska usmeritev,
pove med drugim njegova skrb in ljubezen, s katero že leta in leta
zbira ter urejuje dokumentarno gradivo. Vešče j e uredil 3 albume
slik. zapiskov in ocen o kulturnih prireditvah in vajah, tako da lahko
njegovo gradivo služi kot osnova za kulturno zgodovino kraja. Pre-
listavajoč njegove albume, se nisem (mogel načuditi njegovi vztraj-
nosti ter ustvarjalnosti. Poleg neštetih prireditev v letih po osvobo-
ditvi v domačem kraju, najde še vedno časa in priložnosti, da pomaga
Preboldska gledališka družina: prizor iz Kreftove drame »Celjski g r o f j e «

tudi okoliškim prosvetnim društvom in gledališkim skupinam z na-

sveti. režijo, šmiukanjem. scenerijo itd.
V Preboldu j e bila v zadnjem letu dejavna tudi lutkovna sekcija,
katere sedem prireditev si j e ogledalo preko 1100 obiskovalcev.
Močno je razvita tudi g l a s b e n a k u 1 t u r a . V občini deluje
kar 13 instrumentalnih skupin: 2 godbi na pihala. 2 taniburaška zbora,
4 zabavni ansambli, 2 harmoinikarska in 2 druga instrumentalna od-
seka. Glasbena dejavnost j e najbolj razvita v Libojah. Tam imajo
pionirski tamburaški zbor, jazz Svobode in mladinski jazz » C vek«,
harmonikarski zbor, ženski kvartet in ženski pevski zbor. Toliko glas-
benih sekcij zlepa ne premore tudi večje prosvetno društvo. Te sekcije
se pridno vadijo in često nastopijo ne le doma, ampak tudi na gosto-
vanjih.
V občini deluje sorazmerno veliko število pevskih zborov, kar j e
posebno razveseljivo: 10 moških, 5 ženskih in 5 mešanih, skupno torej
kar 20 pevskih zborov. Od teh j e 14 zborov v delavsko prosvetnih
društvih, 6 jih je pa v vaških prosvetnih društvih. Medtem ko j e 7
vaških prosvetnih društev brez stalnih pevskih zborov, imajo Svobode
povprečno po dva zbora. Zborovsko petje in glasbena kultura je našla
torej med delavstvom ugodnejša tla za nadaljnjo rast. Marljivo de-
lujejo pevski zbori v Žalcu. Polzeli in Libojah, v zadnjem času ipa tudi
v Šempetru in Preboldu.
Močna ovira širšemu razmahu vokalne glasbe na našem podeželju
j e pomanjkanje usposobljenih pevovodij. Morda b o novoustanovljena
glasbena šola v Žalcu pripomogla k rešitvi tega vprašanja. Potrebno
bo, da bo glasbena šola prirejala tečaje in seminarje za pevovodje. Tudi
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev ima v načrtu šolanje pevo-
vodij. Nedvomno b o d o k izboljšanju tega stanja na naših vaseh pri-
pomogli tudi absolventi celjskega učiteljišča, ki j e vzgojilo že lepo
število mladih zborovodij. Gotovo pa b o tudi učiteljski pevski zbor
celjskega okraja, iki j e bili osnovan po uspelem II. pionirskem pevskem
festivalu v Celju, močan prispevek k poživitvi vokalne glasbe im lepe
domače pesmi.
Da raste zanimanje za slovensko ljudsko, partizansko in umetno
pesem, j e dokaz uspel nastop več sto mladih pevcev na II. pionirskem
pevskem festivalu občine Žalec. Medtem k o j e v letu 1957 nastopilo
vsega 7 zborov s približno 400 pevci, jih j e bilo letos v 12 zborih že
skoraj 700. Možnosti za ustanovitev šolskih —• pionirskih izborov pa
so še na nekaterih naših šolah. Tudi na vajenski šoli v Žalcu bi bilo
možno ustanoviti in stalno vzdrževati pevski zbor. Potrebno b o misliti
na ustanovitev stalne mladinske godbe na pihala v Žalcu, godbi v
Zabukovici pa bo treba pomagati pri obnovi instrumentov.
L j u d s k i h k n j i ž n i c j e po podatkih iz leta 1957 dvaindvaj-
set s približno 14 tisoč izvodi knjig. To pomeni, da odpade na 1200
prebivalcev po ena knjižnica, na vsako knjižnico povprečno 600 knjig
ter približno 1 knjiga na dva prebivalca. Čeravno j e knjižnic precej,
pa tako stanje ne more zadostiti čedalje večjim potrebam po vzgoji,
izobrazbi in zdravem razvedrilu naše mladine pa tudi odraslega pre-
bivalstva. Nekatere knjižnice imajo občutno premalo knjig. Zato bo
koristno, združiti nekatere manjše knjižnice ter pripojiti javnim knjiž-
nicam sindikalne knjižnice, kjer le-te šele obstajajo. Svet Svobod in
prosvetnih društev b o v bodoče podpiral le tiste javne ljudske knjiž-
nice, ki imajo pogoje za razvoj. K j e r pa bodo hoteli imeti tudi v b o -
doče samostojno knjižnico, j o bodo morali sami vzdrževati. Knjižnice
pa bodo ostale seveda tudi v nekaterih manjših krajih, ki 2—3 km
naokrog nimajo sosednje ljudske knjižnice.
Ljudske knjižnice so v letu 1957 prejele od Občinskega LO in
od Občinskega »veta Svobod in prosvetnih društev precejšnje dotacije
v skupnem znesku nad 1 milijon din. Proti koncu leta 1957 j e O b L O
ustanovil občinsko ljudsko knjižnico. Knjižnici Svobode v Žalcu j e
preskrbel nove prostore, jih dal lično opremiti in urediti, knjižnico
pa j e proglasil za javno ljudsko knjižnico z lastnim proračunom.
Hvalevredno skrb in prizadevanje so pokazala prosvetna društva
pri urejanju klubskih prostorov pri knjižnicah. Seveda imajo danes
čitalnice povsem drugačno vlogo in pomen, kakor so j o imele pred
devetdesetimi leti. Takrat so čitalnice rabile naprednim Slovencem
kot zbirališča, kjer so oživljali neizpolnjene prebudne misli in krepili
svojo slovensko narodno zavest. Danes pa imajo okusno in prijetno
urejeni čitalniišiki prostori predvsem namen, omogočiti čim širšemu
krogu prebivalstva, predvsem mladini, da ise o b dobri knjigi ine le
prijetno razvedri, ampak tudi vzgaja in utrjuje svojo socialistično
zavest.
Lepo urejene čitalniške prostore imajo v Preboldu, Braslovčah
in Žalcu. Prostore in opremo za čitalnico pa urejajo tudi v šeščah,
na Polzeli ter v Šempetru. Pogoje bodo kmalu imeli tudi v Galiciji,
na Vinski gori, pri Andražu, v Orli vasi, Petrovčah in Ponikvi pri

Čitalnica Prebold: mladina bere, šahira in se izobražuje

Žalcu. V teli krajih grade namreč kmetijske zadruge svoje zadružne
domove. Kjer so ljudskoprosvetni delavci našli pri vodilnih ljudeh
in zadružnih odborih razumevanje za svoja prizadevanja, v zadružnem
domu ne bo težko najti prostora za knjižnico, čitalnico in podobno.
Ce hoče zadružni dom zares služiti gospodarskemu in kulturnemu
dvigu kraja, potem ne more biti doma brez primernega prostora za
vzgojo in izobraževanje vaške mladine in ostalega prebivalstva.
V času priprav za proslavo 90-letnice žalskega tabora j e ena izmed
mobilizatorsikih nalog društev tudi ta, da kar najbolje izvedejo knjižno
akcijo, ki jo je na pobudo Sveta za prosveto pri ObLO pričel Občinski
svet Svobod in prosvetnih društev. Ljudske knjižnice in prosvetna
društva zbirajo za nakup knjig denarne prispevke od prebivalstva.
Vsi nabrani prispevki ostanejo knjižnicam za povečanje knjižne za-
loge. Če bodo povsod z vso resnostjo izvedli knjižno akcijo, potem
bi lahko po približnih ocenah nabavili 1000 do 1500 novih knjig.

F i 1 m in k i n e m a t o g r a f s k a podj et ja
Nedvomno ima film kot sedma umetnost pomembno vlogo pri
formiranju družbene zavesti in vidno mesto med ostalimi vzgojnimi
činitel ji. Zato ga ljudskoprosvetni delavci ne odklanjajo, marveč mu
žele odrediti pravo mesto med drugimi prosvetnimi dejavnostmi s tem.
da podkrepe njegove pozitivne, a hkrati zmanjšajo 'negativne posledice.
Udeleženci letnega občnega zbora prosvetnih društev občine Žalec so
razpravljali tudi o vzgojni vlogi in pomenu filma. Čedalje pogostejši
so signali, da filmi dvomljive vsebine in vrednosti, ki jih gledajo tako
mladoletnika kakor odrasli, cesto kvarno vplivajo na vzgojo mladine.
Tega vprašanja seveda -ne b o mogoče rešiti z enostavno prepovedjo
obiskovanja ali s kakšnimi drugimi okstreiniiimi ukrepi. Na pobudo
staršev in vzgojiteljev se j e s tem vprašanjem resno poba vil tudi Svet
za prosveto pri ObLO Žalec. Sklenil j e predlagati občinskemu ljud-
skemu odboru sprejetje odloka, da morajo podjetja za predvajanje
filmov obvezno nabavljati in predvajati tudi mladini primerne filme.
Tako naj bi v vsakem kraju, kjer je kinematografsko podjetje, imela
mladina svoje nedeljske matineje. Pomembna pa j e pri filmski
vzgoji vloga poklicnih vzgojiteljev in staršev. Le-ti se ne bi smeli ob
skrbi za pravilno duševno rast otroka omejevati le na poudarjanje
negativnih posledic filma. Te vsekakor lahko nastanejo, če otroka pu-
ščamo samega z novimi vtisi in mislimi in z njim nikoli ne razprav-
ljamo o filmu, ki ga j e gledal. Mladini moramo nuditi pomoč, tla bo
znala film pravilno razumeti in vrednotiti, potem pa se kvarnega v pliva
filma ne bo treba bati. Pri tem lahko šole mnogo store. Zelo koristno
bo, če bo učitelj vsaj nekaj minut v tednu »žrtvoval« za razgovor z
učenci o filmu, ki so ga ali ga bodo gledali.
Predstavniki kinematografskih podjetij zagotavljajo, da izbor
filmov ni odvisen od njih samih, ampak od uvoznega kontingenta in
seveda tudi od finančnega efekta predstav. V manjših krajih je ob
slabem obisku težko kriti stroške vzdrževanja, družbene obveznosti
in režijske stroške. Zato naj bi kinematografska podjetja prevzela
prosvetna društva. Ta pa morajo biti oproščena družbenik dajatev
in se j i m ne bo treba pehati za »komercialnimi« filmi zaradi renta-
bilnosti. Ker j e film močno vzgojno sredstvo, bi ga morala družba
praviloma podpirati, ne pa obremenjevati z dajatvami. Ce bomo kine-
matografska podjetja vsa prepustili v upravljanje prosvetnim dru-
štvom. bomo to storili zaradi velikega vzgojnega in kulturnega po-
slanstva. ki ga od filma pričakujemo, ne pa zaradi dobička, ki si ga od
predvajanih filmov morda kdo obeta. Tam, kjer so kinematografska
podjetja že postala sekcije prosvetnih društev, pade na te odgovor-
nost za programsko politiko. S pomočjo programskih svetov morajo
voditi uspešnejšo in b o l j kulturno programsko politiko, hkrati pa
skrbeti tudi za filmsko vzgojo publike, predvsem še mlade.

Vzdrževanje društvenih prostorov

Poseben problem predstavlja za društva vzdrževanje prosvetnih
domov in drugih društvenih prostorov in naprav. Vzdrževanje teh ob-
jektov terja često vse težko pridobljene društvene dohodke, ki mno-
gokrat niti ne zadoščajo za vse tovrstne izdatke. Tam, kjer uživajo
prosvetna društva podporo gospodarskih organizacij, nekako gre. Težje
j e v bolj odročnih vaseh. Društva so odvisna od dobre volje in slučaj-
nih dotacij. Zato se prosvetni domovi in dvorane ne vzdržujejo pra-
vilno. Zato je občni zbor prosvetnih društev naše občine in tudi kongres
Svobod in prosvetnih društev v Mariboru izrazil zaskrbljenost glede
vzdrževanja te družbene imovine in predlagal, da občinski ljudski od-
bori v svojih proračunih zagotove finančna sredstva za vzdrževanje
prosvetnih domov. Seveda ne bo mogoče kar vseh bremen naložiti na
ObLO. ker bi (o celo kvarno vplivalo na amatersko društveno dejav-
nost. Toda glavne izdatke za popravila, kurjavo, razsvetljavo, zava-
rovalnino pa bi le morali zagotoviti ljudski odbori. Vse to so izdatki,
ki jih prosvetna društva ne premorejo. L j u d j e pa prireditev v zaka-
jenih in slabo zakurjenih prostorih ne posečajo radi. Pa tudi dramski
skupini ali pevskemu zboru ne smemo zameriti, če ne mara prirejati
prireditev samo zato, da bi ikr.il izdatke za vzdrževanje prostorov.

TELESNA VZGOJA

Telesno vzgojna društva Partizan delujejo v Braslovčah, na Go-

niilskem, v Gotovljah, Petrovčah, na Polzeli, v Preboldu, Šempetru, Ta-
boru in Žalcu. V zadnjem času pa so TV društvo Partizan ustanovili
tudi v Zaibukoviici. Poleg teh društev pa obstajajo še samostojni ša-
hovski klubi in kegljaški klub Šempeter.
Troje društev j e brez telovadnic, prav tako tudi T V D Partizan
v Žalcu. V njegovem domu (telovadnici) j e kinematografska dvorana.
Zato mora gostovati v že prezasedeni telovadnici šole, ki j e celo za
šolske potrebe pretesna. Tudi oprema obstoječih telovadnic j e pomanj-

14 Savinjski zbornik
209
kljiva in ne more več zadostiti vsem potrebam telesne vzgoje. Nujno
bi bilo treba obnoviti naprave v dvoranah in nabaviti nekaj novega
telovadnega orodja. Ker se zaradi pomanjkanja prostorov v nekaterih
dvoranah vrše razni sestanki in zborovanja, so tla tako slaba in uma-
zana, da jih za telovadbo skoraj me bo mogoče več uporabljati (Šem-
peter). K sreči imajo vsa telovadna društva večje ali manjše površine
za telovadbo in igre na prostem.
Še vedno primanjkuje vaditeljskega kadra. Če bi ga bilo več,
tako pravijo v nekaterih društvih, bi lahko postavili na noge več
vadbenih vrst. Ponekod so učitelji edini, ki sodelujejo kot vaditelji
pri društvih. Društva javiljajo. da njih člani niso vselej deležni po-
zornosti v podjetjih, kadar prosijo za plačan dopust, da bi se lahko

Košarkarska ekipa TVD Partizan Žalec 1958

udeležili telovadnih seminarjev in tečajev. Okrajna zveza T V D Parti-

zan j e spomladi organizirala po vseh občinah seminarje iza društvene
vaditelje. Tudi v Žalcu j e bil tak seminar in se ga j e udeležilo preko
20 vodnikov. Svoje znanje pa bodo izpopolnili še na tečaju v Mozirju.
Občinski ljudski odbor podpira telesnovzgojno dejavnost po svo-
jih močeh. V letu 1956 j e bilo izdano telovadnim društvom 400 tisoč
din dotacij, v letu 1957 pa že 650.000 din. V letu 1958 j e za razvoj
telesne vzgoje zagotovljen že J milijon din. Razen tega bodo nekaj
sredstev prejele še šahovske in strelske organizacije. Tudi za telesno
vzgojo v šolah se porabijo- precejšnja sredstva: 1956. leta 137.000 din,
1957. leta 469.000 din, prav toliko pa j e predvideno tudi v letu 1958.
V primerjavi z velikimi potrebami na tem področju, ki j e bilo zadnja
leta nekoliko zapostavljeno, j e to seveda še premalo. Toda, če bomo
 vsako leto vsaj tolikanj podprli telesno vzgojno dejavnost, se bo ta
lasje razvajala. Nekaj sredstev pa bodo morale prispevati tudi gospo-
darske organizacije in podjetja. Tako kot so bili nekoč imoviti po-
samezniki meceni Športnim organizacijam (akoravno iz političnih na-
gubov), morajo biti danes delovni kolektivi podpora telovadnim dru-
stvom.
Kljub težavam pa so T V D Partizan dosegla v zadnjih letih nekaj
prav lepih uspehov. Priredila so mnoge nastope, akademije, tekmo-
vanja itd- (Tabor, Gotovi je, Petrovče, Gomilsko, Žalec, Šempeter).
Društvi Petrovce m Žalec sta nastopili v Velenju v lahkoailetskih di-
sciplinah. Moška m ženska telovadna vrsta iz Braslovč j e dosegla ob
nastopu v Ljubljani in Zagrebu zavidljivo mesto. Partizan Žalec pri-

Cross mladincev občinske zveze Partizan Žalec, 1957

reja vsako leto ^pomladanski kros in tradicionalni »Silvestrov tek«.

1 artizan Tabor že več let zapored prireja uspele smučarske skakalne
tekme pionirjev in mladine. Tam so brez tuje pomoči zgradili dobro
30-meirsko skakalnico. Vsa društva so se pridno pripravljala na re-
publiški zle t v Ljubljani, ki so se ga udeležila z mnogimi nastopajo-
čimi pionirji, mladinci in člani. Z vajami, ki so jih naštudirala v ta
namen, so društva nastopila na občinskem telovadnem nastopu, ki j e
bil uspel pregled množične telesne vzgoje. Ob letošnjem Dnevu mla-
dosti pa so se pionirji, mladinci in odrasli člani društev pomerili na
tekmovanju v Žalcu v atletiki, odbojki, šahu, streljanju in košarki.
 Titova štafeta v Žalcu 1958

O b tej priliki j e T V D Partizan v Žalcu odprl novo igrišče za ko-

šarko, zgrajeno v glavnem s prostovoljnim delom.
Neposredna naloga društev Partizan je. da iz raznovrstnimi obli-
kami telesnovzgojne dejavnosti privabijo in vključijo v svoje vrste
čimveč šolske iin pošolske mladine. Le-ta se zelo rada vključuje v
razne množične akcije. Tako j e bila Titova štafeta maja 1958 deležna
vse podpore šolske mladine, ki j e sodelovala z vso mladostno goreč-
nostjo iin ljubeznijo. To j e bila ena najbolj množičnih prireditev v
zadnjem času, saj j e razen 4000 šoloobveznih otrok pritegnila še ogro-
mno množico odraslega prebivalstva, ki j e po vsej progi od Vranskega
do Celja sprejemala in pozdravljala nosilce štafetnih palic.
S pomočjo delavnega odbora Občinske zveze T V D Partizan se
bodo telovadna društva prav gotovo še hitreje približevala zahtevam,
ki jih je na tem področju postavil tudi VII. kongres ZKJ in formuliral
v svoji resoluciji iz besedami:
»Širše razviti pobudo pri fizični vzgoji najširših ljudskih slo-
jev, posebno mladine in pri tem zagotoviti čimveč sredstev za iz-
gradnjo objektov in vzgojo kadrov.«
 Janko Orožen:

Kratka zgodovina rudarstva m industrije

v Spodnji Savinjski dolini

UVOD

Žalska okolica in Spodnja Savinjska dolina sploh sta znani kot

izraizito kmetijsko področje. Danes je to področje cvetoče, pred uvedbo
hmeljarstva ni bilo tako. Prodnat in mestoma močvirnat svet j e malo
rodil, saj j e še tudi pogrešal nege. Savinjo j e spremljal širok pas, po
katerem so se ob mnogih velikih v odah svobodno sprehajali valovi,
sicer j e pa tod vaška živina nudila skromno travo in obirala listje.
Nekaj življenja j e v dolino prinašala samo cesta, ki je vezala morje
z Donavo. Dolga stoletja j e tekel po n j e j razmeroma skromen, tovorni
promet. Iz Žalca j e šel proti Celju in se j e tu obračal proti se-
veru. V Celju j e bila mitnica deželnega kneza, ki so j o imeli v najemu
Celjani. Da se j i izognejo, so vozniki iz Žalca radi ubirali stransko pot
skozi Šmartno v Rožni dolini. Toda vlada j e skušala prevaro preprečiti
in j e v Žalcu ustanovila mitniško podružnico, ki so j o prav tako oskr-
bovali Celjani. Večji promet j e (nastal, ko so za cesarja Karla VI.
proglasili tržaško pristanišče za svobodno in so na novo zgradili cesto
Dunaj—Trst. Zdaj so po cesti, ki so j o označevali kot »komercialno«,
začeli voziti težki vozovi, polni blaga. Za te vozove je bila potrebna
viprega. Savinjski kmetje, ki so imeli konje, so s prevozom precej za-
služili. Ob cesti so nastale gostilne s hlevi, kjer j e bilo mogoče dobiti
preskrbo in streho za ljudi in konje. Po dolini j e še ohranjen spomin
na nekatere take prevozniške (furmanske) krčme. Med vozovi, ki si
jih sreča val na cesti, so bili tudi poštni. Vozniki — postil j oni so svoj >
prihod naznanjali z rogom. Na Vranskem, v Šempetru in v Celju j e
bila pošta. Hausenbiohlerji, poznejši žalski gospodarji, so bili poprej
poštarji v Šempetru, kasneje pa so bili na tem mestu Volfi. Svetilke
z njihovega poštnega voiza so v medvojni dobi prišle v celjski muzej.
Cestni promet j e gotovo vsaj nekoliko spremenil obeležje lepe doline
in njeno gosfpodarsko lice.
Večji j e bil v- tem pogledu vpliv porajajočega se rudarstva in
industrije. Prva industrijska panoga, ki j o srečamo v tej pokrajini,
j e steklarstvo. Deloma nastopa celo v povezavi z rudarstvom. Obe
panogi sta bili omejeni na južno obrobje doline. Tu so bili po pobočjih
veliki gozdovi, v osrčju dolinskih hribov so pa odkrili premog. Bilo
j e tudi ljudi, ki so se hoteli iz naravnimi zakladi okoristiti na nov
način. Fevdalna doba se j e bližala svojemu koncu. Izza Marije Tere-
zije so bili obdavčeni tudi zemljiški gospodje in postavljena je bila
meja, preko katere niso mogli izkoriščati svojih podložnikov. Vrh tega
j e nova doba rodila nove zahteve. Tudi med meščani so se pojavljali
možje, ki so si z izkoriščanjem prirodnih zakladov obetali hitro obo-
gatiitev. V Celju, ki je bilo sicer majhno gnezdo, je bilo takih mož
nenavadno mnogo. Nekateri izmed njih so ,si bili nekaj rudarske pra-
kse pridobili v tujini (v železnih rudnikih Gornje Štajerske in Ko-
roške), drugi so pa bili brez nje in jih j e na novo pot gnala samo
težnja po denarju. Ljudi za izvajanje svojih načrtov, steklarje in
rudarje, so si lahko našli. Kmetije, doma in v tujini, so dajale mnogo
ljudi, ki tso odhajali v nastajajoče rudarstvo in industrijo (pri nas
steklarstvo). Podjetništvo in uslužbeni proletariat stopata na plan
roko v roki.

STEKLARSTVO (IN RUDARSTVO)

Ojstrica
Prva steklarna na novem področju se pojavlja v ozadju Tabora,
v loškem dolinskem kotu blizu razvalin ojstriškega gradu. V začetku
XIX. stoletja j o j e ustanovil ojstriški graščak Ignacij Senčar (Sen-
tseher). Pod Senčar j evo firmo se je vodila še potem, ko j o j e kupil
celjski odvetnik dr. Maks Andree, za katerega j o j e upravljal Jožef
Draš (Drasch), ki j e znan kot poznejši lastnik celjske minoritske
gospoščine. Andreeju j e leta 1839 sledil kot lastnik Janeiz Friedrich.
Ta j e pa podjetje kmalu opustil, ker j e kupil steklarno v Libojah.
Steklarna j e izkoriščala obširne gozdove gospoščine. Po zapuščenih
jasah so nastale skromne kmetije, katerih se j e oprijelo ime Glažuta.
Ojstriška steklarna je spadala med manjša podjetja svoje vrste. Ste-
klarji. ki so v n j e j delali, so bili tujci, večidel doma iz Sudetov. Po
opustitvi ojstriške steklarne so si poiskali delo drugje; najdemo jih
med steklarji v Zagorju in Trbovljah. V Rogaški Slatini so še danes
steklarski nameščenci, ki vedo, da so jim predniki delali na Ojstrici.

L ib oj e
Do mnogo večje pomembnosti se j e razvila steklarna v Libojah,
ki j e tudi nekoliko starejša, saj sega v zadnje desetletje XVIII. stoletja.
Tam j e ob Bistrici, pred koncem njene doline, pod cerkvijo Sv. Neže
nastala najprej tovarna galuna (nekako leta 1794). Leta 1807 sta j o
dr. Andree in Tadej Hefele preosnovala v steklarno, ki sta j o kurila
s premogom. Imela sta lasten rudnik. Leta 1812 navajajo Aleksandra
Korčaka pl. Kottovvitza kot vodjo steklarne (večkrat čitamo samo: Alek-
sander pl. iKottovvitz). Leta 1828 sta bila lastnika steklarne Tadej
Hefele in njegova žena Ana. Leta 1837 j o j e kupil Janez Friedrich.
Poleg steklarne na Ojstrici j e po ustnem izročilu imel steklarno tudi
v Trojanah — na kranjski strani. Leta 1856 mu j e sledil Franc Julij
Friedrich — kot njen zadnji lastnik.
Libojska steklarna j e bila ena izmed večjih. Iz leta 1847 imamo
opis tega podjetja v spisu o Rimskih Toplicah in njeni okolici izpod
peresa mariborskega profesorja dr. Rudolfa Gustava Puffa. Pisec
navaja: »Liboje so eden izmed mnogih gorskih kotičkov Štajerske,
ki kljub svoji odleglosti nudijo mnogo zanimivosti. V Libojah sta taka
zanimivost steklarna in rudnik gospoda Janeza Friedricha. Med celj-
s k o cesto in potokom Bistrico vidimo kak tu ca t hiš, med katerimi se
posebno odlikujejo: tovarniško poslopje, gosposka hiša, drobtinica in
delavnica, skladišče za steklo itd. — Steklarna ima zemljiško po-
sest 65 oralov in 85 sežnjev, med njimi j e 38 oralov gozda, in pri n j e j
je zaposlenih 40 ljudi. Tovarna izdela na leto 4392 centov (starih)
čistega stekla, in sicer '/2 belega, krednega. in 3A barvastega, ste-
kle,ničnega z okrog 450.000 steklenicami. — Premog, les, nezgorlj ivo
glino, apnenec, kremenjak, vsega tega imajo dovolj v bližini. — Ste-
klarna ima dve peči, pri vsaki j e osem delavnic, dve hladilni in dve
ternpera peči, majhno kapelo, skladišča itd.«
Leta 1860 j e imela steklarna še tudi dve peči in je poleg uprav-
nika zaposlovala 2 topilca, 4 kurjače, 12 steklarjev, 4 učence, 8 po-
močnikov, 16 donašačev, t oblikovalca, 2 vezača, 1 drobilca kremena
in brnsača, skupaj 52 ljudi. Leta 1870 pa piše dr. Ivan Gršak (v knjigi
Slovenski Štajer), da ima steklarna tri peči in 60 delavcev. Tedaj j e
bila v steklarski naselbini že nova gosposka hiša, mogočen Friedrichov
dom. Postavil ga j e Janez Friedrich leta 1848. To izpričuje letnica na
krasnem portalu, ki ima na oblogi venec (girlando), spleten iz grozdov
in stiliziranih vinskih listov. Dom je eno,nadstropen in ima na zadnji,
proti potoku obrnjeni strani, arkade.
Steklarna j e imela lasten rudnik. Prvih pet jam je bilo pode-
ljenih na osnovi Ferdinandovega rudarskega reda. Bile so petkrat
manjše od poznejših, podeljenih na osnovi patenta iz leta 1819*. Vsaka
jama j e obsegala po 8 jamskih mer. Jame so nosile imena rovov, ki
so bili:
rov sv. Danijela — na pašniku Jurija Robide;
rov sv. Frančiška Ksaverija — v grmovju Simona Šemeta. p. d.
Laznika;
rov sv. Ane — v grmovju Pongraca Švingla v Zabukovici;
rov sv. Terezije — v gozdu Gašperja Lobca v Zabukovici;
rov sv. Vincenca — na pašniku Gregorja Pergerja odnosno nje-
ovega najemnika Blaža Božeja v Zabukovici;
rov sv. Lenarta na pašniku Matevža Smrekarja v okolici, ime-
novani Klanec;
rov sv. Barbare — na pašniku Lovrenca Golavška v Britnih selih;
Napoleonov rov — v gozdu Andreja Grčarja ob Reki pri Sv.
Neži.
Jamske mere so torej segale iz Liboj v Zabukovico in do Brit-
nih sel.
Prvih pet jam j e bilo podeljenih leta 1799. šesta leta 1800, sedma
leta 1801 in osma leta 1804.
V času od leta 1817 do 1837 j e bila najmanjša letna proizvodnja
3400 in največja 12.775 starih centov.**) Pozneje j e znašala: 1841 —
8534, leta 1842 — 10.418, leta 1843 — 11.134, leta 1844 — 12.640, leta 1846
— 18.635 in leta 1847 — 19.050 starih centov. Ta proizvodnja j e krila

* Prvotna jamska mera je bila po patentu iz leta 1819 dolga 224 sežnjev
( = 4 2 4 m) in široka 112 sežnjev ( = 2 1 2 111).
** Stari cent je 56 kg.
 vse potrebe steklarne. Na 'zunanjo prodajo pa lastniki niso mislili.
Obratovodja v rudniku j e biil Anton Friedrieh, najbrž Janezov brat.
Leta 1841 so polja sv. Ane, sv. Terezije in sv. Lenarta, potem pa
leta 1843 polja sv. Danijela, sv. Frančiška Ksaverija, sv. Vincenea in
sv. Barbare ter Napoleona preuredili ter jih na osnovi patenta iz
leta 1819 spremenili v po dve novi jamski meri.
V teh letih j e Janez Friedrieh razširil jamsko področje s šestimi
prostimi in eno dvojno jamsko mero.
Proste jamske mere so bile: sv. Marije rov (1843) — v Libojah ob
Reki v gozdu Antona Ahaca;
sv. Antona zajem (1843) — v Zabukovici v grmovju Antona Bc-
iiedeka (Štorimana), p. d. Grčarja;
sv. Janeza jašek z osredkom (i846) — pri Sv. Neži na zemljišču
Janeza Laznika;
sv. Ciprijaua rov z osredkom — v Zabukovici;
jama Srečo dobro z osredkom (1847) — na zemljišču Janeza Gra-
ma j nika, p. d. Oblaka;
sv. Jožefa mera z osredkom (1847, 1852) — na pašniku Janeza
Škrabarja pri Sv. Neži.
Dvojna jamska mera:
sv. Neže rov — na zemljišču Jerneja Oblaka, p. d. Brišarja, pri
sv. Neži.
Tudi Franc Julij Friedrieh j e jamsko področje razširil, in sicer
s tremi jamskimi polji. Ta polja so bila:
polje sv. Trojice, obsegajoče tri dvojne in dve prosti jamski
meri ter osredek (1861);
polje Carolus, obsegajoče dve dvojni in eno prosto jamsko mero
(1861) — na zemljišču Matije Vizjaka:
polje Pavlina, obsegajoče dve dvojni in eno prosto jamsko mero
ter pet osredkov (1S61) — na zemljišču dedičev kmeta, p. d. Fabjana,
pri sv. Neži.
Franc Julij Finiedrich j e zabredel v finančne težave in je sodišče
leta 1883 na zahtevo firme Bratje Zmajevič et Co dovolilo javno dražbo,
do katere pa ni prišlo. Friedricha j e rešila Trboveljska premogokopna
družba, ki j e leta 1883 podjetje vzela v najem, a leta 1889 ga j e kupila.
Družba j e nekako do leta 1895 obdržala Franca Julija Friedricha kot
upravnika v svoji službi. Ker pa j e ustavila obrat v steklarni in ga
v jamah omejila na samo vzdrževanje, so nastale tožbe. Friedrieh se
j e iz mogočnega doma preselil na Mi r'osa:n (sedanje državno posestvo v
Kasazah) in j e umrl leta 1913. Izmed njegovih hčera j e ena umrla
kot poštarica na Koroškem, druga pa se j e v Libojah poročila in je
umrla za stare Jugoslavije. Izmed treh sinov sta dva padla v sve-
tovni vojni, tretji — zobozdravnik, pa je po vojni umrl v Avstriji.
Steklarna sama ne stoji več; na njenem mestu so v dobi nove
Jugoslavije zgradili prikupno delavsko stanovanjsko hišo. Ena izmed
preostalih steklarniških hiš, stoječa južno od bivše steklarne, rabi
v popolnoma predelani obliki za šolo. Prav tako še stoji že navedeni
Friedrichov dom (južno od bivše steklarne).
 Trboveljska premcigokopna družba j e s steklarno in rudnikom
poleg delavcev, ki niso odšli drugam, sprejela v oskrbo tudi provizio-
niste (upokojence) in j i m j e provizijo (pokojnino) pošiljala preko
občine v Petrovčah. Zahodni del rudniškega področja (na slemenu
proti zabukoviški kadmij i) j e pozneje dala v najem inž. Pavlinu, ki
j e delal tu preko prve svetovne vojne. Glavni del rudnika (v Libojah)
j e pa počival. Šele v novi Jugoslaviji so ga zopet odprli in kot po-
seben obrat priključili k Zabukovici. Na separacijo v Zabukovici
spravljajo premog z žičnico. Glavno zvezo z notranjostjo tvori jašek
Neža, ima pa rudnik še več drugih izhodov. Jašek j e ob potoku severno
od bivšega Friedrichovega doma.

KERAMIČNA INDUSTRIJA (IN RUDARSTVO)

V Libojah j e že v začetku XIX. stoletja nastala tudi steklarni

sorodna keramična tovarna, ki j e izdelovala posodo iz keramične gline.
Leta 1815 j e bila dovoljena in leta 1816 j e začela oibratovati. Ustanovil
j o j e Ignacij Schmidl s tovariši. Po Schmidlovi smrti sta j o prevzela
Tadej Hefele in žena Ana (vsaj že leta 1827). ki j u poznamo kot last-
niku steklarne. Leta 1853 sta tovarno kupila Celjana Tomaž Grilc,
hišni posestnik in nekaj let župan, ter Janez Tappeiner, pivovarnar.
Vendar j e Tappeiner svojo polovico kmalu prodal Grilcu, ki je tako
postal edini lastnik. Leta 1862 je tovarno podedovala Justina Ritter,
roj. Degen. Justina j o j e leta 1863 prodala Janezu in Moricu Sonnen-
bergu, Samuelu Mojzesu in Leopoldu Putzerju. Leta 1876 sta Mojzesov
in Putzerjev delež kupila Moric in Filip Sonnenberg. Leta 1881 j e
Filip prevzel Moričev in leta 1884 tudi Janezov delež. S tem j e bila
tovarna zopet v rokah poedinca. Vendar so se člani rodbine leta 1887
na Dunaju dogovorili in ustanovili firmo Moric in Janez Sonnenberg.
Sonnenbergi so ostali lastniki tovarne do konca prve svetovne vojne.
Tudi s to tovarno j e bil združen rudnik. Verjetno j e ta rudnik
naslednik rudnika, ki ga j e leta 1801 posedoval Janez Kircher. Naj-
brž si ga j e pridobil že Schmidl, ki j e potreboval goriva za svojo tovarno,
saj ga je k uporabi premoga zavajal zgled sosedne steklarne. Tadej
in Ana Hefele se leta 1827 navajata tudi kot posestnika rudnika, ti-
stega leta sta nakopala 5500 starih centov, kar j e oči vidno zadoščalo
za potrebe njune tovarne. V naslednjih letih j e proizvodnja premoga
včasih presegala tudi 10.000 starih centov. Grilc in Tappeiner sta dr-
žala proizvodnjo premoga na isti višini.
Leta 1862 si j e dal Grilc rudniško posest, ki j e očividno še teme-
ljila na starem Ferdinandovem rudniškem redu, preurediti in na novo
podeliti. V tej obliki j e obsegala pet prostih jamskih mer. ki so bile
v okolici Soseske na gozdni parceli Jerneja Gačnerja v k. o. Zabu-
kovica. Osrednja mera se j e imenovala »Zvezda jutrnica« (Morgen-
stern).
Firma Moric in Janez Sonnenberg j e leta 1899 tovarniško rudniško
posest povečala z nakupom Denikejevega rudnika v Zabukovici. L a
rudnik j e po postanku obstajal iz dveh delov. Prvi del j e obsegal
dve jamski meri, Ludovikov rov in Terezijino polje, in ga j e leta
1847 na osnovi podelitve ustanovil Karel Denike. Obe meri sta bili
v gozdu Valentina Kosovica s Pake. Drugi del j e obsegal prosto
jamsko mero Ignacijevo polje, nastalo na pašniku Jakoba Golica.
Leta 1847 si j o je dala podeliti Terezija Hefcle, roj. Saitl, ki j o j e še
istega dne (v juniju) prodala novoiceljskemu graščaku Ludoviku
Hausmanu. Leta 1857 j e ta rudniček kupil Karel Denike. Somiem-
bergoni j e dvojni rudniček prodala poznejša lastnica Fiilipina Denike.
Sonnenbergova keramična tovarna j e bila v stranski dolinici, ki se
od glavne doline cepi tam, k j e r se v njeno glavno vodno žilo. potok
Bistrico, izliva drug, od zahodne, zabukoviške strani prihajajoči potok.
Ajdovica. Ob vhodu v tovarniško dolinico j e nastalo dvoje Sonnen-
bergovih iposlopij. V severnem, popolnoma prenovljenem, j e sedaj
Sindikalni dom. Tovarna sama j e nastala nekoliko više, k j e r se doli-
nica nekoliko razširi. Veliko dvonadstropno tovarniško poslopje
rabi zdaj za stanovanja. V neposredni soseščini j e še več hiš, ki so
vse naseljene, med njiimi tik ob bivši tovarni gosposka hiša, dom
Sonnenbergov. Tovarna je imela glino v neposredni soseščini, deloma
pa j o j e kopala v bližini steklarne. Temeljno kredo (ki j o j e rabila
namesto peska) je dobivala iz Zabukovice. medtem ko surovin ni nikoli
uvažala.
Samotno in ozko dolino s tovarno in tovarniško naselbino so
nemški gospodarji označevali kot Nemški dol (Deutschental); danes
j i pravijo Slovenski dol. Na tem mestu moram popraviti trditev, ki
j o j e prvič zapisal Pulf. da se j e namreč naselje okrog Friedrichove
tovarne imenovalo Nemški dol. Sedanja raba potrjuje, da to nikakor
ne velja. Tu so bile Liboje ali Sv. Neža. Cerkvica sv. Neže tik nad
naseljem in rudnikom danes peka, ker se zaradi podirajočih se jam
svet udira.
Sonnenbergi so v tovarni in rudniku zaposlovali kakih 180 ljudi.
Nekoliko niže, v Kasazah, j e ob istem potoku, ob Bistrici, nastala
druga keramična tovarna. Tam j e bila že starejša delavnica za izdelo-
vanje glinaste posode. Že leta 1870 sta tu brata Ludovik in Rihard
Sohiitz izdelovala posodo in kamenine, toda imela sta samo osem
delavcev. Leta 1875 sta poslopje kupila in povečala. Poleg navadne
gospodinjske posode sta začela izdelovati sloveče Schiitzove majolike.
Vendar so leta 1902 v tovarni izdelovanje luksuznih majolik opustili,
ker so bile predrage, in so se omejili na b o l j preprosto robo, ki j e
šla na svetovni trg kot južnoštajerska kmečka majolika. Leta 1907 j e
postala lastnica tovarne Marija Lobe-Schiitz. Leta 1918 se ji j e kot
solastnik pridružil inž. Pavlin.
Leta 1919 sta prišli obe tovarni, Sonnenbergova in Schiitzova, pod
državno nadzorstvoi. Leta 1920 j e kupila Sonnenbergovo tovarno in
rudnik »Zagorka« d. d. v Zagrebu, a leta 1920 tudi Schiitzovo. Tedaj
se j e v Zagrebu osnovala nova tvrdka, imenovana »Keramična indu-
strija d. d. u Zagrebu«. Družbo so tvorili brata Albla in njun svak
Korbitz, ki so se pripravljali na to, da postanejo gospodarji vse jugo-
slovanske steklarske industrije. Glavno podjetje so imeli v Hrastniku,
a upravno središče v Zagrebu (za Slovenijo in Hrvatsko) in v Beogradu
(za Srbijo).
Nova tvrdka j e Soinnenbergovo tovarno opustila in prenesla vso
proizvodnjo v Schiitzovo. Z n j o j e združila tudi rudnik, ki ga j e leta
1932 povečala s Petrovim jamskim poljem, obsegajoeim tri dvojne
jamske mere in dva osredka. Polje so odkrili na dnevno na osnovi leta
1915 podeljenega prostosleda. Že prej, leta 1920, si j e »Zagorka« pri-
dobila tudi rudnik, sestoječ iz Janezovega in Edvardovega jamskega
polja. Janezovo jamsko polje si je bil leta 1861 pridobil Franc Zuža
iz Žalca. Leta 1863 ga j e prevzel Ivan Zuža. Ta j e leta 1866 od tkalnice
v Preboldu kupil tudi Edvardovo jamsko polje. Kljub razmeroma
skromni rudniški posesti j e Zuža pridno delal. Dr. Ivan Gršak piše
leta 1870 (v knjigi Slovenski Stajer), da j e imel Ivan Zuža leta
1868 — 129 delavcev in je nakopal 180.000 centov debelega, 24.000
centov srednjega in 30.000 centov drobnega premoga, ki j e bil vreden
24.720 goldinarjev. Imel j e torej okoli tretji del delavcev in j e pri-
delal tretjino vse premogovne proizvodnje celjskega okraja. Ivan
Zuža j e bil tudi dober geološki strokovnjak. Za navedeni Slovenski
Štajer j e prispeval geološki opis, ki še danes ni brez pomena.
Nadaljnji lastniki: Franc in Marija James (1887), Franc Kolanič
(1897), Ludovik Mašek (iz Zagreba, 1900), Karel in Alojzija Šelh
(iz okolice Brna, 1911). »Zagorka« j e ta rudniček priključila svoji
ostali, prej Sonnenbergovi rudniški posesti. V ljudski spomin se j e
vtisnilo Mačkovo ime, tako da še danes splošno govore o Maškovem
rudniku.
Prvotni Sonnenbergov rudnik j e bil na sredi slemena med Libo-
jami in Zabukovico tik pod povirjem Ajdovice. Jašek je bil 110 m
globok in so ga med vojno partizani zasuli. Odtlej delo počiva. Nekaj
hišic ob zgornji Ajdovici j e ostanek majhnega rudniškega naselja.
Maškov rudnik j e bil severno od Sonnenbergovega, nekako vzhodno
od stare kmečke Zabukovice. Tudi ia rudnik izza druge vojne počiva.
Svet, kjer j e bil nekoč Sonnenbergov rudnik, označujejo zdaj kot
»Sončni hrib«. Tako usodo imajo pač imena. Sicer j e pa vsa dolina
Ajdovice z Nemškim (Slovenskim) dolom spadala nekoč pod katastralno
občino Zabukovico, sedaj pa nosi Slovenski dol številke Kasaz.
Obe tovarni, Sonnenbergova in Schiitzova, sta prodajali svoje
blago zlasti po Avstriji in drugih državah. Za stare Jugoslavije se j e
tržišče (zdaj ene same tovarne) na eni strani skrčilo, na drugi strani
se j e pa razširilo in zajelo področja, kjer je bila potreba po blagu zelo
velika. Poleg tovarne j e sčasoma nastalo večje število stanovanjskih
poslopij. Podjetje j e zaposlovalo v tovarni okrog 120 in v rudokopih
okrog 50 delavcev.
Tovarna v Kasazah j e dobivala surovine deloma doma, deloma
jih j e pa dovažala od drugod; tako j e pesek dobivala iz Karlovca in
apnenec iz Vitanja. V tehničnem pogledu tovarne za stare Jugoslavije
niso kaj prida obnavljali.
 Za okupacije so sprva v tovarni še pridno delali, nato je pa pod-
jetje začelo propadati. Surovine so prihajale iiz Češke.
Ob osvoboditvi j e bilo podjetje v zelo žalostnem stanju. Vse na-
prave so bile izrabljene. iK sreči j e bilo v zalogi nekaj starih surovin,
s katerimi so delali leto dimi. Nato j e bilo treba (iskati novih surovin.
Glino so razen v Libojah začeli dobivati tudi iz Govc. Danes krije
govška glina 50 % potreb, čeprav j e draga, ker j e treba pred uporabo
iz nje s sedimentiranjem izločiti pesek. Boljša glina prihaja iz Češke
in Poljske. Zanimivo je, da j e poljska glina cenejša od govške, toda
zanjo so potrebne devize.
Obrat sam so povečali in modernizirali, kajti dvema okroglima in
dvema tunelskima ipečema so pridružili eno okroglo in eno tunelsko
peč, tako da ima danes tovarna po tri peči vsake vrste. Zgradili so
tudi novo livarno in novo strugamo ter povečali stanovanjski fond.
Zdaj dela v tovarni 450 do 460 ljudi, proizvodnja se j e pa v
primeri s predvojno dobo podvojila: leta 1959 j e znašala 740. zdaj pa
znaša 1.500 ton na leto. Slej ko prej dela tovarna za potrebe gospo-
dinjstva.
Manjša tovarna za posodje iz kamenine j e nastala v Grižah. ob
cesti v Zabukovico. Ustanovil j o j e Jaka Janežič. Leta (870 j e imela
15 delavcev, medtem ko jih j e Schiitz tedaj imel 8 in Sonnenberg 56.
Podjetje j e nehalo delati okrog 1900, ko j e Jaka Janežič umrl. Hči
Cilka j e posest razprodala. Tovarno j e kupil Schiitz in ustavil obrat.
Prodal j o je Eni. Ktikcu z obvezo, da v njej ne bo več keramične to-
varne. Nato sta si tovarno pridobili dve ženski, najprej Marija Breznik
in za njo Ana Majer. Ana je poslopje uporabila za proizvajanje pisalne
in temeljne krede. Njen obratovodja je bil še živeči Karel Kisling.
Danes je v južnem delu prezidanega poslopja kovačnica Franca Go-
stinčarja, severni del j e (pa predelan v Malovrhovo stanovanjsko hišo.
Večja j e bila tovarna kamenin, ki j o j e leta 1866 v Gotovljah
ustanovil Pražan Josip blorak. Tam je bil poprej mlin. Kasneje j e
prišla tovarna v last barona Gruntschreiberja, poznejšega upravnika
v Kasazah. Leta 1893 sta j o na javni dražbi kupila dr. Josip Sernec in
Edvard Wesely. Med prvo svetovno vojno j e tovarna stala, nakar j o
j e kupil Ferdinand Vasold. Leta 1926 j o j e prodal »Keramični in-
dustriji d. d.«, ki j e obrat takoj ustavila. V tovarni so potlej izdelovali
likalnike.

RUDARSTVO

P r e m o g o v n i k v Za b u k o v i c i
Razen že navedenih premogovnikov, steklarniškega in Sonnen-
bergovega, ki sta bila deloma v Zabukovici, j e nastalo tu še več drugih
premogovnikov, ki so se ppizneje vsi, razen enega združili v enoten
rudnik.
Temelj tega enotnega rudnika tvori rudniček Ignacija Hefeleja.
obsegajoč dvojno jamsko mero, rov Antona Padovanskega. Ta rudni-
ček j e kupil Alojzij Miesbach, znan rudarski podjetnik, in ga je leta
1852 povečal s tem, da si je pridobil proisto jamsko mero, Adolfovo,
nastalo na zemljišču Florijana Odesaka. Miesbaeli j e povečani rudnik
leta 1854 prodal Tereziji Schmid, od katere ga j e leta 1856 kupil Franc
Miller.
Miller si j e leta 1859 pridobil še štiri jamska polja in je s tem
postal že kar velik rudarski podjetnik. Ta polja so bila: Frančiškino
polje, obsegajoče dve dvojni jamski meri; Terezijino polje, obsegajoče
štiri proste jamske mere; Barbarino pol je, obsegajoče dve dvojni jamski
meri: Maksimilijanovo polje, obsegajoče tri proste jamske mere.
Miller j e leta 1868 rudnik prodal družbi, ki so j o tvorili Karel
pl. Ertl. Jožef Karoly, Moric Leehner in Aleksander Tukory. Še istega
leta j e bil rudnik prepisan na ime Ogrske splošne premogokopne
delniške družbe, ki so j o skoraj gotovo tvorili imenovana štirje možje,
kar pa iz rudarske knjige ni razvidno. Rudnik je moral biti prilično
velik, kajti ko ga je družba leta 1871 prodala Henriku Lehmanu. j e
dobila zanj 220.000 goldinarjev. Za primer navajam, da je Trboveljska
premogokopna družba leta 1873 dala za oba trboveljska rudnika
1,250.000 in 2.500.000 goldinarjev.
V bližini, pod Kamnikom, je leta 1852 nastal prosti jamski meri
Albert in Terezija obsegajoč rudnik, ki sta ga ustanovila Anton Halm.
graščak na Grmovju, in Maks Schmid. Leta 1856 ga j e prevzel sam
Schmid. Nadaljnji lastniki so bili: Anton Bergmann (1865), Marija
Miller (1867), Jenny Miller (1871) in Miller in Conrp. (1872).
Tretji je bil žužev rudnik, ki j e pa končno tudi postal Miillerjev.
Ta rudnik je leta 1861 ustanovil Franc žuža. Tvorilo ga j e Adamovo
jamsko polje, obsegajoče eno prosto mero z osredkom — pri Sv. Pon-
graeu iin dv ojno jamsko mero Olimp I — v Zabukovici.
Leta 1870 si j e Franc žuža pridobil še dvojno jamsko mero
Olimp H.
Leta 1869 si j e Franc žuža pri Sv. Pongracu pridobil tudi jamski
meri Marija in Franc, ki sta bili leta 1870 prepisani na Franca Millerja
in leta 1872 na Miller in Comp.
Tako sta bila torej v začetku sedemdesetih let v Zabukovici dva
rudnika (Lehmanov in Zuža-Millerjev), ki sta se združila 1875, ko
j u j e kupila Savinjska premogovna družba. To družbo so tedaj
tvorili Henrik Miller, Franc Julij Friedrich in Frainc žuža kot
direktorji in Franc Miller kot predsednik direkcije. Dužlbeni pravni
zastopnik j e bil dr. Rihard Foregger. Iz tega j e razvidno, da so bili
družabniki v kraju že uvedeni podjetniki, Foregger (Porekar) pa j e
bil celjski advokat.
Pozneje se j e sestav družbe menjaval.
Leta 1901 j e kupil rudnik v Zabukovici Danijel Lapp, Bavarec,
lastnik velenjskega rudnika. Po njegovi smrti ga j e leta 1914 kupil
avstrijski erar. Ta j e upravno združil Velenje in Zabukovico s celjsko
cinkarno. Po prevratu leta 1918 j e vsa podjetja prevzel državni zaklad
kraljevine SHS (Jugoslavije), ki j e rudnika upravno pustil skupaj,
ločil j u j e pa od cinkarne.
 Najstarejši del zabukoviškega rudnika, Stara jama, j e bil na
vzhodni strani pred zaključkom dolinskega kota. Rovi so bili speljani
pod kmečko naselje Stare Zabukovice. Nekoliko mlajši je tisti del
rudnika, ki j e dostopen skozi Barbarin jašek. Rovi tega dela so usmer-
jeni proti Gozdniku. Najmlajši del rudnika je dostopen skozi Central-
ni jašek, ki ga je zgradil okupator, njegovi rovi pa so usmerjeni proti
Huniu. Barbarin jašek vodi v tretji, Centralni jašek pa v prvi in drugi
revir.
Zaibukoviške plasti so tanjše od trboveljskih i/11 le redko presega jo
debelino 4m, so pa nagnjene, često prelomljene in premaknjene. Iz
jaškov vodijo pod plasti prometni rovi, iz teh rovov delajo nadkope
do premoga, za spuščanje premoga v prometne rove pa kopljejo
vpadnike. Prometni rovi so visoki in široki po 2,20 m. premog po-
snemajo v progah, ki so široke 4 m in visoke toliko, kolikor znaša de-
belina sloja. Aiko je debelina sloja nekaj večja, ne k o p l j e j o do vrha,
ampak nad prvini rovom; ko se uleže. napravi jo drugega. Kopl jejo pa
od spodaj navzgor, kakor j e sedaj sploh običaj. Jam ne zasipljejo,
ampak podpore v njih posekajo, ko j e premog posnet, tako da se
krovnina zruši in sesede. To se seveda pozna tudi na površini, kjer
se j a v l j a j o razpoke in udori, imenovani pinge. Več parcel, a tudi že
več kmetij j e moral rudnik odkupiti; do tega j e prišlo v glavnem šele
po prvi svetovni vojni.
D o konca druge svetovne vojne v rudniku ni bilo nikake me-
hanizacije. zdaj pa že uporabljajo vrtalne stroje in odkopna kladiva
na elektriko in komprimiran zrak. V splošnem še vedno v veliki meri
uporabljajo lopate. Do jaškov spravljajo premog ročno z vozički,
medtem ko so Nemci med okupacijo v rovih Centralnega jaška za
prevoz vozičkov uporabljali dva konjička.
Pred prvo svetovno vojno j e rudnik dobil lastno elektrarno, ki
j e ostala za rezervo. Po vojni so rudnik priključili na falski elektrovod.
Do prve svetovne vojne so jame zračili z lesenimi ventilatorji, ki so
jih gonili ljudje, po vojni so jih nadomestili z modernejšimi na elek-
trični pogon. Do prve vojne so sejali premog z mrežami, med vojno
so gradili in po vojni dokončali separacijo, v kateri premog perejo.
Med prvo vojno so tudi zgradili s pomočjo ruskih in italijanskih vojnih
ujetnikov do Žalca rudniško železnico.
S pranjem premoga so Artičnico onečiščali. Proti temu so pro-
testirali ribiči in Celjani. Pritožbe so pa veljale tudi drugim podjetjem,
kakor 11. pr. tovarni v Libojah, tkalnici v Preboldu in usnjarni v
Šoštanju. V časopisju, celjskem mestnem svetu in na komisijah so
uporabljali trde besede, vendar kaj pozitivnega ni bilo moč doseči.
Za stare Jugoslavije j e delalo v Zabukovici 300—400 rudarjev,
medtem ko jih (s priključenimi Libojami) zaposlujejo zdaj okrog 1000.
Delavci stanujejo deloma po kmetih in deloma v starejših hišah
(rudniških in svojih). Po osvoboditvi so tudi mnogo gradili; največje
hiše so nastale v Grižah. Gradi rudnik, gradijo pa tudi delavci sami,
ki dobivajo v ta namen pomoč od rudnika.
 Za zdravje delavcev skrbi dobro urejena in skrbno vodena
ambulanta' z lastnim zdravnikom, ki ima polne roke dela. Živahno j e
tudi kulturno udejstvovanje pod vodstvom »Svobode«, ki ima tukaj
še izza stare Jugoslavije bogate tradicije.
Med vojno, so zabukoviški rudarji mnogo storili za svobodo. S
Preboldčani so ustanovili Savinjsko četo in neprestano množili vrste
borcev, dali so pa tudi mnogo žrtev za svobodo. Lep dvojni kip v Mi-
gojnicah — preko mosta — poveličuje njihovo junaštvo in njihove žrtve.
Dolgo je ostal samostojen rudnik, k i so ga leta 1843 ustanovili
Anton Ranzinger in njegovi sinovi Nikolaj, Franc in Anton. Ta rudnik
j e obsegal dve prosti jamski meri: Viljemov rov — v gozdu kmeta
Doležaka, Edvardov rov — v gozdu Pavla Pernovška in dvojno jamsko
mero Frančiškov rov — v gozdu Matija Gassingerja.
Leta 1846 je kupil ta rudnik Ludovik Hausmann, leta 1857 si ga
j e pridobil Angelo Giamichesi, tedanji lastnik predilnice in tkalnice
v Preboldu.
Poslej j e rudnik dolgo ostal pri tovarni, samo mero Edvardov
rov si j e leta 1866 pridobil Ivan Zuža in j o j e leta 1887 (skupaj z že
navedenim Janezovim jamskim ,poljem) prodal Francu Janežu in ženi
Mariji.
Jamski meri Viljemov in Frančiškov rov je leta 1900 kupil šem-
petrski .posestnik Jože Volf in j u j e prodal podjetniku Huski. Okrog
leta 1912 j e Huska prodal svoj rudnik Lappu, toda obdržal si je zu-
nanjo posest. Navedeni rudnik j e bil na zahodni strani doline nekoliko
pod Lappovini.
Kratkotrajen j e bil rudniček Olimp, ki ga j e leta 1847 v Zabu-
kovici na zemljišču kmeta Ignacija Sluge, p. d. Goliča, ustanov i I celjski
poštar Vincenc Gurnik. Leta 1878 so ga izbrisali iz rudarske knjige,
ker v njem očividno niso delali.
Leta 1846 sta si pri Pongracu na desni strani potoka dala podeliti
jamske pravice Anton Ranzinger in Anton Halm. toda že naslednje
leto so te pravice izbrisali iz rudarske knjige. Ustanovitev j e bila
očividno p re n a g1 j en a.

Rudniki svinca in železa

Koviinastih rud j e bilo na našem področju manj, vendar so jih
tudi iskali. Leta 1826 si j e Andrej Schonhuoher, ki j e nekoliko poprej
kopal premog na Dolu, dal podeliti prosto jamsko mero Barbarin rov
v Mlakah pri Marija Reki na zemljišču Matevža Jurharja. Leta 1838
j e rudniček kupil Simon Kompoš. Vendar so ga že leta 1850 izbrisali iz
rudarske knjige, ker j e bilo v rudi očividno premalo svinca.
Drugi svinčeni rudnik j e nastal v Šmartnem pod Šentjungerto.
Ustanovil ga j e Anton pl. Bomazza, lastnik fužin v Mislinji. Tudi ta
rudnik se j e imenoval Barbarin rov. Obsegal j e prav tako eno samo
prosto jamsko mero, ki so j o leta 1886 izbrisali iz rudarske knjige. Med
ljudstvom j e še živ spomin na ta svinčeni rlidnik pod molčečo in
vodnato goro. Pomni še, da ga j e nekoč zalila voda in j e našlo v njem
smrt okrog 50 ljudi, kar j e najbrž pretirano.
 V bližini so nastali štirje železni rudniki, ki so vsi pripadali
lastnikom fužini v Mislinji. Najstarejši je nastal že leta 1794 v gori
>Akle« pri Galiciji. Podelitev se je izvršila na osnovi Ferdinandovega
rudarskega reda. Prvotni rudnik se je imenoval Bartolomejev (Jernejev)
rov in je bil na zemljišču kmeta Martina Rančigaja. Njegovih 9 starih
jamskih mer so označevali kot »Kamnite jamske mere«. Najstarejsi
znani lastnik je bil Edmund pl. Andreoli. On je leta 1839 rudnik prodal
Bonazzi. Bonazza je leta 1840 rudniško posest razširil s prosto jamsko
mero Hieronimov rov. ki j e bila v Hramšah na zemljišču Jožefa Kra-
merja. Ob zatonu podjetja v Mislinji j e rudnik kupila družba, ki j e
bila tudi lastnica rudnika v Skofju pri Ljubljani. V celjskem nemškem
listu često srečamo ime ravnatelja Julija Pogačnika (Pogatscbnigga), ki
je med Nemci postal naš zagrizen narodni nasprotnik.
Eno samo jamsko mero j e obsegal rudnik Jakobov rov. Bil je pri
Galiciji blizu studenca Bela voda v gozdu Andreja Spilarja, p. d.
Povenika. Leta 1861 so ga izbrisali iz rudarske knjige.
Mnogo večji j e bil rudnik, ki ga j e leta 1824 ustanovil Bonazza
pri Zalogu, prav tako v okolici Galicije. Ta rudnik je obsegal 1'0 jam-
skih zajmov (mere: Sigismund, Anton. Karol, Ana. Marija. Maks.
Amalija. Teodora. Nepomuk. Ivana (— z osredkom). Bil je na zemlji-
ščih raznih kmetov: Raj terja. Nareka. Suharja. Sabotinška. Ker j e
ruda usahnila, so leta 1861 rudnik izbrisali iz rudarske knjige.
Dalje se j e ohranil sicer mlajši rudnik v Studencih nad Sotesko
(med Veliko Pirešico in Zgornjo Ponikvo). Leta 1858 so ga ustanovili
Bonazzovi nasledniki in dediči: Matija in Viljemina Lohninger ter
Amalija pl. Baumgarten. roj. Bonazza. Po delnih izprememlbali last-
ništva sta ga leta 1883 dobila v posest Ana in Hugon Poglajen, ki sta
ga takoj prodala železarni v Štorah. Leta 1889 j e rudnik na dražbi
kupila iirastniška kemična tovarna. Ta rudnik j e obsegal Jozefovo
jamsko polje z dvema prostima merama.

Opekarna na Zgornji L o ž n i c i pri Žalcu

To podjetje j e ustanovil Ivan Naraks leta 1907 kot preprosto
poljsko opekarno. Konec dvajsetih let j o je povečal in opremil z mo-
derno krožno pečjo. Pri tem se je zadolžil in podlegel konkurenčnemu
pritisku celjskega opek a mar j a Ungerja Ullmanna. Podjetje je najprej
prišlo v last Savinjske posojilnice v Žalcu, a leta 1936 ga j e kupil
U.nger Ullmann. ki j e bil ugotovil, da j e glina na Zgornji Ložnicii boljša
od gline, ki j o j e imela na razpolago njegova opekarna na Spodnji
Hudinji.

TEKSTILNA INDUSTRIJA

Tekstilna industrija j e postala važna pomožna panoga savinjskega

gospodarstva, saj zaposluje mnogo delovne sile. ki ji kmetijstvo ne
more dati zaslužka, in proizvaja produkte, ki so neobhodno potrebni
za domačo uporabo in izvoz. Med štirimi podjetji j e eno že preko 100
let staro, tri so pa novejša.
 Tekstilna tovarna v Preboldu
Glede na postanek tekstilne tovarne v Preboldu j e razširjeno
mnenje, ki ga j e Janko Kač uporabil kot glavni motiv v svojem Molo.hu,
da j e kmet z Zvajge (Kač ga imenuje Dobravca) prodal trgovcu iz
Trsta mlin ob Boljski, služen žovneški graščini, in da j e bila gospoda
na Preboldu hudo vznemirjena, ker se j i j e tovarna s svojim ropotom
naselila pred nosom.
V resnici j e Gustav Adolf Uhlich, nemški trgovec iz Trsta in
obnovitelj Rimskih Toplic ter ustanovitelj pivovarne v Laškem (iz
manjše pivovarniške delavnice), svet za tovarno kupil od treh po-
sestnikov. Mlin se v ohranjenih pogodbah nikjer ne omenja in vsa
kupljena zemljišča so bila podložna preboldski graščini. Glavno
zemljišče j e Uhlich kupil 16. septembra 1839 od Antona Zupančiča.
Bilo j e dominikalno, t. j . prvotno graščinsko. Obsegalo j e njivo, tri
travnike in gozdič ter j e merilo 4Vž orala. Graščina j e kupcu dala
zaščitno pismo, iz tega z gotovostjo sledi, da j e pripovedovanje o
vznemirjenosti grajske gospode precej neutemeljeno. Prav na tem
zemljišču j e nastalo tovarniško poslopje. Leta 1840 j e Uhlich od Antona
Marinca dokupil travnik, ki j e meril malo manj ko V2 orala, od Franca
Fišerja, p. d. Šketa, pa travnik in kočo.
Kaj j e Uhlicha privedlo do tega, da si je prav nekoliko odročni
Prebold izbral za tovarno, j e težko reči. Morda je bil to slučaj, ver-
jetno j e pa vplivala nanj ugotovitev, da j e ob Boljski na razpolago
vodna sila, da bo v tem kraju lahko in za nizko plačo dobil delavce,
da j e v bližini premog. Temeljni kamen za tovarno je položil sam
nadvojvoda Ivan. Gustav Adolf je bil lastnik tovarne do leta 1851.

Tekstilna tovarna v Preboldu

15 Savinjski zbornik 225

Tudi poznejši lastniki so ibili Tržačani bodisi nemškega, bodisi italijan-
skega rodu. Med njimi nastopajo: neka trgovska tekstilna družba.
Angelo Gianichesi, Cloete in Schwarz, Rafael Kardachy, Stooker in
Hoffmann.
Prvotna tovarna j e obsegala predilnico in tkalnico in j e bila na-
meščena v velikem poslopju, -ki j e imelo pet nizkih nadstropij. Na
Boljski j e bil jez in stroje j e poleg parnega stroja gnalo veliko leseno
vodno kolo. V spodnjih prostorih so bili težji, v zgornjih pa lažji
stroji (statve in motovila). Leta 1866 (pod Cloetom in Sdhwarzem)
j e -požar uničil vso tovarno, pri tem so zgoreli tudi štirje delavci. Šele
leta 1870 so tovarno obnovili. V potoku so -namesto prejšnjega lesenega
napravili nov, zidan jez. Stroje j e gnala vodna turbina, poleg katere
sta bila še star in nov parni stroj. Zgradili so tudi lastno plinarno.
Obrat so omejili samo na predilnico, toda imela je 17.000 vreten in
zaposlenih j e bilo v n j e j okrog 300 delavcev. Okrog leta 1910 j e
nastopila v tekstilni industriji velika kriza, ki j e prizadela tudi pre-
boldsko tovarno. Lastniki j e niso mogli vzdrževati in kupila j o j e
Združena avstrijska -družba tekstilnih tovarn (z vključenim Mauth-
nerjem), ki si j e pridobila tudi predilnico v Litiji in Ljubljani. Za
kratko dobo so ustavili obrat, nato pa so predilnico demontirali
in uredili tkalnico. Zgradili so tudi moderno električno centralo, ki
ni rabila samo tovarni, ampak je razsvetljevala tudi Prebold (Št.Pavel)
in Laitkovo vas. Mojstri -so prišli večinoma iz Češke. Med prvo svetovno
vojno j e prišla tovarna v veliko stisko. Delavci so morali večinoma
k vojakom, podjetje pa j e obdržalo nekaj strokovnjakov in tkalo
papirnate tkanine, zlasti vreče. Redno obratovanje se j e začelo šele
leta 1920.
Podjetje so nacionalizirali kot Jugoslovanske tekstilne tvornice
Mautihner d. d., ki so imele vodstvo v Zagrebu, predilnico v Litiji in
tkalnico v Preboldu.
Ob osvoboditvi j e prišlo podjetje v državno last. Leta 1946 j e
prišlo pod upravno-operativno vodstvo Glavne direkcije tekstilne in-
dustrije v Beogradu, oktobra naslednjega leta pa pod vodstvo Glavne
direkcije tekstilne industrije v Ljubljani. Dne 3. septembra 1950 so
prevzeli delavci upravo tovarne v svoje roke.
Preboldska tovarna j e postala prva gojiteljica delavskega duha
v Savinjski dolini. Že v avstrijski -dobi j e bila v tovarni organizirana
socialno-demokratska skupina. V dobi med obema vojnama je napredno
delavsko gibanje v tovarni dobilo obliko komunizma. Zaradi prega-
njanj -so morali prvoborci delovati ilegalno. Leta 1936 so se preboldski
tekstilci pridružili splošni stavki v tekstilni industriji in prisilili so
podjetje, da j e sklenilo z njimi kolektivno pogodbo.
Komunistični duh j e zajel tudi ljudi izven tovarne, med njimi
najdemo Šlandrove (Slavka in Vilija. Vero in Marijo), ki so nastopali
kot odločni vodje in organizatorji. Tudi SKOJ j e zaživel. Sicer je pa
mladina delovala zlasti v »Vzajemnosti« in v društvu »Kmečkih fantov
in deklet«.
 Ko j e prišel okupator, so že začeli prvi l j u d j e iz tovarne in okolice
odhajati v gozdove in 22. julija 1941 so skupaj z Zabukovčani ustano-
vili Savinjsko partizansko četo. To j e bil začetek. Da j e osvobodilno
gibanje postalo splošno, o tem govori že to, da sta Prebold in okolica
dala 147 žrtev.
Današnje podjetje ima poleg tkalnice še oplemenjevalnico.
Bombažno prejo še vedno dobiva iz Litije. Trije parni stroji ženejo
540 avtomatičnih statev in tri večbarvne tiskarske stroje. Poleg vodne
turbine imajo tudi parno. Obe dajeta na leto okrog 1.000.000 Kw.
Ostalo potrebno energijo dovajajo Državne elektrarne Slovenije. V
tiskarni uporabljajo za obžiganje blaga pred oplemenjevanjem poleg
generatorja za oglje tudi bencinski generator.
Letno proizvajajo 7 do 8 milijonov metrov blaga. Podjetje znatno
obremenjujejo barve iin kemikalije, ki jih morajo v velikih količinah
uvažati. Tovarna dela za dom in izvoz.
Med delavci j e lepo razvito družbeno in kulturno življenje, ki ga
usmerja »Svoboda«.

Tovarna nogavic na Polzeli

Polzelska tovarna nogavic spada med naša najvažnejša tekstilna
podjetja. Tovarna sama. j e nastala na osnovi lesnega podjetništva, ki
se j e tehnično opiralo na Podvinsko Strugo, spremljajočo Savinjo na
njenem levem bregu. Podjetja na Strugi so se morala ravnati po
statutih Podvinsko-žalske podjetniško-kanalske družbe.
To\ arna nogavic stoji v resnici vzhodno od Polzele na nekdanji
b reški gmajni, ki j e spremljala Savinjo in Strugo. Na tem mestu j e
stala nekoč žaga kmeta z Brega. Toda že v osemdesetih letih j e bila
žaga združena z večjo posestjo na Polzeli, sestoječo iz hiše ob Strugi in
zemljišč. Tudi pri tej hiši j e bila žaga, ki j i j e bil vsaj neko dobo
lastnik grof Montecuccolli, graščak na Prešniku, ki se j e tudi sicer rad
uk varjal s podjetništvom (imel j e opekarno na Prešniku in tovarno za
nepregorljivo .opeko v Štorah). V osemdesetih letih j e bil lastnik obojne
posesti E. J. Seeder. Leta 1884 sta posest na dražbi kupila Jožef in
Hildegarda Schlossko. Toda že leta 1885 sta j o zamenjala z Albertom
Dubom, ki jima j e dal dve hiši na Dunaju. Vsi ti ljudje so bili Dunaj-
čani, torej meščani, ki so si v podjetništvu iskali lahek postranski
zaslužek. Leta 1888 sta posest kupila Edvard in Terezija Lauterbach.
Leta 1892 j e postal lastnik posesti Edvard sam. On j e na breški gmajni
leta 1896 ustanovil tovarno za merila. Že leta 1897 j e podjetje kupil
William Prym, ki j e imel veliko istovrstno tovarno v Weissenbachu
pri Dunajskem Novem mestu. Tovarna j e leta 1900 pogorela, a Prym
j o j e obnovil in razširil.
Posest na sami Polzeli sta od Pryma leta 1916 kupila dr. Siegfried
Wildi in ing. Karel Kurka, ki sta ustanovila tu tovarno za strojila.
Leta 1922 j e postal Kurka najprej lastnik sam, nato se je pa še istega
leta ustanovila firma Strojilna lesna in kemična industrija d. d. Izza
druge svetovne vojne j e posest splošno ljudsko premoženje in podjetje
j e priključeno tovarni na Bregu.
 Prymovo podjetje na Bregu j e po prvi svetovni vojni opešalo.
Leta 1926 so ga kupili Ljubljančani Dolenc, Hudovemik in Javornik,
ustanovili mesno izvozno družbo in bo teli poslopje uporabiti za klav-
nico in predelovalnico mesa. Toda že leta 1927 so poslopja prodali
Švicarju Albertu Reiserju, ki j e v njih s pomočjo Čehov ustanovil
tovarno za izdelovanje pletenin. Podjetje se j e imenovalo: Tvrdka
Polzela, tovarna navadnih in tkanih pletenin, dr. z o. z. na Polzeli.
Vendar se j e podjetje omejilo na izdelovanje nogavic, ki so si z znamko
»ARK« kmalu dobile sloves v vsej Jugoslaviji. Okrog prvotnega po-
slopja j e kmalu nastala cela vrsta provizornih stavb. Celo za kotonsko
pletilnico so adaptirali bivše skladišče za deske. Edino apretura, ki so
j o zgradili tik pred drugo svetovno vojno, še danes ustreza tehnološkim
in zdravstvenim predpisom.
Med okupacijo j e tovarna delala dalje, precej j c proizvajala tudi
za vojsko. Toda delavci so se od,zlivali klicem narodnoosvobodilnega
gibanja in odhajali v partizane, zaradi česar je začel okupator divjati
in iskati žrtve tudi v tovarni.
Po osvoboditvi so dobili tovarno v roke domači ljudje in začeli
izdelovati nogavice v velikem številu za domačo potrošnjo. Dne 9.
septembra 1950 j e kolektiv prevzel tovarno in izvolil delavski svet in
upravni odbor. Začela se j e modernizacija podjetja glede na stavbe
in okolje, opremo in razsvetljavo. Hitro j e podjetje napredovalo tudi
glede na vrste izdelkov: nogavice iz nylona, perlona in helance uspešno
izpodrivajo tuje proizvode in jih razpečavajo po vsej Jugoslaviji; pri-
družujejo se jim ženske hlače najmodernejše kakovosti.
V tovarni je poleg moških zaposlenih tudi mnogo žena in deklet.
Politično, kulturno in športno udejstvovanje je v tovarni zelo razgi-
bano. Sindikalna podružnica in Svoboda skrbita zanje. Leta 1955 so
polzelski tekstilci proslavili desetletnico osvoboditve s tem, da so
priredili tekstilni festival.

Tekstilna t o v a r n a v Še m p e t r u
Tekstilna tovarna v Šempetru j e sorazmerno mlado podjetje. Usta-
novila sta j o leta 1952 avstrijska državljana Ogrizek in Temelj, ki sta
leto dni poprej kupila Lenkov mlin na Strugi. Mlin sta podrla in
zgradila tovarno. Spočetka je tovarna imela samo tkalnico, pozneje
j e še dobila navijalnico in škrobilnico, tik pred drugo svetovno vojno
pa tudi belilnico, največjo in najmodernejšo v Sloveniji. Število za-
poslenih (bile so večinoma ženske) j e kmalu naraslo na 100 oseb.
Med okupacijo j e iz tovarne odšlo mnogo delavcev v partizane.
Iz tovarne so zalagali partizane z blagom in zdravili.
Po osvoboditvi j e proizvodnost dela polagoma rasla, čeprav so
šele leta 1954 mogli tovarno temeljito obnoviti in avtomatizirati 64
strojev. Število zaposlenih j e kmalu preseglo 100 oseb. Danes proizvaja
tovarna samo bele tkanine vseh širin, s katerimi zalaga domači trg in
druge republike.
Leta 1951 so delavci prevzeli tovarno v svoje roke. Še istega leta so
zgradili veliko sindikalno dvorano in 1. 1954 postavili v njej tudi oder.
 Tekstilna tovarna Juteks v Žalcu
Juteks j e najmlajša tekstilna tovarna v Savinjski dolini. Začela
je obratovati šele leta 1940, tik pred drugo svetovno vojno. Zanjo so
uporabili prostore, kjer so bile zapovrstjo Zuževa in Kukčeva pivo-
varna ter hmeljsko skladišče. Pobudo za zgraditev tovarne j e dala
potreba po hmeljski embalaži, ki so j o dotlej uvažali iz Nemčije.
Tovarno j e ustanovila družba Senica-Albert. Delati j e začela j a -
nuarja 1940 in se j e do izbruha vojne toliko izpopolnila, da je poleg
pripravljalnice imela tudi tkalnico in skladišče. Izdelovala j e razen
hmelj ske embalaže tudi vreče za sol, moko in žito. Zaposlovala j e nad
120 delavcev, večinoma žensk.
Okupatorju ni bilo za hmelj in je zato preusmeril proizvodnjo.
V tovarni so izdelovali papirnate vreče za vojsko in slamarice. Delavci
so uhajali v partizane. Štiri mlade delavce je okupator leta 1941
ustrelil v Mariboru skupaj z osmimi drugimi Žalčani.
Po osvoboditvi j e bila tovarna sprva v stiski. Ker j e primanj-
kovalo jute in konoplje, so začeli izdelovati tudi bombažne tkanine.
Ustrezali niso niti prostori nekdanje pivovarne. Šele ko j e leta 1951
vodstvo tovarne prevzel delovni kolektiv, so začeli izvrševati večje
načrte. V ta namen so se delavci odpovedali delitvi dohodka. Največja
pridobitev j e bil povečani prostor za tkalnico, v kateri j e prostora za
100 strojev in 220 delavcev. Važne novosti so tudi bile: nova barvarna
in kotlarna ter fluorescentna razsvetljava.
Sedaj izdeluje tovarna raznovrstne močne tkanine, embalažo iz
konoplje in jute, filtrir.no platno za kemično industrijo, tehnična platna
za industrijo gume in obutve, impregnirana platna za šotore in težje
dežne plašče, ponjave za avtomobilske strehe, keper in gradi za
vojaške obleke v raznih barvah, v malem obsegu pa tudi konfekcijo,
kot slamarice, ponjave, torbice za plinske maske in drugo. Velik del
proizvodov je namenjen vojski. Potrebna barvila nabavlja Tovarna
organskih barvil v Celju.

KOVINSKO PODJETJE V ŽALCU

Velikega pomena za kmečko gospodarstvo j e bila Lorberjeva

strojna tovarna v Žalcu. Jožef Lorber j e bil po poklicu strojni ključav-
ničar in j e svojo delavnico ustanovil leta 1878. Leta 1896 j e vstopil v
družbo z inženirjem Ignacijem Pehanijem in šempetrskim Jožefom
Lenkom, toda že leta 1899 j e bil zopet samostojen. Lorber j e izdeloval
kmečke stroje, znane so bile zlasti njegove mlatilnice. Največjega
pomena so bile njegove sušilnice z vdelanim ventilatorjem, ki jih ne
najdemo samo v Savinjski dolini, ampak tudi v Vojvodini. Leta 1922
j e po Jožefu Lorberju prevzel tovarno sin istega imena.
Leta 1947 j e bila Lorberjeva strojna tovarnica nacionalizirana
in se j e preimenovala v »Kovinsko podjetje Žalec«. Njen delokrog se
je v novih pogojih, ko j e postala del ljudskega premoženja, močno
izpopolnil in razširil; tako izdeluje trenutno tele proizvode: poljedelske
stroje, kakor sadne mline, trosilce umetnih gnojil, vodne in gnojne
črpalke, hmeljske sušilnice itd. Proizvaja tudi vodne armature ter vrši
vse industrijske remonte in usluge. Tovarna ima lastno livarno železa
in barvastih kovin.
Zanimivo je, da j e zaposlovala prvotna Lorberjeva tvoriiica leta
1939 le 23 delavcev, med katerimi j e bilo 7 vajencev, medtem ko ima
danes že 96 delavcev in 20 vajencev. Znano je. da se j e v Lorberjevi
strojni tovarnici izučil za strojnega ključavničarja - struga rja med
drugimi tudi član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka.
Industrija žalske okolice je, kakor smo videli, le deloma zrasla
iz domačih tal, na vsak način je pa velikega pomena; čeprav je dolina,
odkar se j e razvilo hmeljarstvo, najvažnejše kmetijsko področje Slo-
venije, j e vendar tu še vseeno mnogo ljudi, ki jih kmetijsko delo ne
bi moglo prehranjevati in j i m j e delo v industriji (in rudarstvu) važen
stranski ali celo glavni in skoraj edini'zaslužek.

Viri in literatura: rudarski spisi v graškem Deželnem arhivu; rudarska

knjiga (v arhivu gospodarskega sodišča v Ljubljani) registri firm pri celj-
skem gospodarskem sodišču; Cel jska zemljiška knjiga; Dr. Ivan Gršak v knjigi
Slovenski Štajer, Matica Slovenska, 1870; Janko Orožen, O nastanku rudarstva
in industrije v Celju in njegovem zaledju (v Celjskem zborniku. I, 1951); Janko
Orožen. Kratka gospodarska zgodovina Celja in okolice, 1952; Rajko Vreoer,
Savinjska dolina, 1930; knjižica Tekstilci s spisi, ki so jih napisali: Janko
Orožen. Bert Zavodnik, Jurček Krašovec. Valter Gorinšek, Tone Maslo, Vera
Stermeeki. Milan Božič, 1955: Franc Hribar-Savinjšek, Tovarna Prebold in
njeno delavstvo v knjigi Med Mrzlico in Dobrovljami. 1955; Drago Predan,
Liiboje, »25-letnica Svobode«, 1954.
Ing. V. Gostiša — ing. R. Kovačič:

Opis premogovnih in rudnih nahajališč ter njihove

zaloge v žalski komuni

Naravna bogastva, močna industrija in napredno kmetijstvo so

nedvomno najmočnejša in najvažnejša podlaga za neodvisnost, med-
narodni ugled in obrambno moč vsake države. Rudarski proizvodi in
prvenstveno premog so baza celotne gospodarske dejavnosti komune,
okraja in države. Če upoštevamo, da znaša premogovno bogastvo naše
države ca. 20 milijard ton, z letno proizvodnjo preko 18,000.000 ton,
kar predstavlja vrednost 56 milijard dinarjev, vidimo, da j e premo-
govna industrija izredno važen sestavni del celotnega državnega in
narodnega gospodarstva ter da moramo to industrijo poleg kmetijstva,
gozdarstva in železarstva smatrati v pravem pomenu besede kot naj-
močnejšo obrambno moč v primeru vojnih komplikacij in v primeru
ogroženja naše mirnodobske gospodarske samostojnosti. Zato j e na-
ravno lin nujno, da napredku premogovne industrije posvetimo tisto
pozornost, ki j o v polni meri zasluži. Čeprav začenjamo živeti v atom-
ski dobi, kjer igra in bo v bližnji bodočnosti igrala ogromno vlogo
atomska energija, bo za napredek človeštva in boljše življenje še
vedno igrala pomembno vlogo kot vir energije premogovna industrija.
Spomnimo se, da j e takoj po osvoboditvi premog igral najvažnejšo
vlogo in j e bil popolnoma upravičeno imenovan — kri industrije. Tu-
di danes j e premog nujna potreba za razvoj industrije in napredek
človeštva. Zaradi njegove velike važnosti in vrednosti, kakor tudi
zaradi vloge, ki j o ima v razvoju napredka vsega človeštva, j e dobil
naziv »črni diamant«. Zato upravičeno pravimo, da j e premog za in-
dustrijo enake važnosti kakor kruh za človeštvo.
V območj a žalske komune so premogovna ležišča, svinčenocin-
kova-živosrebrna in deloma železna rudišča. Ker zavzema premogovna
industrija prvo mesto v rudarski dejavnosti, bomo najprej obravnavali
nahajališča premoga.

1. P r e m o g o v n a in d u s t r i j a
Znana premogovna ležišča danes eksploatirajo v Zabukovici
in Libojah. Oba rudniška obrata sta tehnično in upravno združena.
Skupno j e zaposlenih okrog 1000 delavcev, ki z letnim zaslužkom
ca. 160.000.000 dinarjev prehranjujejo okrog 3000 svojih rodbinskih
članov. Precejšnji del vrednosti odpade tudi socialnim ustanovam, re-
publiki in federaciji.
Začetki rudarjenja datirajo v leto 1843. Skoraj vse jamske mere
so bile razdeljene privatnim podjetnikom, ki se verjetno niso resno
ukvarjali z rudarjenjem, temveč so jim jamske mere rabile v špe-
kulativne namene. V letu 1875 so se najmočnejši podjetniki združili
in ustanovili »Savinjsko rudarsko družbo«, ki je obstajala do leta 1901.
 Rudarjenje j e bilo v temi času izredno primitivno ter so premogovni
.sloj odkopavali blizu površine. Tako 'imenovano »divje rudarjenje«, ki
j e lastnike jamskih mer gnalo samo v lov za dobičkom, je vsekakor
škodovalo kasnejšemu resnemu rudarskemu delu in povzročilo več
škode kot koristi. V navedenem letu je »Savinjska rudarska družba«
prenehala obstajati in j e jamske mere večinoma odkupila bivša »Tr-
boveljska premogokopna družba«, ostale pa so postale last Daniela
von Lappa, ki j e v letu 1914 prodal jamske mere in ostalo rudniško
premoženja avstrijskemu erarju. Po prvi svetovni vojni je rudnik
Zabukovica prevzela bivša Jugoslavija.
Rudarski obrat Liboje j e starejši od zabukoviškega iu se izko-
riščanje premogovnega sloja začenja že leta 1830. Prvi lastniki, Frie-
drichi, so si z nezasluženimi dobički zgradili veliko stanovanjsko
poslopje, ki sedaj, popolnoma obnovljeno, rabi za stanovanje ru-
darjev. Prvotna lastnika rudnika sta imela v svoji posesti tudi ste-
klarno in tovarno keramičnih izdelkov. Steklarna je kmalu prenehala z
delom, medtem ko j e keramična industrija nadaljevala s proizvodnjo
keramičnih izdelkov, v glavnem spričo zadovoljive sirovi,nske baze.
Odkopavanje premoga j e v letu 1875 prenehalo in tedanji lastniki so
vse jamske mere prodali bivši T P D v Trbovljah, ki pa j e opustila
rudarsko dejavnost in j e nato celotno jamo zalila z vodo. »Trbovelj-
ska premogovna družba« je kasneje oddajala posamezne jamske mere
v izkoriščanje raznim privatnikom, ki so v glavnem odkopavali ob-
robne predele premogovne kadunje, kasneje pa tudi globlje predele
do leta 1930. nakar j e bilo rudarsko delo do leta 1941 ustavljeno.
Med okupacijo so tuji zavojevalci poskušali obnoviti rudniške
naprave in povečati proizvodnjo v obeh rudniških obratih, vendar jilt
j e partizansko gibanje, ki j e bilo posebno močno v teh rudarskih re-
virjih, zelo oviralo, tako da j e že leta 1944 padla proizvodnja na
minimum. Šele po osvoboditvi se j e rudarska dejavnost na široko
razmahnila in se danes uspešno razvija s podporo in polnim razu-
mevanjem gospodarskih in političnih činiteljev.
Oglejmo si sedaj nastanek premogišč v Zabukovici in Lilbojah.
V geološkem in tektonskem pogledu moramo ločiti zabukoviško
od libojske premogovne kadunje, čeprav imata obe, glede na svoj na-
stanek, precej skupnega. Oligocenski pas oziroma terciarni kadunji
s premogišči sta le del dolgega fjorda (zaliva) Panonskega morja, ki
j e v terciarni dobi segal nekako od sedanje hrvatsko-slovenske meje
oziroma od Grobelnega proti zahodu, mimo Celja pa vse do Motnika
in še dalje po Tuhinjski dolini in proti Kamniku. Po vsej verjetnosti
moremo reči, da j e stalo v tem f jordu več ali manj plitvo vodovje, v
katerem se j e razvila bujna flora, da se j e moglo razviti najprej pri-
merno debelo šotišče, ki j e dalo pozneje snov za sedanji premog.
Usedline tega fjorda pa pripadajo najmlajšim tvorbam, ki se nahajajo
na ozemlju vzhodnih Alp.
Za boljše razumevanje nastanka zabukoviške in libojske premo-
govne kadunje j e treba upoštevati dvoje važnih dejstev, to j e : nek-
danji relief tega ozemlja in spremembo lege plasti zaradi gorotvornih
sil. Brez dvoma j e , da j e bilo dno nekdanjega fjorda vegasto, torej
nepravilno razvito. Zato lahko trdimo, da so bile prilike za nastanek
sedanjih premog išč na raznih mestih v tem dolgem fjordu različno
ugodne, saj vemo, da pregloboko vodovje ni pospeševalo nastanka
rastlinskega akumulata, iz katerega so sedanja premogišča. Iz tega
sledi, da se premogišča prvotno niso razvila v vsem obsegu tega fjorda
v enaki meri. Morda so se razvila prvotno tu le posamezna večja ali
manjša premogišča, ki so jih med seboj ločili posamezni podvodni
grebeni, pragi ali podobni morfološki elementi. Sedimente tega oli-
gocenskega morja, ki se j e v kasnejših dobah umaknilo iz teh krajev,
so gotovo delno razdejale tudi tekoče vode, kar j e naravna posledica
erozije. Seveda je z raznimi drugimi hribinami razdejala voda tedaj
in kasneje vse do današnjih časov tudi premogovne sedimente. Na
splošno pa sta nepravilni relief oligocenskega morskega dna in močna
erozija povzročila, da imamo dandanes na ozemlju tega fjorda celo
vrsto premogovnikov, ki se vrste južno od Celja v smeri vzhod-zahod,
to so Pečovnik, Liboje in Zabukovica. Zato presojamo vsa ta premo-
gišča v geološkem pogledu po popolnoma istih načelih. Vendar dejstva
govore, da prvotna snov sedanjih premogišč ne leži več v svoji prvotni
legi. Gorotvorne sile, ki so učinkovale od severa proti jugu oziroma
obratno, so nagubale premogovne plasti, jih prelomile in tudi pre-
maknile drugo proti drugi, kar j e posebno očitno v zabukoviški premo-
govni kadunji. Ob pogledu na geološko karto teh krajev opazimo,
da so oligocenske kadunje podobne nekakšnim majhnim osamljenim
otokom, ki so vkleščeni med starejše geološke formacije ter zaradi
tektonskih pojavov pogreznjene v doline, a se vse raztezajo skoraj
vzporedno s tokom Savinje, to j e v smeri vzhod-zahod. Tako j e n. pr.
oligocenski premogovni bazen Zabukovica vikleščen z ene smeri med
Gozdnikom (1092111) in Bukovico (584m), a z druge strani med hribovje
njegovega zahodnega v vzhodni predel. S smerjo jug-sever pa je ta
kadunja razdeljeni a po potoku Artičnicii na zahodno polovico, kjer
j e Podkamiiiška kotlina z Britnim selom in na vzhodno polovico, k j e r
leži vas Zabukovica. Oblike te kadunje so popolnoma nepravilne.
Osnovno gorstvo tega bazena j e sestavljeno iz raznih slojev spod-
nje in srednje triade, edino na južni strani meji oligocen s kar-
bonskimi skladi. V vzhodnem predelu se razprostirajo oligocenski
skladi v poseben bazen Liboj, o katerem j e pisano v nadaljevanju.
Treba pa j e še pripomniti, da so v vzhodnem delu oligocenski
skladi prebiti z otokom triadnega apnenca. V zahodnem delu pri
Britnem selu j e pokrit oligocen s skladi mlajših pliocenskih kon-
glomeratov v debelini do 10 m. O geološkem sestavu samega zabukovi-
škega oligocena, ki nas v tem primeru zanima, lahko govorimo samo v
toliko, v kolikor j e odprt z jamskimi deli, ker se na površini terena
samega skoraj nič ne opazi zaradi močne obdelave zemljišč, a v koli-
kor ga je moč določiti, so zelo preperele gline in laporji, ki tvorijo
karakteristične drsne ploskve. Z jamskimi deli in z vrtinami j e do-
kazano. da j e petrografski sestav oligocena zelo pester (lapor, glina,
peščena glina, peščenjaki in konglomerati), vendar lahko na splošno
rečemo, da prevladujejo glina oziroma laporji z vložki prej omenje-
nih petografskih sed imen tov, ki pa ne nastopajo v stalnih stratigrafskih
horizontih. Premogovnega oligocena Zabukovice ne moremo razdeliti
na horizonte, ker smatramo, da sestoji iz enega samega petrografskega
člena, to j e iz glin in laporjev, v katerih so lečasto vloženi v raznih
horizontih ostali petrografski členi. Tako ležijo na primer na nekaterih
mestih debelozrmati peščenjaki in konglomerati direktno na premo-
govnem sloju, a v drugih primerih prepuščajo mesto glini ali pa la-
porju (primer Britno selo). V geološki literaturi so ti oligocenski skla-
di. ki stratigrafsko odgovarjajo lagunskim oziroma limničnim tvor-
bam zgornjega oligocena in ki vsebuje v vzhodnih Alpah premogovne
sloje, znani. Za dokaz naj služijo tako v Zabukovdci kot v Libojah
sami oligocenski fosili. Najdeni fosili so le redko celi: v večini prime-
rov so zaradi pritiskov zelo zdrobljeni, vendar lahko razpoznamo med
njimi naslednje specije: cvrena semistTiata, cytherca nicrassata, ceri-
thirem in podobno. Posebno številno so fosili cygren v glini in la-
porju, saj so ti laporji tudi dobili po njih svoje ime (Cyreneumergel).
Ker sta glina in lapor glavni sestavini našega oligocena, j e jasno,
da j e delo pri eksploataciji premogovnega sloja v Zabukovici, ki j e
vložen v tej glini, zelo težko. Tako sestoji na primer direktna talnina
premogovnega sloja iz temnorjave, skoraj črne gline (v debelino do
treh metrov), ki zelo močno nabrekne pri stiku z vodo, a j e splošno
pri rudarskih delih povsem nevidna. Zaradi tega se j e rudarji pri
gradnji rovov 'izogibajo, in se splošno vsa rudarska dela v pripravah
izdelujejo v globlji talnini. ki je sestavljena iz odpornejših laporjev.
Ne samo majhna vzdržljivost neposredne talnine premogovnega slo-
ja, temveč predvsem tektonika zabukoviške kadunje dela največ pre-
glavic pri rudarjenju. Karakteristika oligocena in tudi ostalih so-
sednjih geoloških formacij so neštete dislokacije in močna gibanja
ter prelomi premogovnega sloja. Dislokacije niso le številne, temveč
delajo tudi precejšnje skoke v globino. To je opaziti v jami na neštetih
mestih. Na splošnem lahko rečemo, da je redek premogovni bazen
tako malega obsega, kot j e zabukoviški (270 ha), ki bi imel koncentri-
ranih na tako majhnem prostoru toliko prelomov, gub, narivov in usa-
dov. Kar zadeva smer teh prelomnic, lahko rečemo, da se raztezajo
od izahoda proti vzhodu in padajo proti jugu ter tudi proti severu;
seveda j e vmes še polno prečnih prelomnic, ki tako ustvarjajo pravo
prelom nično mrežo. V splošnem pa izgleda celotna kadmija kot ne-
kakšen čok, ki je od vseh štirih strani omejen s prelomnicami. Ni pa
samo premogovna kadmija tako močtno tektonsko porušena, porušene
oziroma dislokiirane so tudi sosednje geološke formacije. Posebno lepo
j e to razvidno tam, kjer prehaja potok Artišnica iz oligocena v tri-
adne sklade; tu j e na desni strani tega potoka v useku hriba Bukovica
opaziti močno prelomljene in nagubane sloje triadnega školjkovitega
apnenca. Tudi južno od tod proti Grižani opažamo skoraj navpične
triadne sloje školjkovitega apnenca. Potemtakem zabukoviški premo-
govni bazen nima koritaste oblike, temveč j e razvit enostransko, ker
pada premogovni sloj stopničasto od juga proti severu.
 O samem premogovnem sloju in njegovi karakteristiki j e več
napisano na drugem mestu, vendar j e treba pripomniti, da ima v geo-
loškem pogledu zabukoviški premogovni bazen samo en premogovni
sloj; sedanja razdelitev na krovni, srednji in talni sloj j e le tehnične
narave. Celotna debelina sloja zelo variira in doseže na nekaterih
mestih tudi 7—8 metrov, to j e v osrednjem delu kadunje, medtem ko
so premogove plasti obrobnih predelov dokaj tanjše in dosežejo ko-
maj 1—1,6m. Sloj sam pa ni povsem brez jalovih vložkov, ki so se-
stavljeni iz bituminoznih skrilavcev ter drobnozrnatih peščenjakov.
Ti jalovi vložki nekako ločijo kvaliteto sloja, ki pada od zgoraj na-
vzdol. tako da so krovni deli sloja po kalorični vrednosti žvepla, pe-
pela in ostalih sestavin mnogo boljši od talnih partij. Pri eksploa-
taciji običajno odkopavajo vse tri sloje hkrati, zaradi česar ni
bistvene variacije na skupni kvaliteti proizvoda.
Prav tako kot zabukoviška premogovna kadunja meji tudi li-
bojska kadunja na vsem predelu na spodnjo in srednjo triado ter
deloma na karbonske skrilavce. Kamenine, ki so tu zastopane, so v
glavnem ponekod skoraj beli dolomiti in apnenci, medtem ko so na
severovzhodu psevdozilski skrilavci, ki zelo radi preperijo in j e
ostrejšo mejo med njimi in oligocenom pač težko določiti. Meja li-
bojske kadunje j e v glavnem točno določena in se pričenja z dvema
oligoeenskima pasovoma, ki oklepata otoček školj k ovitega apnenca od
Zabukoviee v smeri proti levemu pritoku potoka Bistrice; od tu po-
teka meja proti (Kotečniku in staremu glinokopu ter dalje po strugi
Bistrice navzgor do kmetij Lipovec, Gračner in Ipajcer. Desni pritok
Bistrice pa je že na apnencih in dolomitih srednje triade, kjer se
prične meja dvigati do Romove hiše preko potočka nazaj k oligocen-
skim plastem.
Tudi temu delu niso prizanesli tektonski premiki, ki so povzro-
čili prelome in narive in celo popolnoma spremenili lego slojev,
vendar j e bil njihov v pliv dokaj manjši kot v zabukoviški premogovni
kadun ji. Premogov sloj leži na laporjih razen v nekaterih primerih,
kjer j e potisnjen direktno na vodonosne triadne apnence. Prelomi, ki
imajo glavno smer sever-jug in manjši na to smer pravokotni prelomi
ne vplivajo bistveno na eksploatacijo. Omembe vreden je vpliv tek-
tonike na kvaliteto premoga v Libojah in Zabukovici. Kot že omenjeno,
je zabukoviški premog znan po visokokalorični moči in nizkem od-
stotku pepela ter gorljivega žvepla ter s temi tremi faktorji močno
nadkriljuje libojski premog, čeprav sta obe premogovni kadun j i
iste geološke starosti. Tektonika, ki j e v Zabukovici močneje razvita,
j e dala s svojima komponentama, to j e s pritiskom in s temperaturo
svoj pečat kvaliteti. V spodnjih plasteh libojskega premoga pa je že
opaziti zboljšanje kvalitete (glede na kalorično moč in gorljivo žveplo
ter odstotek pepela), ki se približuje kvaliteti zabukoviškega premoga.
Iz tega j e razvidno, kako močan vpliv ima tektonika že v enem samem
premogišču. k jer so bile obrobne oziroma vrhnje plasti premogovnega
sloja pod manjšim vplivom pritiska in temperature kot plasti proti
dnu kadunje. In še en pojav nastopa v tej zvezi, to je pojav metana.
ki nastopa v celotni zabukoviški jami, medtem ko se v Libojah po-
javlja šele z globino.
Liibojsko premogišče ima po dosedaj znanih raziskavah obliko
dna velikega poševnega kotla, ki j e pogreznjen skoraj 200m globoko.
Seveda j e presekano v glavni smeri sever-jug s prelomi, ki delijo
premogišče v posamezne oddelke in predstavljajo naravne meje pri
odkopavanju premoga. Višinska razlika med prelomljenimi sloji znaša
od 10 do 60 m, kar j e največ in to v zahodnem delu kadunje. Ti večji
skoki sloja in njih razmaknjenost neugodno vplivajo pri raziskavah
tako s pomočjo globinskih vrtin kakor pri usmerjanju jamskih hod-
nikov. Stratigrafska opredelitev plasti pa j e povsem stična kot je v
Zabuikovici, le okamenine j e teže najti in še te so močno zdrobljene.
Ker j e premogišče v tako imenovani zabukoviški kadunji v glav-
nem že izčrpano in se trenutno eksploatirajo periferni predeli, kjer
se j e premogovni sloj od normalne debeline stanjšal na ca. 1,2 m, na-
stane vprašanje, ali bodo zaloge premoga v prihodnosti zagotovile
nemoteni razvoj rudnika. Glede na tektonske porušitve celotnega pre-
mogišča j e izredno nehvaležna in delikatna naloga, določiti odnosno
oceniti približne premogovne zaloge v območju do sedaj znanega pro-
dukti v nega terena. Bralce, posebno rudarje, bo verjetno zelo zanimalo,
za koliko let produktivnega dela bodo zadostovale premogovne zaloge
v zabukoviški in libojski premogovni kadunji. Takoj naj povemo, da
j e libojsko premogišče tako glede že ugotovljenih premogovnih zalog,
kakor tudi glede eksploatacije v znatno ugodnejšem položaju od za-
bukoviškega premogišča. Z gotovostjo lahko trdimo, da znašajo pre-
mogovne zaloge v Libojah preko 1,500.000 ton in pri letni proizvodnji
ca. 50.000 ton j e normalno obratovanje zagotovljeno za najmanj 30 let.
Drugačno sliko o zalogah nam pokaže zabukoviško premogišče. Posebno
moramo poudariti, da j e v varnostnih stebrih blizu 1.000.000 ton
premoga, ki ga še ne smemo odkopavati in bo eksploatiran pri končni
likvidaciji rudnika. Kakor že rečeno, j e vzhodni predel premogovne
kotline skoraj popolnoma odkopan in j e bodočnost zabukoviškega
premogovnika odvisna od premogovnih zalog in tektonskih razmer v
zahodnem predelu t. j . v do sedaj še raizmeroma slabo raziskani Pod-
kamniški kotlini. Premogovna nahajališča v tej kotlini j e težko
oceniti, temveč so možne samo približne ocenitve. O produktivni
formaciji te kotline ni nobenega dvoma več. Dokaz temu so šte-
vilni izdanki na jugu, številni raziskovalni rovi v območju premogov-
nih izdankov ter sedanja raziskovalna jamska dela. Na severnem pre-
delu kadunje so nam na razpolago samo podatki starih vrtin, ki pa so
zelo nezanesljivi. Mnoge vrtine so bile preplitve, druge so zopet prišle
sicer globoko in so verjetno naletele na jalove predele odnosno na
tektonske porušitve. Pri izredni porušitvi terena j e velika verjetnost,
da j e marsikatera vrtina naletela na jalovo cono. Iz tega sledi, da j e
vrtanje sicer potrebno in koristno pri premogiščih z relativno slabo
tektonsko porušitvijo, da pa j e v močno porušenih in tektonsko raz-
dejanih premogiščih edina zanesljiva metoda jamsko raziskovanje.
 Glavne geološke tvorbe, ki se nahajajo na navedenem terenu,
so v glavnem sestavljene iz karbonskih sljudnih skrilavcev in pešče-
njakov, temnih glinastih skrilavcev, triadnih školjkastih apnencev,
svetlih apnencev in dolomitov srednje triade, oligocenskih glinastih
laporjev, pliocenskih konglomeratov in diluvialnih ter aluvialnih
tvorb. Navedene tvorbe prikazujejo presek kadunje od spodaj na-
vzgor. Od vseh navedenih tvorb j e najznačilnejši oligocenski glinasti
lapor, ki j e podoben krovnemu laporju zabukoviške premogovne ka-
dunje. Geološka opazovanja so precej otežkočena zaradi prekrit j a
terena s humusom in travo. Točnejšo geološko sliko nam pokažejo
potoki, ki tečejo po Podkamniški kadunji iz Griž ter se izlivajo v reko
Savinjo. Ker ti potoki na svoji poti rušijo hribino, j e lahko opa-
zovati in določiti sestav hribine, ki spada k pliocenskemu konglome-
ratu in grušču, ki pokriva krovne laporje oligocenske starosti. Na
podlagi detajluejših pregledov terena Podkamniške kadunje so
določili meje produktivnega oligocena na južni strani s triadnimi do-
lomiti in apnenci, na zahodni in severni strani pa s karbonskimi in
triadnimi skrilavci. Premogovne zaloge v navedenem produktivnem
terenu cenijo približno na 2.000.000 ton, kar pa ni popolnoma zanes-
ljivo in presenečenja niso izključena. Skupne zaloge obeh premogov-
nih kadmij znašajo ca. 4.000.000 ton; v tej količini so vštete tudi
premogovne zaloge v varnostnih stebrih. Ta cenitev j e iz že omenjenih
vzrokov precej problematična in bo točno sliko o zalogah podalo
jamsko raziskovanje. Vsekakor je z veliko verjetnostjo računati na
ca. 2.500.000 ton in bo ta zaloga omogočila obratovanje pri letni
proizvodnji 100.000 ton — ca. 25 let.
Glede kvalitete naj omenimo, da ima premog vzhodnega predela
kadunje najmanj kalorij, dočim je vrednost centralnega dela precej
večja. Kvalitetno najboljši premog j e pričakovati v Podkamniški ka-
dunji, kar potrjujejo dosedanja raziskovalna dela po premogovnem
sloju. Vzrok teh razlik v kalorični moči premoga j e iskati v tektoniki
premogišča odnosno v gorotvornosti sil, ki so delovale v severno-j užni
smeri na to ozemlje. Da so praktično gorotvorne sile delovale v na-
vedeni smeri zelo močno in sicer pred nastankom premoga in po njem
v oligocenu, jasno dokazuje komplicirana porušitev premogišča v že
preiskani zabukoviški kotlini. Kljub temu pa pritisk, ki j e prišel s
severne strani, ni mogel zaradi hriba Bukovice tako vehementno vpli-
vati na celotno premogišče zabukoviške kadunje. Večje razdejanje pre-
mogovnega sloja v Podkamniški kadunji j e pričakovati, kar potrju-
j e j o sedanja jamska raziskovalna dela. Odpor proti tektonskim silam
s severa sta nudila hriba Bukovica in deloma tudi Huni, a le-ta iz-
gine na ozemlju pod Podkammiško kadunjo.
Po že izvršenih jamskih raziskovalnih delih v Podkamniški pre-
mogovni kadunji j e dokazano, da j e premogovni sloj zdrknil znatno
niže kot v sosednji zabukoviški kotlini in da stopničasto pada proti
severu ter je naravnost odrezan na skrajnem severu. Da j e premo-
govni sloj zdrknil precej globoko, dokazujejo tudi dokaj globoke
vrtine, ki so vse ostale v krovnini premogovnega sloja. Na severni
strani kadunje ne zasledimo nikakih premogovnih izdankov in so
verjetno prekriti z debelejšo plastjo pliooena in humusa ter jih za-
radi tega ne opazimo. Zaradi pritiska s severa se j e verjetno razvila
na ozemlju Podkamniške kadunje velika guba. ki j e imela svoje čelo
v črnih karbonskih skrilavcih in ki je potisnila oziroma pretrgala
kasneje erodirani premogovni sloj. Vsekakor j e tudi na severni strani
pričakovati strmo ležeče premogovne sloje, medtem ko je dno ka-
dunje močno tektonsko porušeno s številnimi prelomi in preseki. Bo-
doča raziskovalna dela bodo pokazala geološko zgradbo kadunje ka-
kor tudi tektonske razmere premogovnega sloja.
Za premogišča v Podkanmiški, zabukoviški in libojski kadunji j e
značilno, da so na južni strani premogovni izdanki jasno vidni, med-
tem ko j e cela severna stran brez izdankov. Vsiljuje se misel, da so v
pradavnim orjaške tektonske sile celotno nahajališče pretrgale od
zahoda proti vzhodu ter da se premogovna nahajališča nadaljujejo
proti severu, t. j. proti Žalcu in Petrovčam.
Prirodne rudarske razmere so v zabukoviški jami iziredno težke,
proizvodni proces kompliciran, prevoz proizvodov drag in vzdrževanje
jamskih komunikacij izredno visoko. Ogromne tektonske sile so po-
stavile premogovne sloje ponekod strmo, ponekod jih stisnile in pre-
vrnile ali pa popolnoma porušile. Odkopavanje j e pri takih razmerah
neregularno in j e omejeno samo na majhne odkopne površine. Veliki
pritiski in razmetanost sloja ne dovoljujejo izdelave jamskih komu-
nikacij v premogovnem sloju in j e za odpiranje, zračenje in prevoz
uveden talni sistem, kar izredno podražuje končni produkt.
Eksplozivni plini, nevarnost ognja in vdorov triadnih voda so
nadaljnje negativne lastnosti premogovnika. Boljše odkopne razmere
nastopajo v jami Liboje, kjer so tektonske porušitve znatno manjše
in j e pritisk hribine še znosen. Glavna naloga rudniške uprave je, da
bo dala odpreti dovoljne zaloge premoga in po možnosti izvršiti
koncentracijo produktivnih delovišč ter s tem zmanjšati stroške za
prevoz in vzdrževanje. Zaradi velikega pritiska j e poraba jamskega
lesa zelo velika, kar izredno obremenjuje že itak visoke proizvodne
stroške.
Zabukoviška jama j e znana kot izrazito metanska in eksplozije
treskovega plina učijo, da morajo biti rudarji pri svojem težkem delu
skrajno disciplinirani in v stalni borbi s prirodnimi silami. Navzlic
že desetletja trajajočim naporom in kljub vsem razpoložljivim var-
nostnim ukrepom so vendarle še mnogdkrat brez moči.
Jami v Zabukovici in Libojah sta odprti z jaški, sama premo-
gišča pa so raziskana z rovi, nadkopi in vpadniki. Značilno za zabu-
koviško premogišče j e , da j e za eksploatacijo uveden talni sistem od-
piranja, pri čemer so vse komunikacije, ki rabijo za zračenje in pre-
voz, izdelane v talnini. Pri gradnji komunikacij j e treba paziti, da se
ne približajo osnoveomu gorstvu, t. j. večidel vodonosni triadi.
Glede na močno porušene premogovne sloje je pri gradnji jam-
skih komunikacij kljub največji pazljivosti mogoče, da naletimo na
vodonosne triadne hrbte, pri čemer je vdor vode skoraj neizbežen.
 Še večja nevarnost za vdore triadnih voda je v libojiski jami, kjer leži
ponekod premogovni sloj direktno na triadi. Odkopavanje premogišč
v Zabukovici in Libojah se vrši ina razmeroma majhnih odkopnih po-
vršinah; treba j e namreč pazfiti, da med posameznimi delovišči ne
pride do prepihov, ki so nevarni za izbruh jamskega ognja.
Režimu prezračevanja jamskih prostorov j e posvečena posebna
pozornost. Pomembno vlogo za prezračevanje delovišč ima separatno
zračenje z električnimi ventilatorji ali z ventilatorji na komprimiran
zrak, ki zavzema glede varnosti obratovanja prvo mesto, kajti brez
njega bi morali obratovanje v najbolj metanskih revirjih ustaviti.
Glavni vzrok visokih proizvodnih stroškov j e v kompliciranem izvozu
proizvodov i iz delovišč do glavnih prevoznih komunikacij in v dragem
vzdrževanju. To in pa podražitev potrošnega materiala, toda še vedno
stalne prodajne cene premoga so vzroki, da spada podjetje med fi-
nančno šibke gospodarske organizacije. Če upoštevamo še dejstvo,
da naraščajo stroški za poškodovane oziroma porušene površinske
objekte, pridemo do zaključka, da podjetje vzlic vsem tehničnim iz-
boljšavam in boljši organizaciji dela komaj poravnava svoje obvez-
nosti do družbe.
Poudariti moramo, da se j e v vseh revirjih obeh rudarskih obra-
tov varnost obratovanja izboljšala z uvedbo razne nove opreme. Uve-
dena j e mehanizacija prevažanja v jami in na površini, izboljšal se
j e sistem odkopavanja in vzdrževanja jamskih komunikacij. Kljub
temu j e zaradi močne tektonske porušitve in velikih pritiskov ne-
mogoče uvesti modernejši način eksploatacije, od katere zavisi v
glavnem povečanje proizvodnje, produktivnosti dela in rentabiliteta
rudnika.
Pri presoji in cenitvi premogovnih zalog podkamniških. zabu-
koviških in libojskih nahajališčih smo poudarili, da j e življenjska doba
rudnika relativno kratka in da bo potrebno raziskovati še ostale pro-
duktivne terene proti severu, t. j. okolico Griž in območje reke Sa-
vinje.
Pri raziskovanju terena na sektorju Griže—Bezovnik—Kasaze
smo ugotovili na mnogih mestih pod plastjo pliocenskega grušča
krovni lapor, ki j e enak laporju ob strugi potoka Artišnice v zabu-
koviški kotlini, kakor tudi ostalima dvema v podkamniški in libojski
kotlini, k j e r tvori pravo premoško krovnino.
Za bodočnost rudnika so navedene ugotovitve prvenstvenega po-
mena. Zanimivo je, da geologi niso podali svojega definitivnega stro-
kovnega mnenja o tem prevažnem problemu. Ker j e to lapor, ki se j e
usedal ob istem času kakor v zabukoviški, podkamniški in libojski
kadunji, se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali j e tudi ta krovni lapor
nastal v produktivnem oligocenu. Ker so laporji navedenih nahaja-
lišč in laporji na sektorju Griže—Bezovnik—Kasaze iste starosti, j e
važno ugotoviti geološko zvezo med njimi. Če bi z globokim vrtanjem
na črti Bezovnik—Griže—Migojnice—Kasaze uspelo dokazati premog,
potem j e to ozemlje nedvomno tudi produktivni oligocen. Potemtakem
leži pod tem ozemljem ogromen premogovni bazen in so sedaj znana
Vertikalni prerez Spodnje Savinjske doline z domnevnim premogovnim slojem pod krovnim laporjem
nahajališča samo skrajni južni rob tega bazena, ki je bil od goro-
tvornih sil pretrgan in razdeljen na dva dela. Pri pregledu tega
ozemlja ni opaziti nikjer premogovnih izdankov, kar pa še ne pomeni,
da j e treba to ozemlje smatrati kot neproduktivni oligoeen. Mnenja
geologov so bila glede produktivnosti tega terena skrajno previdna.
Po mnenjru nekaterih se j e razprostiral f j o r d v davnini po dolini
od Pečovnika, Liboj in Zabukoviee do Motnika. Iz tega fjorda so se
kasneje razvila v posameznih kotlinah premogišča. Toda lapor v oko-
lici Griž in ob Savinji mora imeti nekakšno zvezo z laporjem v so-
sednjih višje ležečih nahajališčih. Nobenega dvoma ni, da so vsi se-
dimenti ob Savinji in Zabukovici nastali ob istem času in so se se-
sedli v istem vodovju.
Iz vsega navedenega bi bilo moč isklepati, da je potekal glavni
fjord v današnji Savinjski dolini, od katerega so se potem odcepili
zalivi, kakor so podkamniška, zabukoviška in libojska kotlina. Da bi
se vprašanje produktivnosti terena dokončno rešilo, je nujno potrebno
ugotoviti z globokimi in plitvimi vrtinami razsežnosti krovnega la-
porja osnovnega gorstva. Za navedeni problem ni veliko zanimanja
samo med rudarji, marveč tudi med vsemi gospodairskimji fin
političnimi faktor ji. To j e popolnoma razumljivo, saj bi se z odkritjem
novih premogovnih nahajališč podaljšala rudarska dejavnost v teh
predelih za dolgo dobo. Nove zaloge kvalitetnega premoga bi bile
ogromnega pomena za našo industrijo in bi zagotovile našim rudarjem
in bodočim rodovom vsakdanji kruh, istočasno pa hi poživile gospo-
darsko in kulturno dejavnost bližnje in daljne okolice. Iz priloženega
profila so razvidne tektonske porušitve premogovnega sloja v Zabu-
kovici. nadalje prekinitev produktivnega terena med zabukovdško 'in
domnevno savinjsko premogovno kadunjo, ki sta bili verjetno v dav-
nini združeni ter idejni profil oligocenskega krovnega laporja, pod
katerim domnevamo razviti premogovni sloj. Iz dosedanjih poskusnih
vrtanj j e moč sklepati, da leži premogovni sloj v precejšnji globini
in bodo potrebne najmanj 600 m globoke vrtine. Glede na to, da se
premogovne zaloge v Zabukovici izčrpavajo, b o nujno pristopiti k pri-
pravam za nova vrtanja, potem pa na podlagi doseženih rezultatov
izdelati načrte za nadaljnje raziskave in odpiranja novih premogišč.
ker j e le na ta način moč ugotoviti tektoniko novih ležišč, zalog in
njih o ve kvalitete. Glede na razmeroma pičle zaloge rjavega premoga
v Sloveniji bo za bodočnost slovenske rudarske industrije razisko-
vanje geološko količkaj pomembnih produktivnih področij ogromnega
gospodarskega pomena.

2. S v d n č e n o - c i n k o v a - ž i v o s r e b r n a r u d i š č a
V območju žalske komune poznamo pojave svinčeno-cinkovih-
živosrebrnih rudišč v Marija Reki, ki leži ob cesti Prebold—Trbovlje.
Rudišče j e karbonske starosti. Glavna kamnina j e sestavljena iz kre-
menovih sljudnih peščenjakov, črnih glinastih skrilavcev in kreme-
novih konglomeratov. Od vseh rudnih mineralov nastopa v največji
količini svinčena ruda, dasi j e bilo rudišče že pred stoletji odprto za

J6 Savinjski zbornik 241

pridobivanje cinobra, ki vsebuje živo srebro. Poleg teh mineralov
nastopa še sfalerit. halkopirit. bor nit in pirit, ki j e vtrosen povsod.
Po ustnih izročilih je bilo rudišče odprto že pred stoletji 111 so
pridobivali le živo srebro. Rudnik, ki j e bil pred drugo svetovno
vojno v privatnih rokah, je začel obratovati leta 1930 in nato ponovno
leta 1941. Med okupacijo so ustavili vsa rudarska dela, zaradi cesar
so se jamske komunikacije zarušile in so bile zunanje naprave uničene
oziroma odnesene. Leta 1951 j e začel z raziskovalnimi deli rudnik Me-
žica, a jih j e potem prepustil v nadaljnje raziskovanje rudniku Za-
bukovici, ki j e pa leta 1953 odstopil vsa dela Geološkemu zavodu v
Ljubljani. . . .
Geološko še rudišče ni popolnoma raziskano, in so se raziskovalna
dela začela z domnevo, da nastopa na tem področju pirit s primesi
kobalta in niklja. Dosedanje analize pa so pokazale nizek odstotek
niklja in malo sledov kobalta.
Raziskovalna dela so se kasneje nadaljevala z odpiranjem niž-
jega obzorja, pri čemer so naleteli na ciiiolber, ki ga sedaj izkoriščajo.
O gospodarskem pomenu tega najdišča b o moč izreči končno
sodbo šele, ko bo to področje geološko dokončno raziskano.

3. O s t a l a r ud i šč a
Verjetno bomo nadaljevali z raziskovanjem boksitnih ležišč v
Šentandražu, ki so jih že Nemci med okupacijo delno raziskali in tudi
odprli. Neznan j e odstotek aluminija, železa in silicijevega dioksida.
Danes ga pridobivamo v majhnih količinah le za metalurgijo kot pri-
mes za visoke peči. v „ , ... .
Nahajališče železne rude v Železnem j e znano ze vec stoletij in
so ga domnevno odkrili že Kelti. V bistvu j e to hidrotermalna impre-
gnacija apnenca s pritiskom med keratofirjem in apnencem. Naha-
jališče je bilo eksploatirano zaradi pirita.
Limonit nastopa kot kemični razpadni produkt pirita na površini
ter se j e uporabljal predvsem v barvni industriji. Po vsej verjetnosti
nima večje bodočnosti.
4. N e k o v in s k a n a h a j a l i š č a
Hkrati z opisom geološke libojske kadunje j e treba omeniti
keramično glino. Glinasti material in glino lahko opazimo ob levem
pritoku Bistrice, nadalje v bližini cerkve sv. Neže, k j e r so bdi nekdaj
zastavljeni tudi glinokopi. Glina je na nekaterih mestih skoraj bele
barve in dobre kvalitete, vendar je razvita samo v tankih po ah ob
plitvih obrobnih delih kadunje. Nemara se ta glina širi v globino,
kar pa še ni ugotovljeno. Številna vrtanja oib levem pritoku Bistrice
niso prinesla pomembnejših rezultatov, ker j e bila glina peskovita
in skrilava ter pomešana s Ca COs, včasih pa je vsebovala tudi drobce
premoga, kar vsekakor ni v prid dobri keramični glini. Dosedanja
številna odkopavanja so pokazala sicer kvalitetno keramično glino,
vendar pa v tako majhnih količinah, da se industrijsko pridobivanje
ne izplača. Geološki pogoji pa narekujejo nadaljnje raziskave; ne-
mara bi le prinesle uspehe, ki bi bili velikega gospodarskega pomena
za bližnjo keramično industrijo.
Med nekovinskimi surovinami j e omeniti še pojave bentonita,
ki nastopa od Škofje vasii na vzhodu do gričevnili obronkov nad G o -
tovljami na zahodu. Po vsej verjetnosti ima izmed kovinskih surovin
največjo bodočnost tako v slovenskem kakor tudi v jugoslovanskem
merilu.
Pri opisu rudnega bogastva v Spodnji Savinjski dolini smo po-
svetili glavno pozornost nahajališčem premoga, ki igrajo kot glavna
energetska baza za vse ostale industrijske veje velepomembno vlogo.
Brez dvoma b o potrebno za bodoči razvoj rudarstva v žalski komuni
geološko raziskati vse terene, kjer so možna nahajališča premoga ali
kovinskih in nekovinskih surovin, ker bi se s povečanjem rudarske
industrije v veliki meri okrepilo gospodarstvo komune, okraja in
države.
Ing. Lojze Kač:

Savinjski golding

Uvod

Spodnja Savinjska dolina, znana po svojem Hmeljarstvu sirom

po svetu, se razprostira ob bregovih Savinje od Celja do Letuša.
Hmelj gojimo pravzaprav v Spodnji Savinjski dolini pa v šaleški
dolini ob rečici Paki. ki se nad Polzelo steka v Savinjo.
Ponosni kmečki domovi in vzorna gospodarska poslopja se ne-
kako samozavestno pozdravljajo po vsej dolini. Še značilnejša pa so
bujna in skrbno negovana hmeljišča. Če hodiš jeseni po bogatih sa-
vinjskih vaseh, j e ves zrak prepojen s prijetno ostrim vonjem po
hmelju, s tistim posebnim vonjem, ki j e vsakemu Savinjčanu tako
drag. Kakor je v vinorodnih krajih vsakemu kmetovalcu najbolj pri
srcu vinograd, tako j e ponos vsakega kmeta v Savinjski dolini hme-
ljišče. Edino hmelju se mora Savinjska dolina zahvaliti za s v o j nagli
razvoj, napredek in blagostanje. Tega se Savinjčani predobro zave-
dajo. Hmeljarstvo j e zanje v resnici življenjskega pomena. Ves trud,
vsa skrb in ljubezen savinjskega kmetovalca velja himeljskim na-
sadom. Res da zahtevajo hmeljišča mnogo truda in znoja, ga pa v nor-
malnih letih tudi bogato poplačajo. O hmelju govore, da j e zeleno
zlato. Tega imena pa si ni pridobil samo zaradi visoke cene, ki j o v
konjunkturnih letih dosega na tržišču, ampak tudi zaradi napornega
dela, ki j e vloženo v njegovo pridelovanje, kajti vrednost blagu določa
trud, ki je vložen v delo, da to blago pridobimo. Res je, da do-
seže redkokateri poljedelski proizvod na trgu tako visoko ceno, pa
tudi noben pridelek ni izpostavljen takim padcem cen. Nasadi hmelja se
v letih dobre prodaje hitro širijo tudi izven hmeljskih okolišev. Hi-
perprodukcija povzroča strahoten padec cen, kar zopet vodi do opu-
ščanja hmeljišč. Za primer povejmo, da so pred prvo svetovno vojno
kolebale cene od 12 vinarjev do 16 kron za kilogram hmelja, za časa
stare Jugoslavije pa od 2 do 160 din za kg. Savinjska dolina je tudi
v najhujših krizah obdržala svoja hmeljišča, čeprav zreducirana. med-
tem ko so druga, izvensavinjska področja hmelj hitro opustila. Izjemo
v tem so delali le nekateri obdravski kraji, V kritičnih hmeljskih
letih lahko najde kupca samo kvaliteten hmelj, ta pa ni produkt samo
skrbne vzgoje, ampak j e poseben dar tal in podnebja. Oba faktorja
sta v Sav injski dolini izredno ugodna, zato j e tudi savinjski golding
poznan širom po svetu kot eden najkvalitetnejših hmeljev.
Jugoslovanske pivovarne potrošijo le majhen del domačega pri-
delka. Ogromno večino ga izvažamo v inozemstvo, kar nam prinaša
vsako leto mnogo milijonov deviznih dinarjev. Tako predstavlja izvoz
hmelja važno postavko v gospodarski bilanci Slovenije.
 O pis hmeljske rastline
No, oglejmo si hmelj n a j p r e j botanično! Hmelj (Humulus lupulus)
j e rastlina, ki spada v družino konopelj (Cannabinaceae), ta pa v,red
koprivnic (Urticales). Je torej bližnji sorodnik konoplje, kopriv in
moroveev. Kakor vidimo, j e v sorodstvu z nekaterimi tekstilnimi rast-
linami (konopljo, koprivo). Tudi sam ima močna vlakna, iz katerih se
da napraviti juta, vendar ga v tej smeri ne izkoriščamo, ker j e po-
stopek za pridobivanje prezapleten in predrag. Hmelj j e dvodomen
ali dieciski. Imamo torej moške in ženske rastline. Moške rastline no-
sijo samo prašnate cvetove, ženske pa pestične. Redkokdaj dobimo
na isti rastlini obe vrsti cvetov, moški pa so v takih primerih neplodni.
V hmeljarstvu g o j i m o samo ženske rastline in sicer zaradi hmeljnih
storžkov. Hmelj j e večletna rastlina ovijalka, ki se o v i j a okoli
opore od leve na desno, torej v smeri urnega kazalca. V zemlji
ima debelo koreniko (podzemno steblo), v kateri se preko zime hrani
organska substanca. Vsako leto poženejo iz korenike novi poganjki.
Korenine so zelo razvite in dosežejo globino 4 m in še več. Iz podzem-
nega stebla p o g a n j a j o blizu površine adventivne korenine, ki srkajo
brano iz gornjih zemeljskih plasti, razvejana srčna korenina pa j e
razvita v globljih plasteh. Stebla in listi so pokriti z dlačicami. Dla-
nasto narezani listi si stoje na steblu nasproti. Hmeljnim steblom pra-
v i j o naši hmeljarji trte. H m e l j cvete konec j u n i j a in sicer v razcvetju.
Tako imenovano žensko socvetje j e sestavljeno iz 20—60 cvetov, ki
tvorijo klasek (cvetovi so sedeči in na vretencu premenjalno raz-
vrščeni, razcvetajo se od spodaj navzgor). Po dva in dva cveta sedita
na enem krovnem listu. Ženski cvet j e sestavljen iz neznatnega dvo-
delnega perigona in nadrasle plodnice, ki nosi peresasto brazdo. Cvet
j e ovit v predlist, ki j e mnogo manjši kot krovni listi, pa ga pozneje
v velikosti doseže. Moški cvetovi pa so sestavljeni iz peterodelnega
perigona in pet prašnikov. V hmeljnih nasadih normalno ne pride
do oprašitve (same ženske rastline), nastavek cveta ostane na pred-
listu kot majhno mehko rumeno zrnce. Če pa j e cvet oplojen, se iz
plodnice razvije črn orešek. Orešek j e nekaj manjši kot konopljeno
zrno in zelo lahek (1000 zrnc ca. 4 g ) . R a z v o j semena občutno poslabša
kakovost hmelja, zato d i v j e rastoče moške rastline uničujemo kot
hude sovražnike naših nasadov kvalitetnega hmelja. Hmelj j e rastlina,
ki silno hitro raste. V nekaj mesecih se razvije in rodi. V hmeljiščih
razmnožujemo hmelj samo vegetativno. Iz semena vzgajamo rastline
le tedaj, kadar hočemo s križanjem dobiti nove hmeljske sorte. Seme
kali precej počasi.
Zakaj gojimo hmelj
Znano je, da uporabljamo hmelj eve storžke za varjenje piva. S
hmeljem pivo začinjamo in antisepticiiramo. Poraba hmelja pni var-
j e n j u piva j e razmeroma zelo majhna. Za 100 litrov ga potrebujemo
od 15 do 50dkg, le pri nekaterih težkih angleških vrstah piva (Ale
in Porter) po cel kilogram. Nekaj hmelja se porabi tudi v zdrav-
stvu in pekarski obrti (v tropskih krajih namesto kvasa), vendar so to
lako malenkostne količine, da na pridelovanje nimajo nobenega vpliva.
Poraba limelja j e zato popolnoma odvisna od potrošnje piva. Hmelj
j e torej industrijska rastlina, ki j e odvisna od razvoja pivovarniške
industrije in zaradi te enostranske uporabe so njegove cene tako zelo
nestalne. Hmelj ev i storžki v svežem stanju vsebujejo 60—70% vode.
Zaradi tako visokega procenta vode se sveže obran hmelj hitro vžge
in začne kvariti, kar mu silno zniža njegovo tehnološko vrednost. Sveže
nabran hmelj zato takoj v sušilnicah posušimo na 10% vode in ga
pustimo še nekoliko odležati, da se procent vode dvigne na kakih 12%.

ZGODOVINA HMELJA

Stanje po svetu
Hmelj j e azijska rastlina. Poznali so j o že stari narodi pred
našo ero. Rimljani so divje rastoči hmelj uporabljali kot sočivje in
kot zdravila. V Evropo so hmelj prinesla slovanska in germanska
plemena med preseljevanjem narodov. Katera plemena so prva
začela uporabljati hmelj kot začimbo k pivu, ne vemo, znano pa je,
da so začeli v 8. in 9. stoletju gojiti hmelj kot kulturno rastlino v
Franciji in Bavarski. V 9. stoletju so ga že splošno uporabljali v pivo-
varstvn. Nič več niso gojili hmelja samo poleg povrtnin, ampak so
se povsod, kjer so varili pivo, dvignili tudi hmeljniki. Najboljše pivo
so kuhali po samostanih, pozneje pa tudi v nekaterih meščanskih
družinah. Prvotno so torej »pivovarne« same pridelovale hmelj za
lastno uporabo. Kmalu so ugotovili, da raste hmelj povsod, vendar
daje zadovoljive pridelke dobre kakovosti le v redkih krajih, kjer
mu godijo zemlja, podnebje in lega. Čim finejše pivo so varili, tem
b o l j izbirčni so postajali pivovarnarji glede kakovosti hmelja. Zaradi
tega so pivovarne pridelovanje hmelja za lastne potrebe kmalu opu-
stile. Raje so ga nabavljale iz krajev, kjer so pridelovali priznano
blago. Tako se j e polagoma hmeljarstvo omejilo le na tiste kraje,
kjer so dani vsi pogoji za pridelovanje prvovrstnega hmelja. Trideset-
letna vojna j e hmeljne nasade po Evropi skoraj popolnoma uničila.
Konec 16. stoletja pa j e hmeljarstvo zopet oživelo, in j e v naslednjih
stoletjih sicer počasi, toda vztrajno napredovalo. V 16. stoletju so
prenesli hmelj v Anglijo, v 17. .stoletju pa v Ameriko. V mirnem času
je poraba hmelja v porastu, medtem ko se v vojnem času občutno
zmanjša. Pred prvo svetovno vojno j e bilo na svetu okoli 100.000 ha
hmeljišč, ki so letno dala približno 750.000q (po 50kg) hmelja. V prvi
svetovni vojni so se hmeljniki znatno skrčili, ker ni bilo povpraše-
vanja po hmelju. Takoj po vojni pa j e bil hmelj zopet zelo iskan.
Veliko povpraševanje ob malih ponudbah j e ceno hmelja zelo dvignilo.
V teh letih konjunkture so se hmeljni nasadi hitro širili ne samo
v območjih, ki so za hmelj ugodna, ampak tudi v krajih, kjer so
pogoji za sajenje hmelja manj ugodni. Pozneje so za hmelj zopet
manj plačevali in zopet j e bilo tudi nasadov manj. Leta 1939 j e bilo
na svetu 53.000 ha hmeljnikov, kar daje letno povpr. 600.000 q pridelka.
Tolikšna j e tudi stvarna potreba. Največ hmeljišč imamo v Evropi
in sicer okoli 38.000 ha, v Ameriki jih j e približno 14.000 ha (večina
v ZDA, le nekaj malega v Kanadi) in 700ha v Novi Zelandiji in
Avstraliji. Do leta 1957 so prijavljene hmeljske površine dvignili na
tisto stanje, kakršno j e bilo pred 20 leti. Na svetu j e 54.676 ha hmelj-
skih površin; od tega v Evropi 39.981 ha, v Ameriki 11.214 ha, na ostalih
kontinentih pa 3.481 ha. V Jugoslaviji j e bilo leta 1957 2.481 ha
hmeljišč, od česar v Sloveniji 2.020 ha. v Baoki pa 461 ha. Najboljši
hmelj pridelujejo v Evropi, in sicer Češkoslovaška v okolici Žatca,
Jugoslavija v Savinjski dolini in Nemčija v Spaltu, Hallertalu in
Tettnangu na Wirtenberškem. Po količini pridelka j e Jugoslavija
v Evropi na četrtem mestu in sicer za Nemčijo. Anglijo in Češkoslo-
vaško.

S t an j e p r i nas (razvoj)
Hmelj j e na ozemlju Jugoslavije že davno poznan. Tako vemo,
da so ga v okolici Škofje Loke gojili na posestvu brižinskih škofov
že v 12. stoletju (Urbar Notitia bonorum de Lonca iz leta 1156). Vendar
se hmeljarstvo ni moglo prav uveljaviti vse do 19. stoletja, kajti
domače pivovamištvo je bilo sila slabo razvito. Kot drugod v Evropi
se j e tudi pri nas širilo hmeljarstvo v- različnih krajih, toda vedno
samo v manjšem obsegu. Končno se j e hmeljarstvo v Jugoslaviji
omejilo samo na dva hmelj ska okoliša, ki obstajata še dandanes, t. j .
na Savinjsko dolino s središčem v Žalcu in na Vojvodino s središčem
v Novem Sadu. V Vojvodini so pričeli hmeljariti že leta 1770, vendar
se je hmeljarstvo tudi tam ukoreninilo šele pred prvo svetovno vojno.
Nas zanima predvsem hmeljarstvo v Savinjski dolini.
V 19. stoletju so poskušali hmeljariti v okolici Velenja, Ptuja
in Maribora. Niso uspeli. Hmeljišča so jim prej ali slej propadla.
Za začetek slovenskega hmeljarstva računamo leto 1870, ko se j e
hmeljarstvo ukoreninilo v Savinjski dolini. Res je, da so imeli prva
poizkusna hmeljišča že v letih 1850 do 1860 v okolici Celja in Žalca,
vendar se niso obnesla. Tako j e Franc žuža, lastnik rudnika v Zabn-
kovici in žalske pivovarne, že leta 1854 imel v Žalcu hmeljišče, ki
ga j e po nekaj letih opustil. Sadil j e žateški hmelj, ki se v naših
krajih očividno ni obnesel. Pravo sorto za naše razmere j e prinesel
šele Josip Bilger, ki j e bil oskrbnik graščine Novo Celje, po rodu
pa iz AVtirttemberga. Ta j e leta 1770 napravil nasad poznanega
wurt temberškega hmelja, ki se je prav dobro obnesel. Sadeže iz
graščinskega hmeljišča j e dal na skrivaj Janezu Hausenbichlerju. ki
si j e leta 1776 postavil stalen hmeljski nasad. Zgledu Janeza Hausen-
biohlerja so v naslednjih letih sledili Jože Žigan. Marija Roblek,
Rudolf in Franc žuža in nekateri drugi Žalčani, tem pa tudi ostali
Savinjčani, med njimi Kari pl. Haupt iz Štrovseneka, Janez Pauer iz
Braslovč in drugi. Haupt in Hausenbichler sta uvedla v naša hmeljišča
angleški golding, ki se j e krasno prilagodil našim razmeram in dajal
izredno kvaliteten pridelek. Vedno b o l j je izpodrival poznega wiirt-
temberžana, dokler le-tega ni leta 1928 peronospora popolnoma uničila.
 Že I. 1880 so napredni savinjski hmeljarji ustanovili »Južnoštajer-
sko hmeljarsko društvo v Žalcu«. Kmalu so tudi uvideli, kakšne važno-
sti bi bila za njih hmeljarna, v kateri bi svoje blago lahko primerno
pripravili za trgovino. Leta 1902 j e bila v Žalcu na pobudo hmeljar-
skega društva ustanovljena »Hmeljarna«, zadruga z. o. z., ki je imela
vse ustrezne naprave za konzerviranje in pakiranje hmelja, kot to
zahteva svetovna trgovina. Ko še ni bilo žalske hmeljarne, so ves

Prva slovenska knjižica o hmelju

v Savinjski dolini nakupljeni hmelj preparirali in prebasali v Žatcu

in Nurnbergu. Ustanovitev hmeljarne pa j e trgovino s hmeljem
poenostavila in poživila. Največ zaslug za njeno ustanovitev imata
Josip Sirca in Franc Roblek, (žalska hmeljarja), ki sta bila dolga
leta člana njenega načelstva. Kmalu so postali prostori hmeljarne
premajhni. Leta 1907 so j o s pomočjo države iprvič povečali. V letih
1926. 1927 in 1928 pa so j o zopet razširili, tako da j e dandanes ena
največjih v Evropi. Druga važna ustanova hmeljarskega društva j e
bila oznamkovalnica za hmelj. Le-ta j e bila ustanovljena leta 1908.
Hmelj j e oznamkovala neobvezno ter ga odpošiljala na trg pod znamko
»Južmoštajerska savinjska dolina«. Med najzaslužnejšimi voditelji
Hmeljarskega društva j e bil Anton Petriček, nad/učitelj, saj ga j e
vodil 51 let. Južnoištajersko hmeljarsko društvo se je po prvi svetovni
vojni preimenovalo v »Hmeljarsko društvo za Slovenijo«, ki j e obsta-
jalo do ustanovitve Hmeljarske zadruge. V marcu leta 1946 so zbrani
hmeljarji zaradi poenotenja poslov soglasno sklenili združitev bivših
hmeljarskih organizacij: Hmeljarske zadruge, Hmeljarskega društva
in Hmeljarske zveze v Hmeljarsko zadrugo v Žalcu, ki j e bila nato
nekaj let edina predstavnica slovenskega hmeljarstva. Hiter razvoj
zadružništva po vojni pa j e preraste! ozke okvire te zadruge. Leta
1952 je bila zadruga razpuščena. Ustanovljeno j e bilo izvozno trgovsko
podjetje, ki pa j e obdržalo ime »Hmeizad«. To podjetje odkupuje
vsakoletni pridelek hmelja iz vse Slovenije, ga vskladišči, preparira
iin ustrezno pakira. Njegova glavna skrb pa j e prodaja na svetovna
tržišča. Poleg- tega dobavlja zadrugam in državnim posestvom vse
potrebščine za hmeljarjenje (hmeljevke, zaščitna sredstva itd.). Vsaka
pošiljka hmelja j e plombirana, opremljena z žigi in kontrolno listino.
Javni organ, ki ima pravico izdajati takšne listine, je Hmeljna komi-
sija za Slovenijo. Pridelovalci hmelja pa so preko svojih zadrug
povezani v Kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo v Žalcu. Le-ta
usmerja dandanes razvoj celotnega kmetijstva na hmeljarskem pod-
ročju.
Strokovno usmerja hmeljarstvo -poseben Inštitut, ki ima svoj
sedež tudi v Žalcu. Inštitut za hmeljarstvo j e bil ustanovljen leta
1952. Na svetovnih tržiščih je uspešen prodajalec hmelja — kakovost.
Zato mora biti hmeljar dandanes mojster svojega poklica. V ta namen
j e bila leta 1953 ustanovljena hmeljarska šola v Vrbju pri Žalcu.
V prvih dveh letih j e bila ta šola dveletna, ki j o j e končalo 17 učencev.
V naslednjih treh letih od 1955/56 do leta 1957/58 pa j e 'bila šola pre-
usmerjena v enoletno. To šolo j e z uspehom končalo 40 učencev.
Poleg redne šole so bili med tem časom tudi 4 večmesečni tečaji. Prvi
tečaj j e bil za vodje strojno-traktorskih obratov pri kmetijskih zadru-
gah. ki ga je obiskovalo 27 udeležencev. Temu sta sledila dva
tečaja za kvalificirane traktoriste; prvega je obiskovalo 29, drugega
pa 32 udeležencev. V času vegetacije hmelja v letu 1958 pa j e deloval
hmeljarski tečaj, ki ga j e obiskovalo 20 udeležencev iz mariborskega
in novomeškega okraja. V prvih šestih letih j e dokončalo hmeljarsko
šolo 57 rednih učencev in 108 tečajnikov. S šolskim letom 1958/59
se j e šola, v katero j e vpisanih 24 učencev, zaradi gospodarskih potreb
zopet preusmerila v dveletno. Mimo drugih sta v šoli glavna predmeta
hmeljarstvo in poljedelstvo s poudarkom na mehanizaciji. Brez
naštetih ustanov bi naše hmeljarstvo ne moglo stopati vštric z raz-
vojem v drugih, gospodarsko razvitejših državah.
Delež pri razvoju savinjskega hmeljarstva pa je prav gotovo imela
tudi žalska pivovarna, ki j o j e leta 1842 ustanovil Franc Zuža.
takratni lastnik rudnika Zabukovica. Leta 1881 je prevzel pivovarno
Simon Kukec, j o moderniziral in varil v n j e j pivo do leta 1902. Tedaj
j e pivovarno prevzela delniška družba Žalec-Laiško, ki pa j o je leta 1914
opustila. Do leta 1940 j e bila pivovarna prazna, tedaj pa so j o pre-
delali v tovarno jute »juteks«, kajti pri pakiranju hmelja potrebujejo
tudi mnogo jute. Razvijanju hmeljarstva j e pomagala tudi tvornica
sušilnic, ki j o j e leta 1878 ustanovil Jože Lorber starejši. Po vsej
Savinjski dolini, pa tudi po Vojvodini, kjer goje hmelj, so postavljene
Lorber j eve sušilnice z vgrajenim ventilatorjem. Leta 1922 j e tvornico
prevzel Jože Lorber mlajši, leta 1946 pa j e bila tovarna nacionalizirana.
Hmeljarsko društvo v Savinjski dolini j e pričelo prav skromno.
Prva leta j e imelo samo 38 članov. Število članstva j e prav počasi nara-
ščalo. Pred prvo svetovno1 vojno ni nikoli prekoračilo števila 200. Po
prvi svetovni vojni, v letih konjunkture, j e naraslo število na 1673 čla-
nov (1929. 1.), nato pa j e zopet naglo padlo. Pred drugo svetovno vojno
j e bilo v Sloveniji zasajeno 2,500 do 2.800ha hmeljskih površin in to
preko 90% v Savinjski dolini. Za časa druge svetovne vojne se j e hme-
ljarstvo v vsej Evropi zmanjšalo na minimum. Slovenija j e od prejš-
njih 2.500 ha imela samo še 630 ha hmeljnih nasadov. Po vojni se j e
stanje zaradi splošnega pomanjkanja sredstev za obnovo, hmeljišč le
počasi izboljševalo. Sedaj je zopet včlanjenih 3905 hmeljarjev, ki
pridelujejo hmelj na površini 2640ha.
Da j e hmeljarstvo res mnhasta kultura, katere razširitev nare-
k u j e j o ekonomski pogoji domače in svetovne politike, kaže dejstvo,
da smo do leta 1957 povečali vsako leto le majhen odstotek hmeljnikov.
Priznati moramo celo, da j e v letih 1951 padla površina hmeljišč za
skoraj 1 %, v letu 1954 pa celo za 2.59 % od prejšnjega leta. Poslej pa
se je hmeljarstvo širilo z večjo intenzivnostjo, tako da smo v letu 1955
povečali hmeljišča za 6.4 %, naslednje leto za 9,7 %, v lanskem letu
pa za 7.3 %, medtem ko so se v letu 1958 povečala hmeljišča izven
savinjskega območja za 150ha, t. j. 7.5%, po vsej Sloveniji pa za
30.37 %. Kakor že rečeno, j e površina hmeljišč napredovala zelo po-
časi. mnogo hitreje pa se j e večal povprečni hektarski pridelek in
izboljšala se j e kvaliteta hmelja. Leta 1957 smo nabrali vsega skupaj
2,343.134 kg suhega hmelja. Od te količine je bilo samo 22,8% tretje
in četrte vrste, ves ostali hmelj pa j e bil prve in druge kvalitete.
Povprečni hektarski pridelek j e bil to leto 1157 kg suhega hmelja.
Velikega pomena za okrepitev in pospeševanje hmeljske kupčije
so bile udeležbe naših hmeljarjev na raznih razstavah v inozemstvu.
Na mnogih razstavah j e savinjski hmelj zaradi svojih finih in kom-
paktnih storžkov, izredne arome, krasne gladke zelene barve in vi-
sokega odstotka lupulina, dobil prve nagrade in odlikovanja. Na sve-
tovni razstavi v Parizu leta 1900 j e dobil »premier prise« in »grand
prise«. Na do sedaj največji mednarodni hmeljski razstavi v Berlinu
leta 1909 pa mu j e bilo priznano drugo mesto, takoj za žateškim. Poleg
teh dveh največjih razstav pa se je hmeljarsko društvo udeležilo še
razstav v Trstu, na Dunaju, v Londonu, Pragi, Berlinu, Zatcu, Gradcu,
Barceloni itd. Na vseh razstavah so ugotovili, da uživa štajerski golding
svetovni sloves in da prav nič ne zaostaja za žateškim in tetnanškim.
 H m e l j a r s k o društvo j e s k r b e l o tudi za s t r o k o v n i p o u k mladih
h m e l j a r j e v v obliki raznih p r e d a v a n j , ki so bila p o vseh v e č j i h vaseh,
k j e r so g o j i l i h m e l j . Že takrat so se h m e l j a r j i z a v e d a l i , da l a h k o nudi
n a j u s p e š n e j š i teoretičen in p r a k t i č e n p o u k le s t r o k o v n a šola za
h m e l j a r s t v o , za k a t e r o so se h m e l j a r j i p o t e g o v a l i že pri a v s t r i j s k i vladi
in v stari Jugoslaviji, toda v s e l e j zaman. Šele socialistična J u g o s l a v i j a
j i m j e izpolnila v r o č o ž e l j o .
Kar zadeva hmeljarsko literaturo, j e bilo stanje boljše. Ze leta
1882 j e Janez Hausenbichler spisal »Navodilo o hmeljariji«. V letih
190S in 1910 je avstrijsko kmetijsko ministrstvo izdalo »Navodilo k
umnemu hmeljarstvu« v nemškem jeziku, ki sta ga Anton Petriček
in B. Skalicky prevedla v slovenščino in ga prilagodila razmeram v
Savinjski dolini. Leta 1927 je kmetijsko ministrstvo izdalo Teržanov
»Prirucnik o g o j e n j u hmelja«, proizvajalci čilskega solitra pa
»Hmeljarstvo«. Leta 1928 j e izdal ing. Vinko Sadar v Mariboru knjigo
»Hmeljarstvo«. Poleg tega so poučni članki izhajali tudi v različnih

V piramide
zložene
h melje vke
pozimi

časopisih. Ko j e bila Savinjska dolina še pod bivšo Avstrijo, so hmeljar-

ske članke objavljali v časopisu »Landwirtschaftliehe Mitteilungen«,
ki j e izhajal v Gradcu. V bivši Jugoslaviji so hmeljarski članki izha-
jali v »Slovenskem gospodarju«, »Kmetovalcu«, pa tudi v dnevnikih
»Jutro« in »Slovenec«. D o l g o časa so se hmeljarji borili za svoje
glasilo, dosegli pa so svoj cilj šele leta 1930, ko j e hmeljarsko društvo
začelo izdajati strokovni list »Slovenski hmeljar«, ki j e izhajal vsakih
14 dni. Okupator j e glasilo odpravil. Po vojni j e Hmezad zopet začel
izdajati hmeljarsko glasilo »Hmeljar«, ki prinaša vsak mesec najraz-
ličnejše članke s hmeljarskega področja. To glasilo j e izdal Hmezad
do avgusta 1952. leta. V septembru 1952 j e mesečnik »Hmeljar« izdajal
Hmeljarski odbor pri O k r a j n i zadružni zvezi v C e l j u s sedežem v
Žalcu. Od oktobra leta 1956 pa j e te posle prevzela Kmetijska pro-
izvajalna poslovna zveza v Žalcu, ki od tedaj d a l j e izdaja hmeljarsko
mesečno glasilo.
 Z 11 a (11 s t v e n o p r o u č e v a 11 j e li m e 1 j a

Že pred vojno (1937, 1936, 1939) j e »Zavod za poljoprivrednu

hemijsku tehnologi ju« agronomske fakultete v Zagrebu pod vodstvom
dr. Viktorja Kudelke vršil kemijska raziskovanja savinjskega pa tudi
vojvodinskega hmelja, ki jih je objavil. To delo je po vojni na-
daljeval isti zavod pod vodstvom Dr. Ferda Fišerja. Od leta 1949 j e
delal kemijske analize takratni kemični oddelek Hmeizada v Žalcu,
ki j e že leta 1949 tudi izdal izčrpno poročilo.
Z ustanovitvijo Inštituta pa j e vse delo prevzela ta ustanova, ki
j e leta 1937 izdala obširno poročilo o svojem delu. V prvi polovici tega
dela je opis splošnega dela Inštituta, v drugem delu pa je poseben del,
ki nam podaja probleme Inštituta, s katerimi se ukvarja.
Hmeljarstvo je pri nas med najintenzivnejšimi poljedelskimi pa-
nogami: le še vrtnarstvo lahko terja večje nege in obdelovanja. Največ
delovne sile porabimo pri agrotehniki hmelja, čeprav so skoraj že vsa
dela zelo ^mehanizirana. Ta kultura pač največ daje in zato j e tudi
najbolj zahtevna. Hmelj izredno hitro raste, tako da moramo vsa
glavna dela izvršiti v dobrih štirih mesecih. Prva dela se začno,v hmelji-
ščih v drugi dekadi aprila, sredi avgusta pa je hmelj že obran in
posušen ter čaka v temnih in suhih skladiščih na prevzem. Vinsko trto
lahko obrezujemo že v lepili zimskih dneh, moramo pa j o pred vege-
tacijo v zgodnji pomladi, medtem ko s trganjem grozdja začnemo šele
v oktobru. Vegetacija vinske trte traja dobrih sedem mesecev. In koliko
dela vzame hmelj? Krompir zahteva 80 delovnih dni po hektarju, za
vinsko trto rabimo 3.3 krat toliko časa, iza hmeljišče pa kar petkrat
toliko delovnih dni. Res je, da se z mehanizacijo zemeljskih del in
zaščite hmeljišč število delovnih dni občutno zmanjšuje, toda na drugi
strani pa večji hektarski pridelki in boljša kvaliteta hmelja zahtevajo
več truda in minogo preciznega dela. V mnogih državah že uvajajo
strojno dbiranje hmelja, kar velja zlasti iza tiste, kjer zelo primanj-
kuje ročne delovne sile. Ta problem še trenutno pri nas ni tako pereč.
Kvaliteta hmelja pri strojnem obiranju hudo trpi. To si lahko pri-
voščijo samo države, ki porabijo ves pridelek doma, ne ipa Jugoslavija,
ki g o j i hmelj v glavnem za izvoz. Res pa je, da obiralne stroje iz-
popolnjujejo. Novejši tipi strojev že mnogo lepše obirajo. Za nas bo
prišlo v poštev strojno obiranje šele takrat, ko bodo stroji za obiranje
hmelja samohodni in bo obiranje na kraju samem, ne da bi že med
obiranjem rezali hmeljevino. Sedanji stroji so montirani pod streho,
kjer se vrši obiranje hmelja s porezane hmeljevine. Škoda nastane v
tem. ker se hektarski pridelek zaradi predčasnega porezanja hmeljevine
med obiranjem v naslednjih letih zmanjša nad 30 %. V prihodnjih
letih, ko bodo uvedli strojno obiranje, se bo tudi število delovnih dni
približalo obdelovanju intenzivnih vinogradov.
 P tr i p r a v a z e m l j e za n o v e nasade
Za lažje razumevanje zahtevnosti te intenzivne kulture si oglejmo
dela, ki jih j e treba preko leta opraviti na bmeljiskik nasadih. Za novo
hmeljišče moramo zemljo zrahljati vsaj do 40, če le mogoče pa do
50 cm globoko. Tako ročno rigolanje, kakor tudi rigolanje z vprežno
živino, kakor so delali prvi hmeljarji, dandanašnjemu času ne ustreza.
Sedaj to delo najbolje in najhitreje opravijo težki traktorji s podrah-
ljačeni. Živo zemljo obrnejo, spodnjo pa samo zrahljajo do 40 om
globoko. Rigolanje, t. j. rahljanje zemlje do 50 cm, moramo opraviti še
jeseni, da koiiserviranio v zemlji zimsko vlago in izrabimo zmrzovanje
vode v zemlji za njeno rahljanje.
Po rigolanju zemljo prebranamo in če j e potrebno, j o zravnamo
in razikoličimo. Po razkoličenju se lotimo postavljanja žičnega ogrodja.
Pa najprej o prednosti žičnic! •Tudi površen opazovalec vidi, da
se žičnice vse b o l j in b o l j širijo po Savinjski dolini. Vedno več hme-
ljarjev se ogreva zanje, ker so prepričani o njihovi praktičnosti. Kdor
si j o j e postavil na eno hmeljišče, stremi za tem, da bi opustil hmeljevke
tudi na drugih, da se b o ves lunelj spenjal po žici. Nič več napornega
postavljanja hmeljevk, zamudnega privezovanja in napeljave hmelja,
niti smukanja in postavljanja piramid! Odpade tudi težko delo »štan-
gerja«. Kolikokrat ne končamo pravočasno privezovanja v hmeljiščih
in koliko panog zaostane v rasti, ker zaradi bujne rasti niso dovolj
naglo našle opore in se bohotijo po zemlji. Zapoznelo privezovanje
mladic tako »zmoti« rastlino v rasti, da se lahko za 14 dni zakasne v
razvoju in zlasti v neugodnih letih ne doseže vrha hmeljevk. Marsi-
kateremu hmeljarju, ki pri delu iz žičnicami še nima izkušenj, povzroča
to delo precej skrbi in išče zato potrebnih nasvetov.

Konstrukcija ž ič n i c e
Kako se bomo torej lotili postavljanja žičnega ogrodja? Najprej
moramo vedeti, kako visoka naj bo žičnica. Po dosedanjih izkušnjah
menimo, naj žičnica ne bo previsoka, in sicer iz več razlogov. Delo v
previsoki žičnici j e težko, zlasti pri napeljavi žice, po kateri se hmelj
vzpenja. Pri delu si nesiguren in vsako žico po večkrat dvigneš, preden
obesiš hmelj na podolžno žico. Se važnejši razlog, zakaj naj ne bodo
žičnice previsoke, pa j e tale: na previsoki žičnici hmelj zlasti v ne-
ugodnih letih ne doseže vrha ali pa ga doseže prekasno. Stranske pa-
noge so na takem hmelju prekratke in ne morejo imeti toliko plodu
kot hmelj, ki j e razvil dolge panoge. Višina žičnice, to j e razdalja od
tal pa do žične strehe, naj torej ne bo več kot 6 m. Žičnica pa naj ne
bo nižja pri pokončni napeljavi. Če se odločimo, da bomo postavili
nižjo žičnico, se moramo odločiti za poševno napeljavo.
Kako izračunamo število drogov? Da lahko izračunamo število
drogov za žično ogrodje, nam morajo biti poznane stranice zemljišča,
ki j e ali pa bo zasajeno s hmeljem. Zanima nas torej razdalja od prve
do zadnje vrste hmelja, to j e širina njive in dolžina vrste, to j e razdalja
od prvega do zadnjega sadeža v vrsti. Če sadimo hmelj po novem
načinu, io j e 2 m X 2 m, oziroma 2 m X ] m, potem dobimo število vrst.
v katerih postavljamo stebre 1ako, da širino njive delimo z 10. Če se
račun izide brez ostanka, potem prištejemo količniku še eno vrsto, če
nam pa pri deljenju ostane še nekaj metrov, moramo količniku pri-
šteti še dve vrsti. Na ta način dobimo število vrst drogov na njivi.
Število drogov v eni vrsti dobimo na enak način. Dolžino v rste
delimo z 10. Količniku prištejemo še en drog, če se deljenje točno izide:
če dobimo ostanek, pa moramo količniku prišteti še dva drogova. Ko
smo izračunali število vrst, k j e r postavljamo drogove in število drogov
v eni vrsti, lahko z množenjem ugotovimo potrebno število drogov, ki
jih bomo rabili za naš nasad (število vrst pomnožimo s številom drogov
v eni vrsti).
Koliko potrebujemo pokončnih in koliko poševnih stebrov? Pri
žičnici potrebujemo pokončne, poševne in vogelne drogove, ker pa so
le-ti različnih dolžin, moramo pri poseku oziroma nakupu drogov
vedeti tudi za število posameznih vrst drogov (koliko pokončnih, ko-
liko poševnih in koliko vogelnih).
Poševni drogovi stojijo okrog vsega hmeljišča, tedaj ne samo na
obeh straneh, ampak tudi na vsakem koncu njive. Od ugotovljenega
števila poševnih stebrov odštejemo štiri vogelne. Poševni drogovi mo-
rajo biti za en meter, vogelni pa za dva metra daljši od pokončnih.
Število pokončnih stebrov dobimo tako, da od potrebnega števila
drogov, ki jih bomo potrebovali v hmeljišču, odštejemo poševne in vo-
gelne drogove. Za 6 m visoko žičnico morajo biti pokončna drogovi
dolgi 7 m, poševni 8 m, vogelni pa. 9 m.
Nekoliko drugače izračunamo število drogov v hmeljiščih, kjer
sadimo še po starem načinu, t. j. 1,70 X l,40m odnosno 1,60 X 1.40m.
V takšnih hmeljnikih obdelujemo strojno samo v vrsti in ne vršimo
samo enosmerne obdelave med vrstami. Princip računanja j e enak.
Razlika j e samo v tem, da širine in dolžine njive ne moremo deliti
z 10, ampak s številom, ki se tej številki približuje in j o deljivo s šte-
vilom vrst odnosno razdaljo v vrsti. Imeti moramo pred očmi pravilo,
ki ga je postavila praksa, da j c največja dovoljena razdalja med dro-
govi okrog :I0 m. Vzemimo primer, ki je v hmeljiščih najčcšči. da j e
razdalja med vrstami 1,70m. Tu je največja dovoljena razdalja med
vrstami drogov 10.20 m. Drog od droga v vrsti pa naj bo oddaljen
samo 9.80m. S temi številkami torej delimo širino njive (I0.20m)
oziroma dolžino vrste (9.80 m). Če sadimo hmelj 160 X 140 cm. moramo
deliti širino njive z 11,20in (to je razdalja med vrstami drogov), drog
od drcga v vrsti pa j e oddaljen samo 8,80m, ker je razdalja med
vrstami precej široka. Na ta način so posamezni drogovi tudi tukaj
enako obteženi. Vedno postavljamo stebre tako. da j e razdalja med
vrstami večja od razdalje med drogovi v vrstah. V večini primerov
j e tako. da s to povečano razdaljo dobimo eno vrsto drogov manj.
Res je, da s tem ne prihranimo na drogovih, ker so zato drogovi v vrsti
gostejši, pač pa pri delu v hmeljišču, ki je brez drogov spomladi
hitrejše. Tako imamo v hmeljišču eno ali dve vrsti drogov več, pri
čemer je strojna obdelava lažja. Če so zaradi tega drogovi v vrsti
gosteje postavljeni, ne igra to posebne vloge, ker j e razdalja drogov
v vrsti kvečjemu za 1,20 m gostejša.
Praktični primer: Površina hmeljišča meri 1,0307 ha. Hmelj j e
zasajen v razdalji 1,70 X 1,40m. Razdalja od prve do zadnje vrste j e
39.10 m, od prvega do zadnjega sadeža v vrsti pa 247,80 m. Imamo torej
24 vrst in 178 sadežev v vrsti. Na zemljišču j e 4272 sadik, površina pa
meri 0.9688 ha. Širino zasajenega prostora moramo deliti z 10.20 m, ker
je razdalja med vrstami hmelja 1.70m. Torej 39.10 : 10.20 = 3 in ostanek
8.5 m. Ker smo pri deljenju dobili ostanek, prištejemo številu 3 še 2.
Tako borno dobili torej 5 vrst drogov.
Dolžino vrste, to j e razdaljo med prvim in zadnjim sadežem v
vrsti, delimo v našem primeru z 9,80m. Torej: Dolžina njive 247,80m
delj eno z 9,80m (razdalja med drogovi) — 25 in ostanek 2,80m. Številu
25 prištejemo še dva drogova zaradi ostanka, tako da bomo imeli v
vsaki vrsti po 27 drogov. Skupno bomo potrebovali na njivi: 5 (število
vrst drogov) X 27 (število drogov v vrsti) = 135 drogov:
Od te ga imamo:
4 vogelne drogove dolžine 9m
56 poševnih drogov 8m
75 pokončnih drogov . 7m
in 68 sider dolžine 1—1,2 m
Najbolje bo, da si parcelo, na katero mislimo postaviti žičnice,
narišemo in v njo včrtamo sadeže ter drogove. Zlasti j e to važno pri
njivah, ki nimajo pravokotne oblike in imajo skrajšane stranske vrste.
Na kaj moramo paziti pri postavljanju žičnice? Pri tistih njivah,
kjer se nam delj enje širine oziroma dolžine z razdaljo drogov izide
brez ostanka, postavimo drogove, n. pr. pri razdalji hmelja med
vrstami 1.70m za vsakih šest medvrst pokončne stebre v vrsto hmelja.
Pri poševnih in vogelnih drogovih moramo vedeti to, da je raz-
dalja med drogovi mišljena na vrhu žičnice in ne na mestu na zemlji,
k j e r je drog vkopan.
Poševni drogovi so postavljeni ob robovih njive v tretji vrsti
hmelja in nagnjeni z gornjim koncem nad prvo vrsto, tako, da j e vrh
droga oddaljen za kakšnih 30 om navznoter od prve vrste. Na enak
način postavljamo poševne drogove na konec njive. Poševni drogovi so
tudi tu pomaknjeni v vrsto za dve medvrstni razdalji, torej pri sa-
jenju z medvrstno razdaljo 1,70m za 3,40 m oziroma za 3,10m, kjer j e
vrh poševnega droga pomaknjen za 30 cm v njivo. Isto pravilo velja
tudi za vogelne drogove, samo da jih nagnemo proti vogelnim sadežem.
Pri tistih nasadih, kjer se deljenje ni točno izšlo, pa lahko s pre-
mišljenim postavljanjem drogov precej pripomorem o k večji stabil-
nosti žičnice. Ostanek, ki nam j e pri deljenju ostal, pove, da ena
razdalja med vrstami ne ustreza največji dopustni širini in moramo
zato dodati še en drog. Razdalja od zadnjega do dodanega droga j e
pač tolika, kolikor metrov nam j e ostalo pri deljenju. Ker j e ta razdalja
včasih tudi za več metrov manjša, j e razumljivo, da j e ta pas žičnice,
k j e r j e razpon med drogovi manjši, mnogo stabilnejši. Sedaj se pa mora

17 Savinjski zbornik
257
h m e l j a r , ki dela žičnico, o d l o č i t i sam, na katero stran n j i v e b o postavil
ta varnostni del žičnice. V g l a v n e m o d l o č a t a tu d v a f a k t o r j a : smer
v e t r o v v času, k o j e h m e l j n a j n u j n e j š i , to j e p r e d v s e m v j u l i j u in
avgustu in pa k o n f i g u r a c i j a terena. Zimski v e t r o v i žičnic n e o g r o ž a j o ,
ti so nevarni le slabo p o s t a v l j e n i m piramidam. O j a č e n i d e l žičnice
postavimo v smeri n a j m o č n e j š i h v e t r o v , pri n a g n j e n e m terenu pa na
o ž j i razpon m e d d r o g o v i na g o r n j o stran žičnice. K j e r j e žičnica zaradi
v e t r o v z vseh strani e n a k o o g r o ž e n a in leži na ravnem, razdelimo
varnostni del o g r o d j a na o b e strani žičnice, to se pravi, da r a z d a l j o
med p o š e v n i m i in p o k o n č n i m i d r o g o v i z m a n j š a m o e n a k o m e r n o na o b e t
straneh.

Hmeljišče v bujni rasti

Pri postavljanju drogov moramo opozoriti še na eno napako, ki j o

radi zagrešimo. Pri poševnih drogovih, ki so krivi, moramo paziti na
to, da j i h postavimo tako, da j e krivina vedno na g o r n j i strani, ker
nas sicer ovira pri delu aLi nam delo z vprego ali s traktorjem celo
onemogoča. N a j v e č j a ovira so vogelni drogovi. Zato poiščimo, če j e le
mogoče, krive drogove in j i m ob m i m o krivino navzgor.
K j e in kako ukopavamo sidra? Sidra so od l m do l,20m dolga
polena s premerom najmanj 20cm. Namesto lesa uporabljamo tudi
okrog 80 kg težke kamne. Sidra zakopljemo najmanj 150 cm pod po-
vršino zemlje. T o r e j moramo kopati vsaj 170 cm g l o b o k e jame. Sidra
zakopljemo točno v krajnih vrstah sadežev izpod vrha poševno po-
stavljenih drogov. Na koncili njive so sidra ukopana pri zadnjem
sadežu v vrsti. Vogelni drogovi imajo tri sidra. D v e sta v krajni vrsti
v razdalji enega metra, tretje pa na koncu sosednje vrste. Pri žičnicah
 na nagnjenem terenu n a j bo vsaj vsak tretji poševni drog na gornji
strani žičnice dvakrat zasidran!
K o so p o s t a v l j e n i d r o g o v i in j e n a n j i h m o n t i r a n a ž i č n a streha,
z e m l j o p o n o v n o p l i t k o p r e o r j e m o ali v s a j z r a h l j a m o steptano p o v r š i n o
in j o p r e b r a n a m o in z r a v n a m o . S e d a j se l o t i m o r a z k o l i č e n j a n j i v e .
Sadilna m e s t a n a j b o d o o z n a č e n a č i m b o l j t o č n o , d a l a h k o p o s a d i m o
vsak sadež na p r a v o mesto.

Razmnoževanje hmelja
Hmelj razmnožujemo v produkciji samo vegetativno. Del, s ka-
terim ga razmnožujemo, imenujemo sadiko. Sadika mora biti 10—20 cm
dolga, z dvema kolobarjema oči in 12mm debela. Sadike dobimo pri
rezi hmelja iz trt, ki so med letom pokrite z zemljo. Ta del trte, ki
poganja adventivne ali rosne korenine, vsako leto odkopavamo' in
odrežemo. Pri odkopa vanju hmelja moramo paziti, predvsem takrat,
kadar nabiramo sadeže, da ne ranimo z motiko tega dela rastline.
Sadeži morajo biti zdravi, ne razcefrani, na vrhu morajo biti poševno,
spodaj pa pravokotno in gladko odrezani. Adventivno korenje naj se
od sadike poreže z nožem, nikakor pa ne omuži, da se ne napravijo
nepotrebne rane. Nabrane sadike sproti zasipi j e m o in ko imamo za-
dostno količino, jih takoj posadimo na stalno mesto.

Agrotehnika hmelja
Kakor pripravi zemlje, tako moramo tudi sajenju hmelja po-
svetiti največjo skrb. Hmelj mora biti posajen točno v vrste, kakor j e
zakoličena njiva. Pred sajenjem iz,kopljemo jame, ki naj bodo vsaj
20 cm globoke in za rezilo lopate dolge oziroma široke. Vse jame naj
bodo oddaljene od markerja-količka, ki označuje sadežno mesto. V še
sveže jame nas ujem o komposta. Kompost pritisnemo z rokami okrog
sadeža in ves ostali prostor zasujemo z vlažno, ne suho zemljo. Sadež
naj b o okrog 8 cm pod površino zemlje, pokrit z rahlo plastjo zemlje,
vsaj 5 cm na debelo. Nad vsakim sadežem nastane na ta način plitva
jamica, v katero se steka prepotrebna vlaga pri najmanjšem dežju.
S p o m l a d a n s k o s a j e n j e j e e n a k o j e s e n s k e m u , če s e izvrši p r a v o -
časno, to j e p r e d o d g a n j a n j e m h m e l j a . H m e l j pa z a č n e o d g a n j a t i p r i
zemeljski temperaturi + 5 ° C.
V pravočasno zasajenih hmeljiščih so v mesecu maju odgnali
dobro razviti poganjki. Od vsake sadike napeljemo le dva na oporo,
ostale pravočasno odstranimo.
V n o v i h nasadih m o r a m o z e m l j o n e p r e s t a n o r a h l j a t i . K a k o r d i -
h a j o n a d z e m n i d e l i rastline, t a k o d i h a j o tudi k o r e n i n e . C e h o č e m o ,
da se b o d o k o r e n i n e h i t r o r a z v i j a l e , k a r j e za p r v o l e t n a h m e l j i š č a
p o s e b n o v a ž n o , p a z i m o na to, da b o vsa p o v r š i n a h m e l j i š č rahla, z e m l j a
o k r o g sadeža pa o k o p a n a z m o t i k o . Z z a d o s t n i m r a h l j a n j e m z e m l j e
borno o b d r ž a l i talno s t r u k t u r o v n a j u g o d n e j š e m s t a n j u in borno u n i -
čili tudi n a j b o l j t r d o v r a t e n p l e v e l . C e se s p l e v e l o m ne s p o p r i m e m o
p r a v o č a s n o , b o h m e l j i š č e še v n a s l e d n j i h letih z a p l e v e l j e n o in m u ne
b o m o mogli do živega.
 Dobro pripravljeni zemlji za prvoletna hmeljišča d »gnojimo med
vegetacijo še v treh obrokih. Posamezni obroiki so sestavljeni iz
2—3dkg dušičnatih, kalijevih in fosfornih gnojil. Prvi obrok raztrosimo
v maju. drugega uned 10. in 20. junijem (pri tem obroku damo tudi vso
preostalo količino fosfornih gnojil), zadnji obrok pa trosimo v tretji
dekadi meseca julija. Od omenjenih gnojil trosimo apneno amonijski
soliter posebej, medtem ko lahko superfosfat in kalijevo sol mešamo
in trosimo skupaj. Ker apneno amonijski soliter ni tako nevaren za
povzročanje požigov kot kalijeva sol in superfosfat, ga trosimo lahko
tudi v vetru in rosi. Pri gnojenju s kalijevo soljo in superfosfatoin pa
moramo bili veliko bolj previdni in paziti, da nam veter ne nosi prahu
umetnega gnoja na listje ali celo na trte hmelja. Teh dveh gnojil tudi
ne trosimo v rosi ali takoj po dežju, ko je rastlina še mokra.
Pri prvoletnih nasadih gnojimo okrog rastline. Prvi obrok raz-
trosimo v kolobarje od 20 do 4-0 cm, drugi od 20 do 60 cm, zadnji pa po
vsej površini. Krog pri rastlini s premerom 20 cm ne potrosimo z
umetnimi gnojili.
P r o t i k o n c u j u l i j a m o r a m o rastline r a h l a prisuti. Pri o s i p a n j u j e
p o t r e b n o izkoristiti d e ž e v n e d n i , ki so v tem č a s u p r e c e j r e d k i , p o
dežju osipanje najlaže izvedemo.
Hmelj razmnožujemo s potaknjenci, za katere se j e udomačil
izraz »sadeži« ali »sadike«. Sadike morajo biti zdrave, z dobro razvitimi
in zdravimi očesi, brez znakov napada plesni, ali gnilobnih bakterij,
niti ne smejo biti mehanično poškodovane. Morajo imeti vsaj dva
kolobarja dobro razvitih oči. Dolge naj bodo do 12 cm, a debele 15 do
20 mm. Tudi take, ki jih je napadel hmeljski hrošč niso uporabne. Da
se izognemo napakam pri sajenju, naj bo sadika spodaj ravno, na
gornji strani pa poševno gladko odrezana. Jedro sadik mora biti belo.
Takšne sadike sadimo, če imamo pripravljeno zemljo, že jeseni, običaj-
no pa v začetku meseca aprila.
Sadeže sadimo na stalno mesto. Pazimo na to. da ne bo sadež
vsajen niti preplitko pa tudi ne pregloboko. Vrhnji del sadeža mora
biti 10 do 15 cm pod površino izemlje. Na težjih zemljah sadimo bolj
plitvo, na peščenih toplih zemljah pa nekoliko globlje. V nobenem
primeru pa naj ne b o sadež več kot 15 cm pod površino zemlje. Pri
sajenju j e treiba paziti tudi na to, da sadež pravilno vtaknemo v zemljo,
da torej ni z brsti obrnjen navzdol. Zaradi lažje spoznave so obrezani
sadeži tako, kakor j e zgoraj omenjeno.
Nemogoče si je zamisliti uspešno saditev hmelja brez komposta.
Sadika mora biti z vseh strani obdana s kompostom. Sadimo vedno
z roko! Kompost pritisnemo k sadežu tako, da j e ves obložen z njim.
Samo tak sadež, ki bo čvrsto vsajen, bo odgnal tudi v sušnem vremenu,
t e nam zmanjka komposta, si v sili pomagamo z dobro uležamim hlev-
skim gnojeni, ki ga zmešamo z godno zemljo. Na vrhu pokrijemo sadež
z 2 cm debelo plastjo komposta in šele nato z zemljo. Napak je, če nad
sadežem napravimo gomilo, ker s tem povzročimo, da se deževnica
odteka proč od sadeža. Preden zrastejo vršički hmelja 30 cm, morajo
biti napeljana vodila po katerih se ovija hmelj.
 \ prvem letu da hmelj pri dobri negi tudi od 300 do 400 kg suhega
hmelja na ha. Hmelj iz prvoletnega nasada j e redkokdaj prvovrsten.
Drugoletni in starejši nasadi zahtevajo več delovne sile kakor
prvoletniki. Hmelj j e treba najprej odorati in odkopati do sadeža,
katerega smo prvo leto sadili, v naslednjih letih pa do starega štora,
ki ostane vedno v zemlji. Hmelj obrezujemo v prvi polovici meseca
aprila. Trte iz prejšnjega leta odrežemo tik štora, razen ene, na kateri
pustimo en kolobar oči, in sicer tudi čisto pri štoru. Iz tega kolobarja
navadno poženejo nove mladice, ki jih napeljemo na oporo. Vse ostale
čimprej odstranimo, da bi vso rezervno hrano, ki se j e od jeseni čez
zimo nakopičila v štoru, izkoristile samo na novo napeljane mladice.
Na eno vodilo napeljemo 3, le redko 4 trte. 4 trte pridejo v poštev le
pri hmelju v zadnjih letih, ko se zalistniki ne razvijajo več tako
bohotno.
Ko j e hmelj končno na opori, zelo hitro raste. Povprečni dnevni
prirastek j e okrog 10 cm, v toplih nočeh pa tudi 20 cm. Pri višini 2 do
3 m postane rast nekoliko počasnejša. Dnevni prirastek j e mnogo
manjši, kar j e razumljivo, ker poleg glavnih trt začno odganjati tudi
zalistniki, ki se razvijajo za vsakim listom. V mesecu juliju doseže
rastlina vrh opore in neha rasti v višino. Zalistniki se sedaj zelo raz-
vijejo in pri ugodni legi dosežejo tudi do 1 m dolžine. Spodnje za-
listnike. do 2 m višine, j e treba čimprej odstraniti, ker niso rodni in
zaradi prebujne rasti hmeljske rastline, le životarijo v njeni senci.
Za to iraizvojno stopnjo se kmalu pojavijo na zaliistnikih cvetni popki.
Najprej jih opazimo na spodnjih panogah in se enakomerno razvijajo
proti vrhu rastline. Hmelj cvete v socvetjih. Iz teh socvetij se razvijejo
posamezni storžki. Ko storžki komercialno dozorijo, to je običajno v
začetku druge polovice meseca avgusta, začnemo z obiranjem hmelja.
Hmelj obiramo tako, da ima vsak storžek okrog 1 cm dolg pecelj.
Nabrani hmelj j e treba takoj ali vsaj čez noč posušiti. Posušen
in odvolgujen hmelj sme vsebovati največ 12 % vode. Sušimo ga na
posebnih sušilnicah pri največ 50° C toplote. D o oddaje ga hranimo
v suhem in temnem prostoru.
Za časa rasti hmelja j e treba zemljo vedno rahljati in rastlini
dognojevati z umetnimi gnojili. Prvo rahljanje zemlje izvršimo takoj
po rezi hmelja. S traktorskim okopalnikom zrahljamo zemljo med
vrstami. Za to rahljanje porabimo največ časa, saj j e zemlja od jesen-
ske brazde in ker smo j o pri odkopavanju, rezi in napeljavanju žice
poteptali, najbolj zbita. Zemljo rahljamo med vegetacijo po potrebi,
tako da j e površina vedno zrahljana. Da obdržimo gornji sloj zemlje
preko leta v zadovoljivi strukturi, j o rahljamo ali branamo štiri do
šestkrat. Konec maja ali v začetku junija hmelj tudi prisujemo z
zemljo, da požene več rosnih koreninic, s katerimi črpa vodo in v njej
raztopljene rudninske snovi. Pas zemlje ob sadežih v vrstah hmelja j e
treba ročuo obdelovati, da tudi tukaj obdržimo zemljo v godnem stanju
m uničujemo plevel.
 D o gno j evan je hmelja
Hmelj potrebuje precejšnje količine umetnih gnojil. Te trosimo
večkrat med letom na široko po hmeljiščih. Splošno povprečje porabe
umetnih gnojil na 1000 sadik j e : 40 kg čistega dušika, 26kg čistega
fosfoira, 61 kg čistega kalija ter 122kg apna. Gnojila trosimo tako, da
jih pri obdelavi zmešamo z zemljo. Apneni dušik troisiino vedno jeseni
ali zgodaj spomladi. Ce gnojimo z njim med vegetacijo, kvari kvaliteto
hmelja zaradi toksičnega delovanja ciamamidnega dušika. Apneno
amonični soliter in čilski soliter uporabljamo med vegetacijo. Od
fosfornih gnojil trosimo Tomaževo žlindro jeseni, pozimi ali zgodaj
spomladi, z drugimi besedami pred vegetacijo, to pa zato. da nam je
ni tr e 'b a skladiščiti in zmanjšamo konico dela v poletnih mesecih.

Hmeljarji se preskrbujejo z umetnimi gnojili

Superfosfat. ki j e vodotopen, trosimo seveda med vegetacijo. Pri-

poročljivo je, da so vsa fosforna gnojila še pred cvetenjem v zemlji, ker
je izkoriščanje fosfora v času cvetnega nastavka največje. Kalijevo
sol trosimo med vegetacijo v treh obrokih, tako kakor lahko topljiva
dušičriata gnojila. Ce raztrosimo vso potrebno količino naenkrat, nam
kvari zlog zemlje in otežkoča zemeljsko obdelavo. V naših hmeljiščih
se enkratno gnojenje s kalijem ne obnese, kakor to priporoča razna
literatura za ostale kulture.

N aj važ nej ši škodljivci i n z a t i r a nj e

Še bolj kakor pri ostalih kulturah, moramo paziti pri hmelju
na bolezni in škodljivce, ki ga napadajo. Hmelj j e izrazito trgovsko
blago, ne moremo ga poikrmiti živini, ne uporabiti za »tel j o, še manj
uporabiti kot surovino za domačo predelavo. Do zadnjega kilograma
ga moramo vnovčiti. Trgovina pa ni malo izbirčna glede kvalitete.
Kvalitetno blago pridelamo s pravilno agrotehniko in dodatkom umet-
nih gnojil v pravilnem sorazmerju. Poleg zgoraj omenjenih činiteljev
pa nam kvarijo kvaliteto hmelja škodljivci in bolezni, ki jih ni malo,
in so nekateri prav resen sovražnik našega hmelja.
Pa si po vrsti oglejmo, kateri škodljivci in kakšne bolezni se
pojavljajo v različnih rastnih stadijih .hmelj ske rastline. Med zemskim
mirovanjem, to j e od oktobra do zgodnje spomladi, mirujejo vsi škod-
ljivci. Samo voluhar nam v tem času posebno v zgodnji spomladi,
lahko napravi večjo škodo. Primanjkuje mu že namreč zaloge, ki si
j o j e pripravil v svojih skladiščih. V sili, če zaide v hmeljišča, nam
uniči mnogo hmeljskih sadežev, posebno v obrobnih vrstah. Največ
uspeha pri zatiranju smo do sedaj imeli s pastmi. V zadnjem času pa
se j e od vseh kemičnih sredstev najbolje izkazal edrin, s katerim
škropimo samo po površini, za katero smo prepričani, da j o ogroža vo-
luhar. V tem času tudi režemo hmeljevino. Le-to zažgemo ali kompo-
stiramo s precejšnjo količino apnenega dušika. Tako se rešimo vse
zalege prosene vešče, ki prezimuje v odmrlih hmeljskih trtah.

Posušeni hmelj v skladišču

Pri prvem spomladanskem delu v hmeljiščih, to je pri odkopa-

vanju in rezi, moramo mehanično uničiti ličinke hmeljskega hrošča,
ki živijo v podzemnih steblih ali pa so svoje hodnike zvrtale že v štor
sam in jih tako najdemo v njem. Pri rezi opazimo tudi potemnele
sadeže, ki jih j e okužil fuzarij. Na marsikateri zemlji, ki ni dovolj
založena z apnom, najdemo tudi rakasto obolele rastline. Vsa prazna
mesta, ki srno jih pri odkopa vanju odkrili, in bolne rastline, ki srno jih
pri rezi opazili, zamenjamo z ukoreninjenimi sadeži.
Ko odganjajo poganjki ali če j e vreme nekoliko hladnejše, ko
že ti nekoliko porastejo, se pojavijo bolhači, ki so prezimovali v
zemlji. Pri hudem napadu objedajo me samo mlado listje, lotijo se tudi
mladic samih. Takrat hmelj popolnoma zaostane v rasti. Škodo lahko
preprečimo samo s pravočasnim zatiranjem bolhačev s kemičnimi
sredstvi. Uporabljamo sredstva na osnovi lindana ali prašiva na osnovi
lindana in DOT.
Pri odganjanju mladic opazimo tu in tam, da se j e nekaterih že
polotila peronospora. Okužene mladice j e treba pri napeljavi hmelja
odstraniti iz hmeljišča. Te mladice poznajo hmeljarji pod imenom
»kuštrovci«. Poleg teh mladic opazimo na nekaterih hmeljiščih tanke
kratke poganjke, na katerih si internodiji sledijo neposredno drug za
drugim. To so znaki virusnih obolenj. Ne samo mladice, tudi sadeže
j e treba izkopati in odstraniti iz hmeljišča ter prazna mesta izpopolniti
z rezervnimi ukoreninjenci.
Na okuženih njivah najdemo v tem času samice rdečega pajka,
ki prezimujejo v zemlji, najraje okoli sadeža. Ce j e pomlad zgodnja
in topla, najdemo celo že prve ličinke.
Ko j e hmelj dosegel višino 2 do 3 m, to j e časovno konec maja ali
v prvi dekadi meseca junija, se pojavi nalet hmeljskih mušic, ki se
preko leta razvijejo partenokariptno in imajo v ugodnih letih tudi
okrog 10 generacij nekrilatih potomcev. Tam, kjer smo že prej opazili
rdečega pajka, so sedaj tudi že neznatne poškodbe. Tudi znake pero-
nospore najdemo na listih v tem času, predvsem v deževnih dneh.
Najbolje napravimo, da takoj začnemo intenzivno škropiti. Praksa je
pokazala, da so najboljša sistemična sredstva. S temi, z enkratnim
škropljenjem, uničimo kar dva nevarna škodljivca, listne uši in
rdečega pajka. Če škropivu dodamo še dithan, že prvič istočasno
škropimo preventivno tudi proti peronospori. Preden doseže hmelj
vrh opore, se tu in tam pojavijo trte, ki počasi blede in hirajo. Če j i h
nismo mehanično poškodovali, j e to poškodbo napravila glivica fuzarij.
Trte pri zemlji odgnijejo in jih j e treba odstraniti iz hmeljišča.
V juliju, ko j e hmelj dosegel vrh opore in se vsa življenjska sila
rastline usmerja na razvoj zalistnikov, se le redko p o j a v i j o strigalice,
stenice in gosenice različnih metuljev. Te škodljivce zatiramo z oljem
lindan.
Ocl takrat, ko začne hmelj nastavljati cvetne brste, pa do takrat,
ko že lahko razlikujemo popke posameznih socvetij, j e treba hmelj
preventivno škropiti proti peronospori. Da bi si zagotovili kvaliteto, je
treba omenjene škodljivce pravočasno zatreti, proti peronospori pa
preventivno škropiti vsaj vsakih 8 dni. Med zorenjem hmelja se včasih
pojavi kladosporij. Takšne hmeljnike najprej oberemo, ker se klado-
sporij v zadnjih dneh obiranja vedno močneje razvije.

Prevzemne vrste hmelja

Ves posušeni hmelj prevzame Izvozno trgovsko podjetje »Hmezad«
v Žalcu. Prevzem se vrši na podlagi tipiziranih vzorcev, ki jih sestavi
posebna komisija vsako leto posebej, upoštevajoč kvaliteto hmelja
zadevnega leta. To delo opravi komisija s pomočjo zbranih vzorcev
celotnega hmeljarskega okoliša. Po kvaliteti določi komisija hmelj v
I., II.. III. in IV. vrsto, za katere se uporabljajo nazivi:
I. — prvovrsten, II. — prav dober, III. — srednje dober, IV. —
dober.
 V posamezne vrste se uvrstij o hmelj i, ki imajo naslednje odlike:
Vrsta I. — prvovrsten: Dobro dozorel hmelj. Kobule (storžki)
morajo biti v glavnem enako velike in svetlo zelene prirodne barve,
njih lističi pa enakomerno srednje veliki, brez rdečih peg (lis) pero-
nospore ali rdečega pajka. Svilen lesk kobul, fina, in gosto členkasta
vretenca, elastičnost kobul, to je, da se lističi ne smejo drobiti oziroma
ostati stisnjeni pri pritisku, so nadaljnje zahteve. Kobule morajo imeti
mnogo lupulina citronasto rumene barve, ki mora biti oljnat in lep-
ljiv. Hmelj mora biti lepo obran, to j e brez listja in vejic, S kratkimi
peclji. V prvo vrsto mu pomaga tudi ugodna in prijetna prirodna
aroma, s tipičnim hmeljevim vonjem, brez diha po česnu, baldrijanu,
slami ali drugih tujih snoveh. Pri posameznih redkih kobulih ima
lahko kakšen kobuljni listič rdečo pego ali madež, ki j e nastal zaradi
udarca vetra, nikakor pa ne zaradi peronospore ali rdečega pajka.
Povprečna vlaga hmelja j e 10%, najvišja dopustna vlaga pa 12%. Ta
zahteva glede vlage velja tudi za vse ostale vrste.
Vrsta II. — prav dober: Hmelj mora imeti v splošnem iste odlike
kot vrsta I., samo da j e rumenkasto zelene barve. Lističi na kobulah
imajo lahko več rjavkastih peg, ki jih j e povzročil veter, ne sinejo pa
imeti znakov peronospore ali rdečega pajka.
Vrsta III. — srednje dober: V to spadajo hmelji, katerih kobule
niso izenačene in imajo rumenkasto, medlo svetlo barvo. Rjave lise
kobul oziroma posameznih lističev so izrazitejše in j e lahko del takih
lis zaradi rdečega pajka ali peronospore. Lupulina je lahko nekoliko
manj in tudi temnejše barve, nikakor pa ne sme biti zažgan. Vretenca
so lahko manj fino členkasta.
Vrsta IV. — dober: Ta označuje vse ostale uporabne vrste hmelja,
ki so slabše tako v barvi kot v kvaliteti od tretje vrste.
Pridelovalec mora pripeljati k prevzemu zdrav in pravilno suh,
nikakor pa ne vlažen hmel j. Zdrobljen hmelj se razvrsti po odstotku
zdrobljenega v nižje vrste. Prevzem hmelja se začne takoj po obiranju.
S prevzemom hmelja preide vsa odgovornost za pravilno vskladiščenje
in manipuliranje na omenjeno podjetje. V letu 1957 je podjetje
»Hmezad« prevzelo 2,543.134.50 kg suhega hmelja. Od tega j e bilo
I. vrste 33,6%, II. vrste 63,6%, III. vrste 1,6% in IV. vrste 1,2%.

P r o daj a h m e 1 j a
Omenili smo že, da je hmelj v glavnem izvozno blago. Le 10%
celotnega pridelka pokupijo domače pivovarne, ostalih 90% gre v
izvoz. Uvozne države so: Anglija, Avstrija, Argentina, Belgija. Bra-
zilija, Danska, Francija, Holandska, Norveška. Nemčija in ZDA in
še vrsta manj pomembnih. Na svojem potovanju d o potrošnika pa potuje
naš hmelj tudi v druge dežele, ki niso neposredni uvozniki, celo v
deželo vzhajajočega sonca. Povsod pa priča o tem, da morajo biti
ljudje, ki ga znajo pridelovati, prizadevni in delavni.
Slovenski hmelj in Savinjska dolina sta zgodovinsko in pojmovno
tako povezana, da ni mogoče govoriti o naših krajih ne da bi govorili
tudi o hmelju. Zato j e pričujoči sestavek prišel tudi v ta zbornik.
 j L
ŽJ?.
M S'
PP» .
Savinjski goldiiig roma v svet
Ing. agr. Marta Gosar:

M i r o s a n danes in jutri

Uv Od

Na poti po Savinjski dolini se ti oko nehote ustavlja na lepo

urejenih hmeljiščih, ki kljub svoji enoličnosti ne vplivajo utrujajoče,
marveč napravljajo pokrajino slikovito in prikupno. V smeri proti
Celju, tik pred Žalcem, središčem Savinjske doline, pa opazovalcu
obstane oko na ograjeni površini z lepo razvrščenimi sadnimi sadi-
kami. Le kdo si j e dovolil motiti ubranost Savinjske doline z nečim,
kar nima nobene zveze s hmeljem? Kakor j e Savinjska dolina po-
membna glede hmeljarstva za celotni okraj, prav tako j e tudi vodilna
v proizvodnji sadnih drevesc.
Za celotno Štajersko, prav posebej pa za celjski okraj, lahko sma-
tramo sadjarstvo kot eno najvažnejših kmetijskih proizvodnih panog.
Celjski okraj glede sadjarstva ni važen le zaradi proizvedene količine
sadja, pač pa še b o l j zaradi dobre kvalitete, kar omogočajo izredno
ugodni klimatski pogoji za sadjarstvo.
Nekoč j e štajersko sadje, prav posebno zimska jabolka, slovelo
ne samo na domačem tržišču, temveč tudi v inozemstvu in j e bilo va-
žen izvozni artikel. Z nastopom ameriškega kaparja in zaradi slabe
oskrbe v vojnih letih in prvih povojnih letih sta proizvodnja in kva-
liteta bistveno padli. Toda kljub temu, da je današnje stanje sadjar-
stva v primeri s predvojnim slabše, ni treba, da bi tej panogi ne po-
svečali več pažnje. Nasprotno, skrbeti moramo za to, da bo štajersko
sadje postalo zopet važno izvozno blago in tako pripomoglo k zvišanju
narodnega dohodka, obenem pa bo važen vir deviz.
V zadnjih letih so začela kmetijska gospodarstva in zadružniki
obnavljati stare sadovnjake in zasajati nove. Danes so večinoma vsi
starejši sadni nasadi nujno potrebni temeljite asanacije. Toda kljub
temu rešitev sadjarstva ni v asanaciji, pač pa v napravi novih in-
tenzivnih nasadov. Zato bomo potrebovali mnogo sadnih drevesc.
Pred več desetletji je bila v celjski občini velika drevesnica, ki
j e z uspehom delala. V novejšem času pa smo imeli na področju celj-
skega okraja eno drevesnico nekoliko večjega obsega in sicer na Kme-
tijskem gospodarstvu v Slovenskih Konjicah ter 10 manjših drevesnic.
Manjše drevesnice, razen dveh ali treh, še obstajajo zaradi izrednega
pomanjkanja drevesnic, bodo pa morale prenehati, ker jih bo pregnal
novi zakon o drevesnicah, ki ne dovoljuje prodaje nekvalitetnih sadik.
Iz navedenega j e razvidno, da potrebe po drevescih obstoječe
drevesnice ne bodo mogle kriti. Zato je bila jeseni leta 1955 na pobudo
Okrajne zadružne zveze Celje ustanovljena »Sadna drevesnica Miro-
san«, ki b o krila glavni del potreb po drevescih v okraju. Po temelji-
tem preudarku j e bilo določeno za okrajno drevesnico nekdanje de-
lovišče Kmetijskega gospodarstva Ar j a vas, imenovano Mirosan. Ta
lokacija j e bila osvojena zaradi tega, ker ima Mirosan izredno ugodne
talne in klimatske pogoje za proizvodnjo sadnih drevesc, razen tega pa
tudi zategadelj, ker j e nujno, da vzgaja sadna drevesnica posestvo,
kateremu j e drevesničarstvo glavna proizvodna panoga. Zato je bilo
potrebno poiskati obrat z največ lOOha zemlje, ki se lahko razvije v
izključno drevesničarsko posestvo. Končno j e vplivalo na lokacijo
tudi dejstvo, da j e Mirosan približno enako oddaljen od krajnih točk
okraja in da j e blizu železniške postaje in glavne ceste, kar vse zni-
žuje stroške razpošiljanja.
Na podlagi navedenega j e razumljivo, zakaj ima Savinjska dolina
centralno drevesnico za celjski okraj.

Prvi del

ANALIZA SEDANJEGA STANJA

I. O s n o v n i p o d a t k i o p o s e s t v u
Posestvo Sadna drevesnica Mirosan leži v občini Žalec in meri
76 ha. Zemljišča celotnega posestva so z malimi izjemami last splošnega
ljudskega premoženja.
Ob registraciji so bile Sadni drevesnici Mirosan določene na-
slednje naloge:
1. Vzgajati sadike koščičarjev, pečkarjev in jagoidičevja.
2. Skrbeti za selekcijo sadnega drevja glede na rodnost in druge
lastnosti.
3. Zalagati celotno področje skupnosti komun celjskega okraja
s sadilnim materialom.
4. Strokovnjaki posestva naj prevzamejo na področju Okrajne
zadružne zveze Celje vzgojo mlajših kadrov v sadjarstvu.
Glavni tržni proizvod posestva j e sadilni material pečkarjev,
koščičarjev in črnega ribeza. Nadaljnji blagovni proizvod posestva
sta danes še sadje in mleko.
II. P ri r o d n i i in e k o n o m s k i p o g o j i
1. Lokacija:
Posestvo Mirosan leži v osrčju celjskega okraja. Njegova zemlji-
šča ležijo v južnem obrobnem področju Savinjske doline, delno pa
v dolini sami. Tako j e del površin v izrazito sadjarskem, del pa v
hmeljarskem proizvodnem okolišu. (Konfiguracija terena j e ugodna,
saj imajo skoraj vsa zemljišča brez izjeme blag nagib ali pa so v rav-
nini. Posestvo je delno arondirano.
Po rajoniizaciji spada Sadna drevesnica Mirosan deloma v pred-
alpski živinorejski proizvodni rajon, večidel pa v hmeljarski hri-
bovski podrajon. Danes je glavna proizvodna panoga posestva dreves-
ničarstvo, kot pomožni panogi pa sadjarstvo in proizvodnja krmskih
rastlin v povezavi z živinorejo.
 Sedež posestva in glavni del površin ležita v k. o. Kasaze, ostale
površine pa v k. o. Zabukovica, Leveč in Petrovče. Center posestva j e
oddaljen od ceste I. reda Celje—Ljubljana in železniške postaje
Petrovče v Savinjski dolini ca. 2 km. Od mesta Celja, sedeža okraja,
j e uprava posestva oddaljena ca. 10km. D o sadne drevesnice Mirosan
vodi občinska cesta in deli arondirana zemljišča v dva dela.
Z malenkostnimi popravili cest in poti bodo komunikacije v
sklopu posestva dobro urejene. Dohod do posestva j e direktno vezan
na občinsko pot.
2. Ekonomski pogoji:
Sadna drevesnica Mirosan leži na robu kmetijskega področja,
katerega glavni tržni proizvod je hmelj, ki ga odkupujejo v Žalcu,
središču hmeljarskega področja. Glede na to, da j e Sadna drevesnica
Mirosan okrajnega pomena, prodaja sadilni material po vsem okraju.
Perspektivni program obnove sadjarstva predvideva za celjski
okraj do leta 1%1 porabo sadik skupno 357.140 raznih sadnih plemen
in sicer: i ,
Leta 1958 31.920 sadik
Leta 1959 54.000 sadik
Leta 1960 105.620 sadik
Leta 1961 165.000 sadik
Skupno 357.140 sadik"
Iz navedene tabele j e razvidno, da bo vsakoletna potreba po
sadnih drevescih naraščala. Sadna drevesnica Mirosan j e glede na
površine, ki jih lahko vključi v kolobar vzgajališča, sposobna proiz-
vesti pri polni kapaciteti letno 54.000 sadik, medtem ko jih sedaj
proizvaja 23.000. Nobena teh količin ne zadošča vsakoletnim potre-
bam po sadilnem materialu. Zato j e predvideno, da bo krit pri-
manjkljaj drevesc iz drevesnic izven okraja, ker lastnih ni dovolj.
Iz navedenega j e razvidno, da j e skrb za plasiranje sadilnega mate-
riala odveč.
Posestvo Mirosan ima sedaj 8,27 ha jablanovih nasadov v dobi
rodnosti iin 8 ha novih nasadov, ki bodo v nekaj letih v polni rodnosti
Vsi ti nasadi so dobro oskrbovani, tako da j e procent prvorazred-
nega sadja visok. Posestvo prodaja sadje podjetju s sadjem v Celju
in gre večidel v izvoz. Zaradi dobre kvalitete sadja posestvo nima
večjih težav s prodajo. Dalje ima Mirosan 2 ha črnega ribeza v čistem
nasadu in 4 ha kot podkulturo v mladih nasadih jablan. Črni ribez
prodaja podjetj u s sadjem v Celju za izvoz.
Sadna drevesnica ima 20 glav goveje živine. Od tega je 18 molznih
krav s povprečno mlečnostjo 3.1001 mleka letno. Zaradi neposredne
bližine Tovarne keramičnih izdelkov v Libojah posestvo nikoli ne
odvaža mleka v Celje, pač pa vsega proda neposredno delavcem ome-
njene tovarne. Del mleka porabi tudi doma za delavce.
3. Klimatski pogoji
Sadna drevesnica Mirosan leži 254 m nad morjem. Posestvo j e
v Celjski kotlini, ki ima ugodne podnebne razmere.
 Za obdelavo padavin sem vzela podatke opazovalnih postaj Celje
in Gomilsko, za obdelavo temperatur so pa na razpolago edinole
podatki celjske opazovalne postaje. Na osnovi teh podatkov j e raz-
vidno, da znaša povprečna letna temperatura 9,6° C. Povprečna tem-
peratura v juliju znaša 20,2° C. Povprečna temperatura v januarju
znaša —1.4° C. Povprečni minimum v januarju j e —7° C, v februarju
pa —9,9° C. Zimski mraz traja približno 3 mesece. Iz tabele o razpo-
ložljivi količini toplote v 0 C je razvidno, da je kraj glede toplote
primeren skoraj za vse kmetijske kulture. V celotni vegetacijski dobi
j e rastlinam na razpolago približno 3.400° C.

Mesečni povprečki srednje dnevne temperature v °C.

«5 >
O
. tD
S 3 ca S3
C Zimska Rast. d. Rast. d.
£> CD -3 — Sp. rast. d.
» S doba jarin ozimin
XI. XII. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X.
1926 5.4 0.2 1,4 0.2 5.5 9.3 14,4 18,4 20,2 19,1 15,5 10.3
Celotna srednja dnevna temperatura 9,6° C. Povprečna dnevna
temperatura v dobi vegetacije j e 17,5 °C.

Razpoložljiva količina toplote. Povprečno trajanje topi. let. čas.

Pozimi 162 do 119 dni od 16/11 do 15/3
Spomladi 451 do 67 dni od 15/3 do 21/5
Poleti 1.680 do 118 dni od 21/5 do 16/11
V jeseni 1.420 do 61 dni od 16/9 do 16/11
Celotno 3.713

Maksimum in minimum toplote

Vremenska XI. XII. I. 11. 111. IV.
opazovalnica max. 10.7 5,4 5,3 5,9 8,0 12,4
Celje min. 3,8 —6,7 -7,0 —9,9 0.0 6,1
241 in V. VI. VII. VIII. IX. X.
nad morjem max. 16,3 19.9 21,7 21,1 18,0 12,7
min. 11.9 16,0 18,7 17.1 11.7 5,7

Razpoložljiva količina toplote v °C

Opazovalnica
Kultura Potrebuje toplote Celje
Oz. žito 2.500—3.000 2.495
J aro žito 1.800—2.200 1.770
Koruza 2.500—3.000 2.490
Pesa 2.400—2.700 2.955
Fižol 2.300—3.000 2.676
Krompir 1.500—3.000 2.722
Ajda 1.000—1.200 1.145
Strnišč. repa 1.500—1.600 1.545
 Povprečna količina padavin po mesecih
Opaz. postaja Leto opaz. Štev. Količina
Celje 241 podatkov let padavin
Gomilsko 1919—1939 20 1116 mm
1927—1939 12 1104 mm

I. II. III. IV. V. vr. VIL VIII. IX. X. XI.

53 41 65 98 111 123 111 109 121 118 96 70
64 51 76 82 116 99 82 109 111 133 101 80

Povprečna količina padavin v dobi vegetacije

Opaz. post. Skupna
Celje 241 količ. v spoml. poleti jeseni pozimi
Gomilsko veget. d.
934 195 400 339 273
833 198 290 345 271

Letna količina padavin znaša 1104 do 1116 mm in sicer:

Jeseni 253—339 111111
Pozimi 270—330111111
Spomladi 195—232 111111
Poleti 290—400111111

Največ padavin pade poleti, najmanj spomladi. Glavni maksimum

padavin j e v juniju, sekundarni pa v septembru. Področje ni pod-
vrženo točam in ni izpostavljeno močnim vetrovom.
4. Pedološka analiza tal:
Pretežni del posestva j e na področju, katerega tla so iz glinaste
ilovice. Večidel j e podlaga glina ali sivic-a, na krčevinah in v gozdu
pa prehaja v lapor.
Na kolobarnih površinah drevesnice, ki so ob glavni cesti v No-
vem Celju, Drešinji vasi i,n Leveu, j e zemlja peščena ilovica. Menjavata
se srednjegloiboka in plitva naplavina.
Za večino tal Sadne drevesnice Mir osa n lahko rečemoi, da so
srednje dobro založena s hranilnimi snovmi in so slabo kisla. Hu-
moznost j e dobra, posebno tam, kjer j e bil gozd, samo da j e humus
kisel, ker j e nastal z razpadanjem listja, korenin itd.

III. A n a l i z a d o s e d, a n j e g a r a z v o j a i n o r g a 11 i z a -
c ij a p r o i z v o d n j e i 11 p r o i z v o d n i h kapacitet
1. Struktura in izkoriščanje površin
Površine posestva Sadna drevesnica Mirosan ležijo v petih ka-
tastrskih občinah in sicer: v k. o. Kasaze, Petrovče, Leveč, Sveta Neža
in Zabukovica.
Mirosanski plantažni nasad
 Celotna površina posestva (76,78 ha) j e po kulturah takole raz-
deljena:
Njive in vrtovi 13,8196 ha
Sadovnjaki 28,2755 ha
Vinogradi 0,5561 ha
Travniki 10,6411 ha
Obdelovalna površina 53.2923 ha
Senožeti —

Pašniki 1.5194 ha
Ribniki 0.4226 ha
Trstičje —

Kmetijska površina 55,2343 ha

Gozdovi 19,4554 ha
Rodovitna površina 74.6897 ha
Nerodovitna površina 2,0955 ha
Skupno 76,7852 ha

Njivske površine služijo danes za drevesničarsko proizvodnjo.

Tako j e letno uporabljenih 3 krat po 2 ha površin za vzgajališča. na
ostalih kolobarnih površinah drevesnice pa proizvajajo krmske rast-
line za živinorejo.
Posestvo j e po proizvodnji drevesničarsko sadjarski obrat z ži-
vinorejo. Na površini 28,27 ha so sadni nasadi. Od tega je 8,27 ha starih
in 8 ha novih jablanovih nasadov, ki imajo na površini 4ha kot vmesno
kulturo črni ribez. Na površini 2 ha so čisti nasadi črnega ribeza.
1 lia površine pa zajema jablane na vegetativnih podlagah. Ostalih
9 ha površine je krcevina, namenjena za jablanov nasad.
Gozdovi, ki jih ima posestvo, bodo v prihodnosti izkrčeni in spre-
menjeni v sadovnjak, razen 8 ha, ki bodo tudi v bodoče ostali gozd.
iKot celota posestvo ni arondirano. Le parcele v k. o. Kasaze in
Zabukovica predstavljajo arondirano površino. Parcele v k. o. Leveč
sestavljata dva kompleksa po 2 ha, ki tudi rabita za vzgajališče dre-
vesnice. Ostale parcele v k. o. Petrovče pa so majhne in raztresene,
zaradi česar jih b o posestvo izločilo iz svoje nadaljnje proizvodnje.
Isto velja za parcele v k. o. Sveta Neža, ki sestavljajo sicer en kom-
pleks, pa so preveč oddaljene od središča posestva. Tudi konfiguracija
in sestava tal na tej površini ni ugodna. Iz teh razlogov bo tudi ta
površina izločena iz nadaljnje proizvodnje. V k. o. Kasaze bodo iz-
ločili le dve manjši zemljišči, ki sta oddaljeni od centra posestva in
nimata gospodarskega pomena.
Po izločitvi vseh navedenih površin bo posestvo popolnoma aron-
dirano v en kompleks z izjemo treh kolobarnih površin po 2 ha, ki so
oddaljene ca. 2-km od centra posestva. Ta izjema pri arondaciji j e
potrebna zato, ker posestvo v arondiranem sklopu nima dovolj kolo-
barnih površin za vzgajališče. Da vzgajališče ni v enem kompleksu,
j e ugodno tudi zaradi toče, ki bi sicer lahko uničila več letnikov.

Ig Savinjski zbornik 273

 2. Analiza rastlinske proizvodnje (drevesničarstvo, sadjarstvo,
proizvodnja krmnih rastlin):
Za sadno drevesnico Mirosan je drevesničarstvo glavna proiz-
,vodna panoga. Ker j e posestvo še mlado, j e na podlagi dosedanjih iz-
kušenj nemogoče napraviti detajlno analizo drevesničarske proizvod-
nje. Ugotovimo lahko le, da se dosedanji letniki drevesnice dobro raz-
vijajo.
Drevesničarstvu sledi po važnosti sadjarstvo, ki je bilo tudi pred
ustanovitvijo posestva v današnjem obsegu najvažnejša proizvodna
panoga tega delovišča. Saj j e celotno področje pobočij levega in des-
nega brega Savinje izrazito sadjarsko. Tu so ugodni pogoji predvsem
za gojenje pečkarjev in jagodičevja, kar nam dokazujejo dosedanji
rezultati v sadjarstvu. Značilno j e namreč, da na posestvu, kakor tudi
v neposredni bližini, izredno dobro uspevajo jablane in hruške, ka-
terih plodovi so lepo obarvani, aromatični in imajo zaradi notranjih
kvalitet nadpovprečno sposobnost skladiščenja pri normalnih pogojih.
Poleg klimatskih in talnih priliik, ki omogočajo razvoj sadjarstva na
posestvo Mirosan, j e omembe vredno, da j e konfiguracija površin,
predvidenih za gojenje sadnega drevja, ugodna in omogoča strojno
obdelavo.
Tretja rastlinska proizvodna panoga tega posestva j e gojenje
krmskih rastlin na kolobarnih površinah drevesnice. Do ustanovitve
drevesnice Mirosan j e bila večina njivskih površin uporabljena za
proizvodnjo žit in okopavin, ki so dajale srednje donose. Z zboljšanjem
agrotehnike bi bilo sicer možno tudi to proizvodnjo spraviti na višji
nivo. Za današnjo usmeritev posestva Mirosan pa proizvodnja polje-
delskih kultur ni smotrna razen tistih, ki rabijo pravilnemu kolo-
bar jen j u površin. Površin, namenjenih poljedelstvu, posestvo v bo-
doče sploh ne bo imelo.
3. Analiza živinorejske proizvodnje:
Kakor že omenjeno, ima posestvo danes 20 glav goveje živine,
ki proizvede letno 1.600 q hlevskega gnoja. Ta količina gnoja zadošča
le za 16 ha njivske površine. S tem pa ne bi bile krite potrebe po hlev-
skem gnoju za nove nasade. Po končani obnovi bo posestvo potrebovalo
letno ca. 3.300 q hlevskega gnoja.
Za prehrano živine ima posestvo na razpolago krmo z 10,6 ha
travnikov in 7,8 ha njiv. Ker j e pretežni del površin zasajen s sadnim
drevjem ali pa j e predviden za zasaditev, in ker bo posestvo zaradi
arondacije oddalo glavni del travnikov, ne bo imelo dovolj površin za
proizvodnjo krmskih rastlin, zaradi česar tudi ne bo moglo rediti dovolj
živine. Zato bo prisiljeno skrbeti za nadomestitev hlevskega gnoja z
rastlinami za zeleno gnojenje in s kompostiranjem. Kolikor pa bi po-
sestvo povečalo število glav živine, bi moralo nujno urediti pregonske
pašnike v bližini hleva, da bi mogla biti živinoreja aktivna. V sedanjem
sklopu posestva ni površin, ki bi bile primerne za pregonske pašnike.
C e poleg tega upoštevamo, da sta mehanizirana košnja in sušenje sena
v nasadih z nizkimi kronami nemogoča, ročno opravljanje tega dela
 -

pa predrago, bo posestvo moralo nujno iskati drugačen izhod za kritje

potreb po organskih gnojilih.
4. Analiza opreme in mehanizacije posestva:
Po inventuri 12. 12. 1957 ima posestvo za mehanizirano obdelavo
in predelavo naslednje stroje:
Slamoreznica Mura
Elektromotor 3,5 K W
Vprežne konjske grabi je
Obračalnik za seno
Motorna črpalka za vodo
Dvodelna železna brana
Lesena brana
Sejalnik za koruzo
Peresni kultivator
Hmeljski kultivator
Dva navadna pluga
Vprežni obračalni plug
Nahrbtna škropilnica za drevesnico
Ročni robkač za koruzo
Krožna brana
Ročni drobileč za žito
Vejalnik za žito
Kultivator
Motorna škropilnica
Elektromotor
Kosilnica »Fahr«
Sadna škropilnica
Traktorski kultivator
Traktorska škropilnica
Traktorska železna brana
Traktorski plug
Kosilnica z rezervno koso
Dvobrazdni plug
Priključek za brano
Sadni mlin
Železna stiskalnica
Lesena stiskalnica
Ročna črpalka za gnojnico
Traktor Steyer — veliki
Traktor Steyer — mali
Enoosni traktor — »Tunt«
 Pri sedanjih kapacitetah posestva in sedanji proizvodnji je ve-
čina strojev, ki jih ima posestvo, potrebna za nemoteno organizacijo
dela. Le nekateri stroji, kot na primer sejalnik za koruzo, ročni rob-
kač za koruzo, drobilec za žito in podobno, že danes posestvu niso več
potrebni. S preusmeritvijo posestva v specializiran sadjarsko-drevesni-
čarski obrat, kar predvideva ureditveni načrt, bo tudi v pogledu me-
hanizacije potrebnih nekaj izprememb, ki jih obravnavamo v drugem
delu tega sestavka.
5. Analiza delovne sile in strokovnega kadra:
Posestvo ima danes stalno zaposlenih 9 delavcev. Poleg tega ima
mesečno povprečno po 11 sezonskih delavcev. Del dela opravijo tudi
praktikantje, ki jih je v sezoni povprečno po 8.
Upravo posestva sestavljajo direktor, dve pisarniški moči, dvoje
delovodij, od katerih ima eden srednjo kmetijsko šolo, drugi pa je
specializiran drevesničar — sadjar z dveletno sadjarsko-vinogradniško
šolo v Mariboru. Poleg tega ima posestvo še skladiščnika.
Pri sedanjih kapacitetah in načinu proizvodnje j e število zapo-
slenih delavcev in vodstvenega oziroma strokovnega kadra še kar za-
dovoljivo.
6. Analiza kapitalne izgradnje in ureditev ekonomskega dvorišča:
Lokacija gospodarskega centra posestva je ugodna, ker je go-
spodarsko dvorišče s pripadajočimi zgradbami v sredini posestva.
Gospodarsko središče posestva sestavlja stavba z zasilnimi pisar-
niškimi prostori, preurejen isvinjak za vskladiščevanje sadnih dreves,
lopa za shranjevanje strojev, hlev za 20 glav živine, kozolec, ki rabi
za pakiranje sadilnega materiala in podkletena stanovanjska zgradba,
v katere neposredni bližini je čebelnjak za 15 panjev.
Gospodarska poslopja že za sedanje potrebe ne ustrezajo. Posestvo
potrebuje nujno nove upravne prostore, skladišče za sadje in prostor
za predelavo sadja.
Usmeritev posestva, ki j o predvideva ureditveni načrt, bo bistveno
vplivala tudi na gospodarski center.
7. Ekonomsko finančna analiza:
Posestvu dajejo v današnji sestavi največji čisti dohodek pro-
izvodnja sadik črnega ribeza, zatem jablanovi nasadi do rodnosti,
drevesnica in črni ribez. Izgubo pa prikazuje živinoreja in zarodišče.
Najboljši finančni efekt na enoto površine daje črni ribez, nato dre-
vesnica, končno pa jablanovi nasadi v rodnosti.
Iz navedenih podatkov pa ne sinemo sklepati, da bi bilo potrebno
povečati proizvodnjo sadik črnega ribeza, ker daje visok procent
čistega dohodka. Povpraševanje po teh s&dikah j e namreč omejeno.
To leto in nekaj prihodnjih let bo povpraševanje po sadikah črnega
ribeza še močno, kasneje pa bo v skladu s perspektivnim planom
upadlo. V teh letih j e namreč obnova površin s črnim ribezom pospe-
šena, da bi dosegli optimalno količino črnega ribeza, upoštevajoč pov-
praševanje trgovske mreže po tem artiklu.
 Zaradi rentabilnosti proizvod nje namiznega sadja predvideva ure-
ditveni načrt tega posestva znatno povečanje površin z nasadi, o če-
mer bo govora v naslednjih poglavjih.
Negativna bilanca proizvodnje v zarodišču j e opravičljiva, ker
se ukvarja to posestvo z drevesničarsko proizvodnjo šele tri leta in
smatramo zarodišče še kot nedokončano proizvodnjo.
Glede na to, da prinaša živinoreja na tem posestvu izgubo in
da j e možno na specializiranem sadjarsko-drevesničarskem obratu na-
doknaditi hlevski gnoj z rastlinami za zeleno gnojenje, predvideva
ureditveni načrt popolno opustitev živinorejske proizvodnje.
Celotno sadjarsko-drevesničarsko posestvo Mirosan daje pri se-
danjem obsegu in proizvodnji letno okrog 3 milijone čisteiga dohodka.
S preureditvijo posestva b o možno čisti dohodek povečati.

Drugi del

IDEJNI PROJEKT ZA B O D O Č O ORGANIZACIJO PROIZVODNJE

IN INVESTIRANJE NA POSESTVU

I. O s n o v n e n a l o g e in s m e r n i c e za proizvodnjo
Naziv iposestva »Sadna drevesnica Mirosan« ustreza dejstvu, da
je in bo tudi v prihodnje drevesničarstvo glavna proizvodna (panoga
posestva. Čeprav daje sadjarstvo danes in v perspektivi boljši finančni
efekt, bo to ostala vzporedna panoga drevesničarstvu. To sledi iz
dejstva, da j e bilo posestvo ustanovljeno zaradi drevesiiičarske
proizvodnje, ki v današnjih ekonomskih razmerah ne sme biti sama
sebi namen. Ce težimo za povečanjem sadne proizvodnje v okraju,
mora biti sicer drevesničarstvo aktivno, ne sme pa ustvarjati visokih
dobičkov na račun prodajne cene.
Za drevesničarstvom bo zavzemalo na posestvu prvo mesto sad-
jarstvo. Zaradi ugodnosti klimatskih in talnih pogojev prekaša namreč
ostale panoge po obsegu in finančnem efektu. Drevesničarstvo j e ve-
zano na sadjarstvo is tem, da se bo izvajala v matičnih sadnih nasadih
selekcija dreves, s čimer bodo doma zagotovljeni selekcionirani cepiči
za cepljenje v drevesnici.
V drevesničarstvu in sadjarstvu j e zapopadena proizvodnja sadik
oziroma sadežev ipečkarjev, koščičarjev in jagodičevja.
Zaradi opustitve živinoreje bo proizvodnja rastlin za zeleno gno-
j e n j e predstavljala na posestvu važno panogo. Rastline za zeleno gno-
j e n j e bodo imele v proizvodnji posestva dvojen pomen. Na eni strani
gre za oskrbo z organskimi gnojili, na drugi strani pa za to, da se
omogoči pravilno kolobarjenje na površinah drevesnice.
V tesni povezavi s sadjarstvom j e čebelarstvo. To bo četrta pro-
izvodna panoga posestva.
Ker posestvo proizvedeno sadje sortira, porabi tretjo in del druge
vrste za predelavo v alkoholne pijače. Temu bo priključena še pre-
delava v brezalkoholne pijače in sušenje sadja.
Zemljišče je arondirano in sega na severu domala do Savinje. Zaokroženost
posestva prikazuje debela črta
 Poleg navedenih proizvodnih nalog ima posestvo še nalogo vzga-
jati sadjarski kader za vodstvo sadnih nasadov pri kmetijskih zadru-
gah. V ta namen j e predvidena gradnja stavbe z učilnico in internatom
za praktikante, ki b o v centru posestva. Vzgoja kadrov posestva f i -
nančno ne bo bremenila, ker so za to zagotovljena zadružna sredstva.
Iz navedenega j e razvidno, da b o imelo posestvo v b o d o č e le
drevesničarsko proizvodnjo, sadjarstvo, proizvodnjo rastlin za zeleno
gnojenje, čebelarstvo, predelavo sadja in vzgojo kadrov.
II. S m e r n i c e z a o r g a n i z a c i j o izkoriščanja in
ureditev posestva
Posestvo »Sadna drevesnica Mirosan« b o moglo usmeriti proiz-
v o d n j o po smernicah, ki so obdelane pod prejšnjim naslovom, šele k o
bo v celoti arondirano. Posestvo sestavlja danes veliko število parcel,
ki 50 raztresene v petih katastrskih občinah.
Arondacija posestva b o izvedena tako, da b o d o izločili vse o d -
daljene parcele, pridobili pa novo zemljišče tako, da bo arondirana
površina znašala v celoti 89,6174 ha. V centru te zaokrožene površine
j e upravno poslopje in ekonomsko dvorišče posestva. V sklopu pose-
stva izven te površine b o d o ostale le tri kolobarne površine dreves-
nice, ki b o d o obsegale skupno: 5,9857 ha in d v a kompleksa gozda s
skupno površino 5,4885 ha. Te površine so oddaljene od ekonomskega
dvorišča največ dva kilometra.
Skupna površina posestva bo torej 101,0916 ha.
Arondacija posestva b o izvedena v dveh etapah. Prva etapa o b -
sega o b d o b j e prihodnjih dveh let, druga pa o b d o b j e naslednjih treh
let. Tako bi bilo posestvo v celoti arondirano do vključno leta 1963.
Iz naslednjega pregleda si lahko ustvarimo sliko o spremembah*
ki bodo nastale z arondacijo.
Sedanje ^ . , „ T Po II.
stanje po Dejansko Po I etapi et j
katastru stanJe arondacije arondac .

N j i v e in vrtovi 26,4402 13,81% 15,4145 15,4145

Sadovnjaki 28.2755 58,1904 75,7404
Vinogradi 0.5561 0.5561
Travniki 19,123 10.6411
Obdelov. površine 46,1286 53,2923 73,6049 91.1549
Senožeti
Pašniki 5,0471 1,5194
Ribniki 0,4226 0,2410 0,2410
Trstičje
Kmetijska površina 51,1757 55,2343 73,8459 91,3959
Gozdovi 25.0945 19,4554 8,9765 8,9765
Rodovitna površina 76,2702 74,6897 82,8224 100,3724
Nerodovitna površina 0,5150 2,0955 0,7192 0,7192
Skupno 76,7852 76,7852 83,5416 101,0916

279
 Po teh izpremembah bo posestvo obdržalo v svoji upravi od do-
sedanjih površin 60,6737 ha, izločenih pa bo skupno 16,1115 ha. Na drugi
strani pa bo moralo posestvo pridobiti od privatnikov ali splošnega
ljudskega premoženja z nakupom ali zamenjavo v I. etapi arondacije
še 22,8679 ha. do konca druge etape pa 17,5500ha površin.
Glede na to, da bo na skupnem kompleksu 98,6174 ha v centru
posestva več kultur, b o ta površina razdeljena na komplekse, ki bodo
tvorili obdelovalne enote. Zemljišča izven tega obsega bodo tvorila
posamezne obdelovalne komplekse. Tako bo celotno posestvo po
končani arondaciji razdeljeno na 16 obdelovalnih kompleksov ali enot.
Naslednja tabela prikazuje njihovo velikost in kulturo, za ka-
tero j e vsak kompleks namenjen.
Označitev
Površina Namen i z k o r i š č a n j a
kompleksa
I izven 2,3029 ha K o l o b a r n a povr. za d r e v e s n i c o in rastline za
centra zeleno g n o j e n j e
II izven 1,6216 ha K o l o b a r n a povr. za d r e v e s n i c o in rastline za
centra zeleno g n o j e n j e
III izven 2,0612,ha K o l o b a r n a povr. za d r e v e s n i c o in rastline za
centra zeleno g n o j e n j e
IV 4.7217 ha K o l o b a r n a p o v r . za d r e v e s n i c o in rastline za
zeleno gnojenje
V 2,17% ha K o l o b a r n a povr. za d r e v e s n i c o in rastline za
zeleno g n o j e n j e
VI 2,0242 ha O b s t o j e č i čisti nasad č r n e g a ribeza
VII 2,2311 ha Nasad na vegetativnih p o d l a g a h
VIII 9,0256 ha Jablane s p o d k u l t u r o č r n e g a ribe; za
IX 2,5860 ha E k o n o m s k o d v o r i š č e
X 7,3773 ha Stari nasadi j a b l a n
XI 0,7438 ha Internatski vrt
XII 1,1177 ha Z a r o d i š č e — p o d l a g e
XIII 54.1224 ha Plantaža s r e d n j e d e b e l n i h dreves
XIV 3,4880 ha G o z d
X V izven 1.4890 ha G o z d
centra
X V I izven 3,9995 ha Gozd
centra

Skupaj 101,0916 ha

K o m p l e k s i so izbrani tako, da v posamezni o b d e l o v a l n i enoti ni

v e č j i h p e d o l o š k i h razlik in d a so dostopni p o v o z n i cesti. Vsi k o m -
pleksi so d o v o l j o s k r b o v a n i s potmi. Le k o m p l e k s XIII. b o p o t r e b o v a l
n o v o g l a v n o cesto in o b d e l o v a l n e poti. T o v p r a š a n j e b o rešeno z d e -
t a j l n i m načrtom, ki b o izdelan za to plantažo.
 Vsi k o m p l e k s i so p o v e z a n i z e k o n o m s k i m d v o r i š č e m , ki ima v
sredini p a r k n i z k o d e b e l n i h d r e v e s c . O k r o g t e g a j e k r o ž n a cesta, o b
kateri so stavbe, ki j i h b o t r e b a p r e u r e d i t i za p o s a m e z n e n a m e n e , o
čemer b o govora kasneje.

III. S m e r n i c e za organizacijo rastlinske

proizvodnje
G l e d e na to, da p o s e s t v o p o l j e d e l s t v a v p o l n e m p o m e n u b e s e d e
sploh n e b o i m e l o , b o g o v o r a tu le o p r o i z v o d n j i v s a d j a r s t v u in d r e -
vesničarstvu.
Iz strukture posestva po končani arondaciji j e razvidno, da bodo
obsegali sadovnjaki 3 /i obdelovalnih površin, medtem ko bo njiv. ki
bodo rabile drevesnici, le 74. Kij tub temu, da bi glede na perspektivni
plan razvoja sadjarstva v celjskem okraju lahko povečali površino
drevesnice, j e tako velik razpon med površinami, ki bodo rabile dre-
vesnici s predvidenimi sadovnjaki, upravičen. To velja posebej za-
radi tega, ker se površine, namenjene plantažam, ne dajo uporabiti za
drevesničarstvo. Vse še nezasajene površine, namenjene sadjarstvu,
nastajajo iz gozdnih tal. ki jih bo mogoče šele s pravilno agrotehniko
spremeniti v strukturna plodna tla. Glavna ovira za uporabo teh po-
vršin za drevesničarstvo so nagibi, četudi so blagi, ker onemogočajo
rentabilno agrotehniko v drevesničarstvu. V tem j e meja, ki j e v dre-
vesničarstvu ni mogoče prekoračiti.
Kljub temu b o kapaciteta »Sadne drevesnice Mirosan« krila okrog
J4 vseh potreb celjskega okraja po sadnih drevescih. Od skupne po-
vršine njiv bo letno ca. 16 ha zemljišč uporabljenih za vzgojo sadnih
drevesc, ostalih 9 ha kolobarnih površin pa b o zasejanih s travno de-
tel jnimi mešanicami. Te bodo na eni strani dajale material za izdelavo
komposta, na drugi strani pa bodo izboljševale strukturo tal, ki j e
potrebna za vzgojo sadnih drevesc. Tako se bodo na vseh njivskih
površinah menjavale kulture sadnih drevesc in travno deteljnih me-
šanic.
Z a r o d i š č e rabi p r o i z v o d n j i p o d l a g za d r e v e s n i c o in j e enota zase,
ki ne z a h t e v a hitrega k o l o b a r j e n j a . Z a r o d i š č e j e sestavni d e l d r e v e s -
ničarske proizvodnje.
P o d o z n a č b o » s a d n a p l a n t a ž a « so na p o s e s t v u »Sadna d r e v e s n i c a
Mirosan« mišljena zemljišča, zasajena s črnim ribezom v čistem na-
sadu. nasadi na v e g e t a t i v n i h p o d l a g a h , nasad j a b l a n s p o d k u l t u r o črni
r i b e z , stari nasadi, z a r o d i š č e iza p o d l a g e in p l a n t a ž a s r e d n j e d e b e l n i h
d r e v e s . O d n a v e d e n i h p o v r š i n so z a s a j e n e vse, razen d e l a p o v r š i n e ,
n a m e n j e n e za nasad j a b l a n in h r u š k n a v e g e t a t i v n i h p o d l a g a h in p l a n -
taže s r e d n j e d e b e l n i h j a b l a n in d e l n o sliv. P e r s p e k t i v n o g l e d a n o b o na
teh p o v r š i n a h m o ž n o i z v a j a t i k o l o b a r j e sadnih p l e m e n z n e k a j l e t n i m
p o č i v a n j e m zemlje v vmesni dobi med enim in drugim sadnim ple-
m e n o m na isti p o v r š i n i . M e d s e b o j b o d o k o l o b a r i l i k o š č i č a r j i , p e č k a r j i
in j a g o d i č e v j a , k a r o m o g o č a procentualnoi r a z m e r j e m e d temi p l e -
m e n i , izvzemši p e č k a r j e . Pretežni del z e m l j i š č b o n a m r e č z a s a j e n z
jablanami in hruškami, pri katerih pa se bodo morala vrstiti tudi sadna
plemena ne pa le sadne vrste, kar j e pri pečkarjih s strokovnega sta-
lišča dopustno.
Za vse navedene sadne nasade j e predvidena intenzivna oskrba
z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov, mehanizacije itd. Sorti-
ment teh nasadov se bo držal sadnega izbora za ta okoliš.
Na podlagi površin za posamezna sadna plemena in predvidenih
donosov, upoštevajoč agrotehniko, pričakujemo naslednjo proizvodnjo:

Skupno predvidena
Vrsta nasada Povr proizvodnja letno

Čisti nasad črnega ribeza 2.0242 ha 160 q črnega ribeza

Nasadi na vegetativni podlagi 2.2311 ha 50 (j jabolk
Jablane s črnim ribezom 9.0256 ha 240 cj črnega ribeza
in 1125 q jabolk
Srednjedebelni nasad 54.1224 ha 10.800 q jabolk

Drevesnica bo dajala letno povprečno 40.000 sadik drevesc, za-

rodišče ca. 10.000 podlag in ca. 200.000 sadik črnega ribeza.

IV. S m e r n i c e za p r o i z v o d JI j o o r g a n s k i b g n o j i I
.Ker na posestvu ne bodo gojili takih poljedelskih kultur, ki po-
trebujejo za normalno rast hlevski gnoj. bodo opustili živinorejo. Dre-
vesnica ne sme dobiti hlevskega gnoja neposredno ob saditvi, marveč
j e treba oskrbeti organsko snov v tleh v letu pred saditvijo podlag v
drevesnico. Zato bodo travnodeteljno mešanico podorali. da bodo njene
korenine dale dovolj organske hrane za prehrano drevesc v drevesnici.
Poleg drevesnice bodo potrebovala organska gnojila tudi vsa
sadna plemena v nasadih. Nujno potrebni kompost ob saditvi novih
površin si bo posestvo zagotovilo s kompostiranjem pokošenih travno-
deteljnih mešanic. Organska isnov za nasade v rodnosti pa bo zago-
tovljena s setvijo rastlin za zeleno gnojenje v medvrstnih prostorih.
Le na osnovi tega. da j e »Sadna drevesnica Mirosan« specializirano
sadjarsko drevesničarsko posestvo, j e možno živinorejo likvidirati in
organska gnojila nadomestiti z rastlinami za zeleno gnojenje in kom-
postom.

V. S m e r n i c e z a o r g a n i z a c i j o i n r a z v o j vzpored-
nih dejavnosti
Glede na velik obseg sadnih nasadov bo posestvo dalo večji po-
udarek čebelarstvu. V ta namen bo povečalo število panjev na 50. od
katerih bo 3 A žnidaršičev, ostali pa prenosni ameriški panji.
Nadaljnja vzporedna dejavnost posestva j e predelava. Zato bo
preurejena že obstoječa stavba v gospodarskem centru. Posestvo bo
nabavilo aparature za domačo predelavo sadja v sadne sokove. Izde-
lovalo bo jabolčnik, ribezov sok in podobno. Zgradili bodo tudi manjšo
sušilnico za sadje z namenom, da bi proizvajali kvalitetno izvozno
suho sadje, po katerem j e veliko povpraševanje.
Predelava sadja na posestvu bo rentabilna, ker ne terja večjih
investicij, surovin za to pa bo dovolj na posestvu. Poleg ekonomskih
razlogov, ki to proizvodnjo upravieujejo, silijo k temu tudi vzgojni
nagibi, ker bodo na posestvu praktikantje v sadjarstvu.
Posestvo bo obdržalo v svojem sklopu tudi gozdove za les, ki
ga stalno potrebuje za razna popravila, drevesne kole itd.

VI. S m e r n i c e z a p o t r e b o p o d e l o v n i s i l i i n s t r o -
kovnem kadi u
Zaradi povečanja površin posestva »Sadne drevesnice Mirosan«
in intenzivirane proizvodnje sedanje število stalnih in sezonskih de-
lavcev ne bo zadostovalo, marveč bo treba število delavcev povečati
na ca. 40. Od tega bi bilo ca. 20 stalno zaposlenih in 20 sezonskih de-
lavcev.
Tudi strokovno osebje se bo moralo izpopolniti in sicer tako, da
bo posestvo imelo vsaj enega inženirja-sadjarja. Na ta način bo zago-
tovljena delovna sila in strokovni kader.

VII. S m e r n i c e z a o r g a n i z a c i j o o p r e m e i n m e h a -
nizacije
Vzporedno z arondacijo bo treba skrbeti tudi za mehanizacijo
na posestvu. V prvem delu tega opisa so navedeni stroji, ki jih že ima
posestvo z označbo tistih, ki jih v bodoče ne bo več potrebovalo. Poleg
tega pa bo treba nabaviti nekaj strojev, ki so nujno potrebni za spe-
cializirano sadjarsko drevesničarsko posestvo; to so:
škropilnica kot priključek traktorju »Tunt«; škrabalnica — 30 cm
— za okopa vanje zarodišča in črnega ribeza; stroj za pakiranje dre-
vesc; izruvač za sadna drevesca; komplet za predelavo sadja; čebel-
njak za 50 panjev.
VIII. S m e r n i c e za investiranje
Ureditvi zemljišč in proizvodnje bo morala slediti tudi ureditev
ekonomskega dvorišča s potrebnimi zgradbami. V predvideni stavbi za
praktikante b o imelo posestvo tudi svoje upravne prostore. Današnjo
stanovanjsko hišo b o potreba preurediti v prostore za predelavo sadja,
obstoječi goveji hlev pa v skladišče za sadje. Pokrito gnojišče, ki j e
poleg sedanjega hleva, bo preurejeno v strojno remizo. Prostor pod
obstoječim kozolcem bo rabil za pakiranje sadja. Današnje svinjake
pa bodo z majhnimi preureditvami spremenili v skladišče reproduk-
cijskega materiala.
Preureditev obstoječih zgradb ne bo zahtevala večjih investicij-
skih sredstev, razen gradnje stavbe za praktikante in sezonske de-
lavce z upravnimi prostori. Za to gradnjo pa bodo v večji meri upo-
rabili zadružna sredstva, tako da ta zgradba ne bo posestva huje obre-
menila.
 IX. O r i e n t a c i j a ekonomske analize

Upoštevajoč organizacijo proizvodnje, obdelano v tem sestavku

in ustrezne agrotehnične ukrepe, lahko pričakujemo orientacijsko na-
slednje finančne efekte predvidenih proizvodeuj.

Vrsta Pov. . Cena Bruto

proizvodnje kom. Proizvodnja din dohodek

Drevesnica 2 ha 40.000 kom. 200 8,000.000

Trav. det. meš. 6,8 ha 420 q 250 105.000
Cisti nas. č. ribeza 2 ha 160 q 10.000 1,600.000
Jab. na veg. pod. 2.23ha 500 q 3.500 1,750.000
Jab. s čr. ribezom 9 ha 240 q r. 10.000 2,400.000
1.125 q j. 3.500 3,937.500
Stari nas. jabl. 7 ha 665 q 2.500 1,662.500
Plant. sr. deb. jab. 54 ha 10.800 q 3.000 32,400.000
Predelava 4.000 q 2.800 hI 4.000 11,200.000
Čebelarstvo 30 panj. 360 kg 300 108.000
Sadike čr. ribeza 2 ha 200.000 kom. 28 5,600.000

Bruto dohodek skuipaj 68,763.000

Iz tabele ekonomskih podatkov dosedanje proizvodnje, ki j e v

prilogi, j e razvidno, da predvideva posestvo pri sedanjih 76.8 ha po-
vršine 21,8 milijonov bruto dohodka. Proizvodni stroški so 17,8 mili-
jonov din, tako da znaša čisti dobiček 3.000.000 din. Iz teh podatkov
izhajam za grobo ocenitev proizvodnega efekta posestva po končani
ureditvi. Če upoštevamo, da znašajo proizvodni stroški posestva skupno
17,8 milijonov din na površini 76,8 ha, j e to na 1 ha 230.000 din pro-
izvodnih stroškov.
Z intenziviranjem proizvodnje v nadaljnjih letiK računamo, da
se bodo proizvodni stroški dvignili za 50% od dosedanjih, to j e za
ca. 345.000 dinarjev po ha. Posestvo bo imelo na površini 101 ha skupno
ca. 69 milijonov din bruto dohodka. Proizvodne stroške pa računam
po grobi ocenitvi 345.000 din na ha, to j e na površini 101 ha skupno
34,845.000 din. Tako bi imelo posestvo po končani dograditvi okrog
35,000.000 din čistega dobička letno. Ta številka sloni sicer na grobem
izračunu, j e pa zadovoljiva, četudi upoštevamo 25 %no možnost na-
pake.
Iz vsega navedenega j e razvidno, da j e predvidena organizacija
posestva ekonomsko upravičena.
 PEDOLOŠKA ANALIZA
Na ponekod rahlo nagnjenem, drugod pa močno razgibanem re-
liefu, so se razvila tla Kmetijskega gospodarstva Mirosan, le del j e
v dolini in na ravnini. Na dolinskem predelu so tla aluvijalnega zna-
čaja, na razgibanem predelu pa so po postanku deluvijalna, saj so
nanos obrobnih hrbtov.
Talne enote so naslednje:
1. rjava naplavina — srednje globoka,
2. rjava tla na laporju,
3. rjava opodzoljena (gozdna) tla.
1. R j a v a n a p l a v i n a — s r e d n j e globoka
Na dolinskem reliefu, katerega j e nekdaj preplavljala Savinja
in njeni pritoki, j e nastala rjava naplavina, avtohtonega značaja (na-
stala na nanosih rek) le deloma so tla alohtona (nanešena iz okolnih
hrbtov).
Opis profila:
A-02 0-25 cm Llorizont j e dobro izražen, rjave barve, j e peščeno
ilovnat, drobno grudičaste strukture, rahel, drob-
ljiv, srednje dobroi prekoreninjen na 5 % HCI rea-
gira rahlo.
A-2 25—38 cm Horizont j e slabo izražen, rjave barve, peščeno
ilovnat, ostrorobo grudičaste strukture, b o l j gost
in zbit, a še drobljiv in dobro propusten. Pomešan
j e z ca. 10% 0 1 — 5 cm apnenčevim in kremenčevim
prodom. Na 5% HCI reagira rahlo.
BI 38—75 cm Llorizont j e srednje dobro izražen, svetlejše rjave
barve, glinasto ilovnat, lieizenačene poliedrične
strukture, lomljiv do gnetljiv, pa vendar še pro-
pusten. Pomešan j e z ca. 0 1 — 5 cm apnenčevim in
kremenčevim prodom. Na 5% HCI rahlo reagira.
C 75 cm Predstavljajo peščeni kremenovi in apnenčasti
prodniki velikosti do 10 cm premera, vmes drob-
nejši in debelejši pesek pomešan s prstjo. Pesek
močno reagira z HCI.
Izsledki kemijske analize
a ca

g .5 s S • > ta > be Stabilnost

g | >8 I X o 8 o § o struktura,
> A
ffi O ffi N ^ o agregatov
1. A02 0—25 3,05 3 6,60 13,34 3.46 2,7 0,51 slabo stab.
Ai 25—38 0,96 3 6,18 2,67 5.08 2,8 0,35 nestabilen
Bi 38—72 1,07 3 6,22 2.67 2,89 3.0 0,41 nestabilen
2. A02 0—27 2.12 3 6,71 2.67 3,65 2.0 0,72 stabilen
Ai 27 42 2,11 3 6.50 2.00 9,61 2,9 0.56 slabo stab.
Bi 42—85 1,65 3 6.85 2.67 7,08 2,2 1,21 nestabilen
 Značilnosti tal:
Tla so srednjegloboka, precej skeletna, zlasti v globljih plasteh.
Primes skeleta ne ovira obdelovanja in rasti. Količina karbonatov j e
različna, z globino navadno narašča. Pretežno ilovnata tekstura j e
ugodna. Tla so dobro humozna, zlasti v zgornjem horizontu. Preko-
reninjenost tal j e dobro po vsej globini profila, tudi favna vpliva na
ugodne biološke lastnosti. Novotvorb ni opaziti. Bi horizont j e ne-
koliko b o l j gost, pa vendar ne kv ari rodovitnosti.
Analitski podatki kažejo naslednje:
a) S humusom so tla v zgornjih slojih dobro oskrbljena, medtem
k o v globljih horizontih humoznost pada. ponekod celo močno (ho-
rizont Ai profil 1.) Karakter humusa j e v vseh horizontih nevtralen.
b) Tla so pretežno nevtralna do slabo kisla.
c) Oskrba s kalijem j e srednja do slaba, zaloga fosfora j e v zgor-
njem horizontu majhna, v nižinskih horizontih j e zaloga dobra, po-
nekod prav dobra.
d) Stabilnost strukturnih agregatov j e na površini stabilna, v
nižjih horizontih malo stabilna do nestabilna.
Proizvodna sposobnost tal:
Po proizvodni sposobnosti so tla primerna za vse njivske kulture.

2. R j a v a t l a n a laporju
Na rahlo razgibanem reliefu so se na lapornati podlagi razvila
»rjava tla na laporju«.
Opis profila:
Ai 0—40 cm Horizont j e dobro izražen, rjave barve, po tek-
sturi ilovnat, drobno do ostrorobo grudičaste
strukture, drobljiv, dobro prekoreninjen in suh.
Bi 40—75 cm Horizont j e slabše izražen, rjav, po teksturi
ilovnato glinast, ostrorobo grudičaste strukture,
lomljiv, gostejši, slabše prekoreninjen.
Ba 75 cm dalje Horizont je dobro izražen, sivorumeno marmo-
riran, glinast do lapornat, listnaste strukture,
lomljiv, gost, korenine so b o l j redke, lepo se
vidijo drobne konkrecije (velikost letnika) se-
skvioksidov, z 5% HC1 noben horizont me rea-
gira.
Značilnosti tal:
Tla so globoka, težka, slabše propustna. Gornji sloj je humozen,
drobno grudičast, zračen, zaradi tega j e rodovitnost dobra. V višjih
horizontih so fizikalne lastnosti tal slabše, pa tudi kemijski procesi so
tu neugodnejši. Vendar te lastnosti niso tako neugodne, da bi v večji
' meri zmanjševale rodovitnost.
 Izsledki kemijske analize:

g .3 g £ . j so " ho Stabilnost
•g | § | pH S g g O g § Y1 Ca O strukturi].
S O * X m"5 ^ * (Z ~ agregatov

Ai 0—40 3,17 3—2 6,62 1,82 4,04 5,1 0,64 stabilen

Bi 40—75 1,95 3 5,70 3,56 4,05 0,31 nestabilen
B2 75 dalje 0,89 3—2 5,02 1,45 4,42 7,3 0,39 nestabilen

Analitski podatki kažejo:

a) Z humusom so tla dobro oskrbljena, le z globino se odstotek
humusa zmanjšuje. Humus j e nevtralen do slabo kisel.
b) Tla so slabo kisla do nevtralna.
c) Zaloga kalija j e majhna, fosforja pa srednja.
d) Stabilnost strukturnih agregatov j e dobra.
Proizvodna sposobnost tal:
Srednje težka ilovnata tla so po proizvodni sposobnosti najpri-
mernejša za sadovnjake.

3. R j a v a o p o d z o l j ena (gozdna) tla.

Na močneje razgibanem reljefu so se na lapornati podlagi razvila
»rjava opodzoljena (gozdna) tla«. Del navedenega tipa tal j e že skrčen
in pripravljen za saditev, del pa j e v pripravi.
Opis profila:
Ai 0—10 cm Horizont j e dobro izražen, sivorjav, dobro hu-
mozen, ilovnato glinast, drobno gru<Jičaste
strukture, drobljiv, gosto prekoreninjen, ne-
reagira na 5% HC1.
Bi 10—35 cm Horizont je dobro izražen, sivorumen, liehumo-
zen, glinasto ilovnat do brez strukturen, gost,
že redkeje prekoreninjen, gnetljiv. Je rahlo
marmoriran.
Bo 35—95 cm Horizont j e dobro izražen, rdečkasto rumene
barve, glinast, brez strukture, lomljiv do gnet-
ljiv, gost in teže propusten. Med zemljo j e
pomešanega ca. 10% laporja. V rdeče-rumeno
in sivo marmoriranem sloju j e opaziti drobna
temnorjava zrna seskvioiksidov in humatov.
Bg 95 cm dalje Horizont je dobro izražen, rdečkasto rjave
barve, brez strukture, lomljiv in do gnetljiv,
zelo gost, težko propusten. Med zemljo j e pome-
šanega ca. 50% laporja. V rdeče-rumeno-sivo
marmoriranem sloju izstopajo temnorjave kon-
krecije velikosti lešnika do oreha.
 Izsledki kemijskih analiz:
cd Stabilnost
Horizom

Humus
cao

hum.
J Su O bJD w>0 bJD
strukturn,

Znač.
-o pH (M C O <N S O y1
agregatov
O • Ui S

0—10 3,29 2 4,0 12,67 2,89 47.7 0,63 stabilen

3. Ai
10—35 1.47 2 4.10 6,53 3.38 21,3 0,77 nestabilen
Bi
0,86 2—3 4,32 6,53 2.72 25,4 0,64 nestabilen
B2 35—95
0—12 3,51 1 4,08 10,67 2,56 28,8 056 stabilen
4. Ai
12—46 2,23 2 4,25 5.33 3,28 15,5 0.28 nestabilen
Bi
34—102 2,17 2 4,03 2.8 5,08 15,2 0.56 nestabilen
B2
Analitski podatki kažejo sledeče:
a) Z humusom so tla v gornjih slojih dobro oskrbljena, le-ta je
močno kisel.
b) Tla so močno kisla v vseh horizontih.
c) S kalijem so tla srednje dobro oskrbljena, s fosforjem pa slabo
d) Stabilnost strukturnih agregatov j e na površini trajna, v
nižjih horizontih pa nestabilna.
.Proizvodna sposobnost tal:
Šele po nekoliko let trajajoči bonifikaciji tal (z apnenjem, pod-
oravanjem metulnic, gnojenjem s hlevskim gnojem m mineralnimi
gnojili) se bodo tla ugodila in postala primerna za sadonosmke.
Ing. Fran Lah

Ureditev vodnega režima v Spodnji Savinjski dolini

Urejenost voda j e do neke mere zrcalna slika kulturnega in

gospodarskega razvoja dežele. To potrjuje dejstvo, da imajo vse
gospodarsko močno razvite dežele z visokim življenjskim standardom
že docela urejene vode, saj posega gospodarjenje z vodo v vse panoge
narodnega gospodarstva, od energetike prek kmetijstva do komunalne
dejavnosti, higiene itd. Ta zavest se j e vzbudila po osvoboditvi tudi pri
nas, ko gradimo velike hidroelektrarne, zadnje čase pa se lotevamo
urejanja voda tudi za dvig kmetijstva. Tak namen imajo hidrotehnični
ukrepi, ki se pravkar izvajajo v Spodnji Savinjski dolini.
Spodnja Savinjska dolina se razteza vzdolž srednjega toka Sa-
vinje. Začenja se pri soteski v Letušu in konča pri Celju, kjer zavije
Savinja v ostrem loku skozi ožino proti jugu. Na zahodu se podaljša
ob Boljsiki navzgor. Ravninski predel meri preko 12.000 ha ozemlja,
ki ga obkroža venec gričevja. Geološko leži delno na miocenskih, delno
pa na triadnih kameninah. V ledeni dobi so j o vodni tokovi zasuli z
naplavinami z bolj grobim prodom vzdolž Savinje, z glinastimi ob
ostalih današnjih otokih.
Pedogenetski in fizikalni sestav tal j e primeren za gojenje njiv-
skih kultur. Sloj zdravice j e globok 30 do 60 cm. V glavnem prevladuje
peščena ilovica, dovolj humozna in prezraena. Po znanstvenih ugoto-
vitvah uvrščamo Spodnjo Savinjsko dolino med najbolj rodno zvrst
zemlje v Sloveniji. Temu pripomorejo tudi ugodni podnebni pogoji.
Poleg rodne zemlje, toplote in zraka potrebuje rastlinstvo za
uspevanje tudi določeno količino vode. Le redke so pokrajine, ki nu-
dijo kmetijskemu rastlinstvu že po naravi vodo v ustreznih količinah,
ki mora biti pravilno razporejeno, zlasti v času vegetacije. Tak vodni
režim j e treba v Savinjski dolini šele ustvariti.
Pomanjkljivosti vodnega režima v Spodnji Savinjski dolini so
v neurejenosti rečnih korit, ki niso kos odvajati visokih voda in zato
redno poplavljajo obsežna zemljišča. Rodnost zemlje onemogoča ali
bistveno zmanjšuje prevelika vlaga ali celo zamočvir jenost, ki se kaže
na glinovitih tleh, zlasti ob Ložnici in Boljski ter njunih pritokih. Temu
j e vzrok že po naravi talna voda in stalno zamakanje s pobočij bližnjih
hribov. Končno b o treba urediti vodni sistem tudi tako, da b o mogoče
dovajati rastlinstvu dovolj vode v dobi vegetacije.
Za odpravo teh pomanjkljivosti so potrebni ustrezni hidrotehnični
ukrepi.
Med najbolj pereče probleme štejemo vsekakor obrambo pred
poplavami. Temu vprašanju j e posvetila veliko pozornost že rajnka
Avstrija. V letih 1876 do 1893 so namreč zregulirali glavni odvodnik
Savinjske doline — Savinjo. Uredili so j o od Levca do Prihove v
dolžini 29 km. Na tem odseku je za vselej odstranjena nevarnost poplav.

J9 Savinjski zbornik
 Regulacija pa je tehnično toliko pomanjkljiva, da se korito malone
p o vsej dolžini poglablja, ponekod že do 3 metre, odnaša prod in ga
odlaga v nereguliranem delu — v celjskem kolenu, kar povečuje po-
gostost in jakost poplav na ožjem celjskem področju. To bomo od-
pravili z regulacijo Savinje v Celju, ki se že izvaja. V odseku poglab-
ljanja struge pa gradijo pragove, ki bodo ustavili nadaljnjo erozijo
dna.
Potok Ložnica povzroča z vsakoletnimi poplavami ogromno škodo
na zemljiščih, saj prikazuje poplavni kataster okrog 2.000 ha takega
sveta. Poplave tudi stalno grozijo naseljeni ob Ložnici. Za odpravo
poplav določa projekt več ukrepov. Že pred vojno so regulirali Ložnico
od izliva do Joštovega mlina. Izkazalo pa se je, da tudi novo korito
dovolj ne odvaja visokih voda. Zaradi tega, in da bi bil regulirani profil
navzgor čim manjši, se je pred 5 leti zgradil razbremenilnik od Orove
vasi do Polzele v dolžini okrog 2,2 km. Ta, ob nizki Ložnici suhi jarek,
bo odvajal polovico visoke vode (14m 3 /sek.) iz Ložnice naravnost v
Savinjo. Ta način bo b o l j ekonomičen, kakor regulirati Ložnico po vsej
dolžini s širšim koritom.
Da pa bo dragoceni svet ob Ložnici popolnoma zavarovan pred
poplavami, bodo zgradili še posebno 14 metrov visoko dolinsko pre-
grado na Ložnici više sotočja s Hudinjioo. Nad njo se bo nabirala voda
ob nalivih in se spuščala ob suši po strugi navzdol. Kapaciteta tega
retenzijskega bazena bo 1,2 do 1,5 milijonov m 3 vode. To vodo bodo
s pridom uporabljali slej ko prej za namakanje. Zadnja leta nadaljuje
»Vodna skupnost« regulacijo Ložnice od Joštovega mlina navzgor.
Dosegli so višino Gotove!j, končala pa se bo pri izlivu Trnavice, tako
da b o regulirana v dolžini okrog 10,5 km. Od tod nav zgor bodo strugo
le očistili, ker bo visoko' vodo odvajal že omenjeni raztežilnik, v
zgornjem toku pa j o b o zadrževala pregrada.
Vzporedno z regulacijskimi deli na Ložnici so že uredili potok
Pirešico od izliva navzgor v dolžini 800 metrov. Od tod navzgor so
tudi že izkopali 3000 metrov dolg odvodnik po najnižji legi terena, ki
b o na zgornji strani prevzemal poplavno vodo s Pirešice. Ta odvodnik
bo imel torej nalogo raztežilnika, istočasno pa bo omogočil drenažiranje
ondotniih zamočvirjenih predelov. Vzdolž raztežilnika bodo strugo
Pirešice le očistili.
Potoka Vršce ne bodo regulirali, pač pa bodo vzdolž njega zgra-
dili raztežilnik v dolžini 1,3 km. analogno kot ob Pirešici; bodo pa re-
gulirali Trnavo od izliva do soteske v dolžini 1,2 km.
Veliko težav povzroča potok Godomlja, ki izvira v ravnini pri
Gotovljah, teče leno mimo Žalca in se izliva v Lavo. Sicer ne povzroča
posebnih poplav, pač pa drži talno vodo toliko visoko, da j e za-
močvirjen okrog 200 ha obsegajoč kompleks zemljišč. Od železniškega
propusta v Žalcu navzdol j e njena struga že urejena v dolžini 1 700
metrov. Najbrže bodo Godomljo izpeljali nad Žalcem proti vzhodu
naravnost v Ložnico in se tako ne bo več izlivala v Lavo.
Tak j e razpored regulacij potokov ob levem bregu Savinje, če
izvzamemo Sušnico, ki pa spada v ožji celjski okoliš.
 o
*

cCegenc/ct:

- MEJA MELIOBACOSKEGA PODDoijA

REGULACIJE

ODVODU/ K I

iOv„, Q

to Hidroteihnične melioracije ina področju Ložnice

•O
 Najpomembnejši desni pritok Savinje v Spodnji Savinjski dolini
je Boljska. Njen ravninski predel sega od izliva do kraja Ločice.
Kataster poplavnega področja prikazuje okrog 1000 ha zemljišč, ki jih
vsako leto preplavlja Boljska in njeni pritoki, ali pa so zamočvirjena.
Za odpravo poplav bodo regulirali Boljsko do Gomilskega ter do-
linske predele potokov Trebnik do Braslovč. Reka. Triiava do Kamenč,
Konjščica in Merinščica. Y ta namen že izdelujejo regulacijske načrte.
Desni pritok Savinje j e še potok Lagvaj, ki izvira pod Letušem
ter se izliva v savinjsko Mlinščico pri Malih Braslovčah. Tudi ta, sicer
neznaten potoček, preplavlja pribrežni svet in zamočvirja okrog 36 ha
zemljišč zaradi svojega plitvega korita. Projekt določa njegovo ure-
ditev po vsej dolžini, to j e v dolžino 3,3 km.
Regulacije potokov imajo predvsem namen preprečevati poplave.
Naštete potoke bodo regulirali na 30 letno visoko vodo, ker bi bil
za še višje vode potreben večji profil, kar pa me bi bilo več ekonomično.
Mimo odprave poplav se bo is poglobitvijo strug ustvarila možnost
osušitve zamočvirjenih zemljišč. Je namreč več kotanj, v katerih zastaja
poplavna voda, ker nima primernega odtoka, ne ponikne pa zaradi
iiepropustnosti tal. Take okolnosti delajo zemljo manj donosno. Za
zboljšanje vodnega režima tudi v tem pogledu bodo zgradili številne
odprte jarke —odvodnike. Takih od vodnikov bo samo ob Ložnici preko
20 km. Ti bodo odvajali površinsko vodo v regulirane struge potokov.
Odvajale pa bodo tudi vodo iz zbiralcev cevnih drenažnih sistemov, ki
bodo prepletali prevlažna zeml jišča. V bolj peščenih tleli bodo izvedli
le cevno drenažo. v ilovnatih pa v kombinaciji s krtično drenažo. Cevna
drenaža sega 1 do 1,20 metra, krtična pa le 30 do 60 cm globoko. Tako
drenažiranih polj bo ob Ložnici do 600ha, ob Boljski pa do 300ha.
Z navedeno regulacijo potokov ter drenažo se bo ustalila vodna
gladina v globini dobrega metra. To bo bistveno dvignilo rodnost
zemlje, saj niha sedaj gladina talne vode od površine spomladi do
globine 2 metrov ob poletni suši. Stabilizacija vodne gladine bo zlasti
ugodno vplivala na uspevanje hmelja, pri katerem j e razrast korenin
naj intenzivnejša v globini 1 metra. Stalna globina podtalnice bo ver-
jetno tudi podaljšala življenjsko dobo hmeljske biljke.
Napredno kmetijstvo pa terja poleg odvajan ja odvisne vode tudi
zadostno dovajanje vode rastlinstvu v času vegetacije. V Spodnji
Savinjski dolini bi sicer zadoščale letne padavine s povprečno višino
1200 mm na leto. niso pa te padavine enakomerno razdeljene v dobi
vegetacije. Imamo pogoste padavine spomladi in jeseni, poleti pa na-
vadno krajšo ali daljšo sušno dobo, ki občutno zavira rast. Vemo, da
bi bil potreben dež v Spodnji Savinjski dolini vsakih 6 do 10 dni. Suši
bomo prišli do živega le z umetnini namakanjem polj. V Savinjski
dolini b o vsekakor treba namakati bolj prodnata tla ob Savinji, pred-
vsem na dvignjenem svetu pri Ločici. Struktura tal bo zahtevala sistem
namakanja s škropljenjem. Že sedaj pa vemo, da vodne količine v
potokih ob suši za ta namen ne bodo zadoščale. Zato bodo zgradili na
Ložnici že omenjeni akumulacijski bazen, iz katerega bodo dovajali
vodo za namakanje.
 Z a d n j a leta p r o u č u j e j o ta p r o b l e m v e d n o i n t e n z i v n e j e . H m e l j a r s k i
inštitut in še n e k a t e r a k m e t i j s k a g o s p o d a r s t v a i z v a j a j o p o s k u s n a
š k r o p l j e n j a . Na o s n o v i teh p o i z k u s o v b o d o d o l o č i l i sistem, čas i n
k o l i č i n o n a m a k a n j a . L e t o š n j a letina p a b o t u d i p o k a z a l a , za k o l i k o se
b o znižala v p r i m e r u z l a n s k o zaradi l e t o š n j e i z r e d n e m a j s k e suše. T o
r a z l i k o b o m o m o g l i u g o t o v i t i s p r i m e r j a v o p r i d e l k o v na n e n a m a k a n i h
z namakanimi površinami.

Regulacija Ložnice z novim mostom na cesti Gotovlje—Jedert

Cenimo, da bodo znašale investicije hidrotehničnih melioracij

(brez namakanja) na področjih Ložnice okrog 350.000 din na hektar.
Izdelani so ekonomski računi za različne poljske kulture. Vsi kažejo
visoko rentabilnost melioracij. Najvišjo dosežemo seveda z gojitvijo
hmelja. Na že izvršenih melioracijah so ugotovili, da se investicije
amortizirajo povprečno že v prvih treh letih. Brž ko bodo "rodnost
zemlje dvignili še z agrotehničnimi ukrepi, b o vložene investicije kril
že enoletni višji donos melioriranega zemljišča. Zato sodimo, da j e
dejavnost na vodnogospodarskem področju Savinjske doline prav go-
tovo eden najbistvenejših in neogibnih činiteljev za povečanje kmetij-
ske proizvodnje in s tem narodnega dohodka. Naj omenimo še izreden
pomen za naše gospodarstvo: izvoz hmelja, za katerega gojitev bomo
pridobili z navedenimi hidrotehničnimi ukrepi novih 500 ha zemljišč,
ki so sedaj skoraj brez omembe vrednega donosa.
Po izvedenih regulacijah ne bodo več poplave ogrožale prikupnih
savinjskih naselij, izginjali bodo nerodovitni in mokrotni pašniki,
bohotno se bodo razširili hmeljski nasadi po teh, danes pustih predelih,
ali pa bo na njih vzvalovila pšenica. Želimo, da bi se dela dovršila
čimprej in —Spodnja Savinjska dolina bo (postala eden najbolj urejenih
predelov Slovenije.
Ing. D a n i c a H o n z a k

Hidropedološka raziskovanja melioracijskega področja

Godomlje in smernice za bodoče gospodarjenje

SPLOŠEN OPIS

Melioracijsko področje Godomlje leži v Savinjski dolini v bližini

Žalca. Na severu se končuje pri Ložnici, na severozahodu pri Gotovljah
in Podlogu ter na vzhodu pred A r j o vasjo. Po tem področju in ob robu
Ložnice teče Godomlja. Godomlja nima lastnega padavinskega po-
dročja, ampak se nekako na razvodju Ložniice in Savinje napaja iz
podtalnice.
Teren polagoma pada od 266 m na 254 m nadmorske višine. Potoki
imajo vijugasto in plitvo strugo, zato so ob nalivih pogostokrat po-
plavljali dolino in ji z nanosnim materialom dali karakteristično
obeležje.

OPIS PEDOGENETSKIH FAKTORJEV

M a t i č n i s u b s t r a t j e eden osnovnih faktorjev tvorbe tal na

tem področju. Pri formiranju tipa tal ima brez dvoma odločujočo vlogo
nanos Savinje in Ložnice. Predvsem razlikujemo na tem področju v
vertikali in horizontali:
1. nanos,ni sloj velikih prodnikov Savinje;
2. glinasto peščeni nanos Ložnice.
Godomlja ni v svoji preteklosti nikoli prenašala preperine in
grušča, ampak j e izbirala svojo pot po nasipnem materialu, katerega
sta v kvartarni dobi odložili v dnu današnje Savinjske doline Savinja
in Ložnica.
Pričujoč geološki opis zgradbe povirja Ložnice (po geologu
Rihtaršiču) pojasnjuje nastanek tal ob Godomlji.

Geološka zgradba povirja Ložnice

Ložnica izvira v terciarnih andezitnih grobih (kisla prodorninska
magma), ki pripadajo v tektonskem oziru terciaru Šaleške kotline,
morfološko pa predstavljajo razvodnico med Savinjo na jugu in Pako
na severu. Ta kamenina j e erozijsko slabo odporna, vendar danes v
povirju Ložnice ne nastopajo več takšne množine vode, ki bi bile
sposobne odnašati preperino. Po združitvi treh glavnih izvirkov vstopi
Ložnica v erozijsko grapo, katero j e vrezala v apnene kamenine, ter
j o zapusti šele ob vstopu v ravninski del Spodnje Savinjske doline.
V koritu Ložnice prod praktično ne nastopa, voda sama pa pre-
naša drobir le ob večjih nalivih v strugi od enega prodišča do drugega.
Prod oz. zaobljene preperinske delce sestavljajo pretežno silikatne
kamenine — terciarni grohi.
 V mlajšem tereiaru se j e Ložnica brez dvoma izlivala v Savinjo
nekako v višini Polzele, po ostankih diluvialniih teras lahko sodimo,
da j e še v zgodnjem diluviju tekla v tej smeri. Ko se j e pa zajedla
v apneno podlago vzhodno od Šeiitandraža, j e pričela utirati današnjo
smer, medtem pa j o j e Savinja z diluvialnimi nanosi odrivala vedno
bolj proti vzhodu, dokler si ni utrla današnje smeri pod severnim robom
Spodnje Savinjske doline vzporedno s Savinjo. Tako si tudi lahko
razlagamo nastanek glinastih tal nad Savinjinim prodom ob Ložnici.
Zaradi malega padca terena j e imela Ložnica slab odtok. Y smeri
svojega toka se j e na več mestih spremenila v manjša kratkotrajna j e -
zerca. Pri utiranju poti naprej proti vzhodu so se jezera počasi osušila
in na dnu nekdanje jezerske površine j e ostal glinasti sediment. Zato
smemo danes smatrati kot edini prodonosni tok v Spodnji Sav. dolini
le Savinjo, kajti karbonatne prodnike j e mogla naplaviti edinole
Savinja, ki ima povirje v apnenčastem hribovju. Petrografska zgradba
obrobnega gričevja ni merodajna za sestavo dolinskega nanosa, ker
j e ložniški prod sestavljen iz terciarnih kamenin, obrobno g r i č e v j e
nad Ložnico zahodno od Gotovelj pa j e zgrajeno iz triadnih kamenin.
Glinasti nanos v območju Ložnice izvira iz prenesenih delcev
terciarnih hribin iz povirja Ložnice, in to predvsem iz preperele oziroma
erodirane terciarne sivice in mehkejših slojev andezitnega groba. Ter-
ciarne kamenine, iz katerih j e sestavljen ložniški prod, so sestavljene
iz silikatnih in karbonatnih kamenin nekako v razmerju 9:1.
Keratofari in njihovi grohi (triadne kamenine), ki sestavljajo
obrobno gričevje, so proti eroziji in proti preperevainju izredno o d -
porni in zato za nastajanje glinastih tal ob Ložnici in Godomlji niso
bistvenega pomena.
Na melioracijskem področju Godomlje j e v glavnem zastopan
Savinjin prod, ki pa j e skoraj povsod prekrit z glinastim nanosom
Ložnice.
Ložnica j e pozneje pogostokrat preplavljala dolino. Iz nagnjenih
predelov j e voda kmalu odtekla, v kotanjah pa j e stagnirala toliko
časa, dokler ni del vode izhlapel, del pa počasi poniknil v zemljo. V
kotanjah j e po vsaki povodnji ostajal glinast sediment, ki so ga pa-
davine izpirale v zemljo in med Savinjine prodnike, k j e r j e v profilu
na raznih višinah od površine navzdol zaostajal in ščasoma tvoril pri-
bližno 30—40 cm debel (ponekod tudi močnejši) sloj nepropustne gline.
K l i m a . Melioracijsko področje Godomlje leži v Celjski kotlini,
ki ima zelo ugodne podnebne razmere. Temperaturni in padavinski
podatki so prikazani iz opazovalne postaje Celje.

Klimatski podatki
at Tabela št. 1 padavinski podatki v mm
a

Meseci
i II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 2 g,

Celje 241 1919—1939 47 37 58 88 99 110 99 97 108 106 86 63 1116

295
 ts i Temperaturni podatki v °C
J3 o
5 as >o?
N -g J .5 &g u M e IS e c i 2 S
S a > S -Se
g > fgo^ 1 11 111 Iv v vi vil vin ix x xi xii®'

C e l j e 241 1926— 1.4 0.2 5,5 9.3 14.4 18.4 20,2 19.1 15,5 10.3 5.4 0.2 9.6
1939
Letna srednja dnevna temperatura znaša 9,6 °C. Odnos vlage in
toplote j e najlepše izražen v letnem oziroma mesečnih dežnih faktorjih;
na ta način dobimo približno sliko o humidnosti pedosfere. Ta odnos
izračunamo po Langejevi formuli.
t-, „ . „ . , padavine
Dežni faktor =
temperature
Dežni faktor po Langerju
Označbe Povprečje
Skupne letne padavine v mm 1116
Povprečna letna temp. v °C 9.6
Dežni faktor 116
Po Langejevi klasifikaciji spada področje Godomlje v področje
humidne klime, ker znaša dežni faktor več kot 100.
Največ padavin pade v juniju in septembru, najmanj padavin pa
februarja in avgusta.
Padavine, v obliki nalivov, so povzročale poplavljanje po Ložnici.
Omenjena rečica j e prinašala s seboj prod in glino in j o skozi leta
odlagala na področju Godomlje.
Povprečna temperatura v juliju znaša 19° C—20° C, v januarju
pa —2° C do —3° C. Povprečni julijski maksimum znaša 26° C. Zimski
mraz traja okoli 3 mesece. Ker j e kotlina na vzhodno stran odprta, j e
odtod čutiti zlasti v padavinah vplive Panonske nižine. Najbolj dežev-
na je jesen, najbolj suha pa pomlad.
V e g e t a c i j a . Vso vegetacijo na melioracijskem področju Go-
domlje lahko razdelimo na:
1. vegetacijo kislih in močvirnih travnikov,
2. njivsko vegetacijo z nasadi hmelja,
3. vrtove in sadovnjake ob hišah.
V vegetaciji kislih in močvirnih travnikov dominirajo acidofilne
travne združbe mokrega rastišča s naslednjimi travami: Deschampsia
Caespit, Gratiola officinalis, Inula isalacina, Carex inemurosa. Tlialic-
trum flavum, Cardamine pratensis, Euphorbia palustris, Arcliis palu-
ster, Lotus corn. tennuis., Ranumculus irepens, Galiiim palustre, Agro-
stis Alba itd.
R e l i e f . Predel, kjer leži melioracijsko področje, počasi pada
od zahoda proti vzhodu. Teren j e raven z manjšimi in večjimi kota-
njami in mrtvimi strugami potokov, k j e r j e poplavna voda zastala
in kjer še danes stagnira padavinska voda.
Č a s in človek bistveno ne vplivata na tvorbo tipa tal na meli-
oracijskem področju.
 SISTEMATSKA UVRSTITEV TIPA T A L

Izrazit tip tal se na tem p o d r o č j u ni m o g e l razviti zaradi n e p r e -

stanih p o p l a v , sproti n a n e š e n e z e m l j e in p r o d a , 'kar j e sicer na e n a k
način, v e n d a r sproti i z k l j u č e v a l o v p l i v d r u g i h p e d o g e n e t s k i h f a k t o r j e v ,
razen v k o t a n j a h tega p o d r o č j a . T a m se p o j a v i v p l i v d i r e k t n e a t m o s f e r -
s k e v o d e , k i s s t a g n i r a n j e m k v a r i f i z i k a l n e lastnosti z e m l j e in p o v z r o č a
zaglejevanje.
Iz p r i l o g e št. 1, k j e r so o p i s a n i rezultati t e r e n s k i h p e d o l o š k i h
r a z i s k a v , j e r a z v i d n o , da so z a g l e j e n a tla n a j b o l j r a z š i r j e n a .
N a tem p o d r o č j u n a j d e m o v g l a v n e m štiri tipe t a l :
a) p e š č e n i a l u v i j — g l o b o k a tla,
b) zaglejena tla — globoka, (profil 1, 3, 5, 11, 12, 10, 9, 8)
c) glinasti a l u v i j na S a v i n j i m e m p r o d u — p l i t k a tla, (vrtine 3, 9, 24)
d) r j a v a tla — g l o b o k a in p l i t k a .

R A Z P R O S T R A N J E N O S T IN K A R A K T E R I S T I K E

1. P e š č e n i a l u v i j z a v z e m a zelo m a j h n o p o v r š i n o na m e l i o r a -
c i j s k e m p o d r o č j u in to i z k l j u č n o o b p o t o k u L o ž n i c e . T e r e n j e na tem
p r e d e l u n e k o l i k o višji. P o p l a v n a v o d a ni stagnirala i n zato j e ta
n a p l a v i n a o h r a n i l a v s e d o b r e f i z i k a l n e lastnosti a l u v i j a .
2. Z a g l e j e n a t l a z a v z e m a j o p r i b l i ž n o 6 0 % p o v r š i n e m e l i o r a -
c i j s k e g a p o d r o č j a . T o s o tla, k i i m a j o na s p l o š n o m o č n o v l a ž e n r e d u k -
c i j s k i h o r i z o n t . Z a g l e j e n a tla so t v o r b a , ki j e s e s t a v l j e n a iz r a z l i č n o
izrazitih g l ej h o ri z o n t o v.
Splošne značilnosti: T o s o s l a b o z r a č n a tla. o k a r a k t e -
r i z i r a n a z m o č n o r e d u k c i j o in m a j h n o o k s i d a o i j o . H u m u s n i h o r i z o n t
se ne r a z l i k u j e r a z l o č n o o d d r u g i h h o r i z o n t o v . V tleh p r e v l a d u j e k
z e m e l j s k i p o v r š i n i d v i g a j o č a se vlažnost. D o b r o v i d n e m u p l i t v e m u A
h o r i z o n t u sledi B h o r i z o n t sive in m o d r i k a s t e b a r v e z r a z l i č n o v e l i k i m i
in g o s t i m i i z l o č i n a m i ž e l e z o v e g a h i d r o k s i d a , k i j e strupen za o b č u t -
l j i v e j š e rastline, kot so s l a d k e t r a v e , d e t e l j e itd.
D i n a m i k a : močne k e m i j s k e spremembe pri mali oksidaciji.
Ž e l e z o p r e i d e v z o g l j i k o v o k i s l i n o b o g a t i talni v o d i v f e r r o o b l i k i
v raztopino 1 in se p r i d o t i k u tz z r a k o m ali pa z v o d o , r e v n o z o g l j i k o v o
k i s l i n o , izloči v o b l i k i r d e č e o b a r v a n e g a f e r r i b i d r o k s i d a , k i j e strupen za
o b č u t l j i v e j š e rastline, k o t so s l a d k e trave, d e t e l j e itd.
S e s t a v : O b i č a j n o gost i n r e v e n z z r a č n i m i v o t l i n a m i . I z l o č e n
ž e l e z o v h i d r o k s i d v p l i v a m e s t o m a v p r o f i l u na r a h l e j š i sestav.
Zrnavost (tekstura): M o č n o z a g l e j e n a tla i m a j o dosti g l i n e
s slabimi f i z i k a l n i m i lastnostmi, k i p r i d e j o d o izraza p o s e b n o v d e ž j u .
B i o l o g i j a : T l a s o s l a b o n a s e l j e n a i n medelavna. P r o d u k c i j a
o r g a n s k e substance j e m a j h n a .
G l e d e n a višino z a g l e j e v a n j a d e l i m o z a g l e j e n a tla n a :
a) m o č n o z a g l e j e n a — z a g l e j e v a n j e se p r i č n e pri v r h u ,
 b) srednje močno zaglejena — zaglejevanje se prične pri 30 do
40 cm ,
c) slabo zaglejena tla — zaglejevanje se prične pri 60 cm.
Močno zaglejena tla so na predelih pedoloških jam: 1, 5, 11,
12 in pa na vrtini 1.
Srednje močno zaglejena tla so na predelih pedoloških jam: 7, 6
in na vrtinah 12, 17.
Slabo zaglejena tla so na predelih pedoloških j a m : 8, 9, 10 in na
vrtini 11.
O d celotne melioracijske površine j e približno 60% zaglejenih
tal. Od tega j e polovico močno zaglejenih tal.
V e g e t a c i j a : Do leta 1858 so bili na teh tleh večinoma
travniki.
K e m i j s k e i n f i z i k a l n e l a s t n o s t i : V spodnjih slojih
primanjkuje humusa in j e struktura in godnost izredno slaba. V gor-
njem sloju j e srednja količina humusa, ima dobro strukturo in srednjo
godnost. Kalija in fosfora v glavnem primanjkuje. Količina fosfora
je v spodnjih slojih večja, rastline ga zaradi velike količine vlage
v tem sloju in zaradi premajhne zračnosti niso mogle izkoriščati.
Iz gornjega sloja j e apno v glavnem izprano, kar neugodno vpliva
na rastline, ki potrebujejo apno za hrano. Zaglejena tla imajo slabe
lizikalne lastnosti zemlje. Že pri teksturi in sestavu j e naznačeno,
da so zaglejena tla slabo zračna in da se v dežju močno zablatijo.
Temu j e v veliki meri vzrok pomanjkanje apna, ki ima poleg humus-
nih snovi to dobro lastnost, da veže med seboj zemeljske delce, pri
čemer nastajajo med grudicami zračni prostori.
Z melioracijo in z odvajanjem odvišne vlage se ne bodo zaglejena
tla naravno kemijsko in fizikalno izboljšala, ampak jih bo potrebno
izboljšavati z agromeloracijskimi ukrepi, pri čemer b o postopno
poglabljanje ornice s kalcifikacijo odigralo najvažnejšo vlogo.
R a z p r o s t r a n j e n o s t : Zaglejena tla so severozahodno, se-
verno in severovzhodno od Gotovelj v smeri proti Podvinu.
3. G l i n a s t i a l u v i j n a s a v i n j s k e m p r o d u : Zavzema
približno 35% površine vsega melioracijskega področja. To so mlada
in plitka tla na produ, ki ga j e naplavila Savinja. Glino rumeno-
rjave in rdečerjave barve pa so prinesli potoki ob poplavah iz višje
ležečih zemljišč in so s tem pokvarili strukturo zemlje, povečali reten-
cijsko kapaciteto in zmanjšali poroznost. Ta tla so se razvila največ
v kotanjastih predelih in sploh v predelih s slabim površinskim od-
tokom. Zaradi tega se v bodoče s preprečevanjem poplav ne bodo več
razvijala v tej smeri in bo zato nujno potrebno z agromelioracijskimi
ukrepi popraviti slabe fizikalne lastnosti te zemlje, kar b o skupno
z odprtimi odvodnimi jarki odstranjevalo odvisno gornjo vodo iz
področij, ki jih zavzema navedeni talni tip.
Profil kaže tole sliko:
0—22 j e A horizont svetlorjave barve
22—40 glina rdečkastorjave barve
od 40 cm globlje glina rdečkastorjave barve, pomešana s prodom.
 Sloj gline od 22 clo 40 cm in tudi globlje, kjer j e glina stisnjena
med prodniki, preprečuje hitro pronicanje vode. Na teh predelih voda
običajno po tri dni stagnira (na nekaterih tudi dalj časa), dokler mali
del ne ponikne v globino, večidel pa odteče po površini ali pa izhlapi.
V izrazito! kotanjastih predelih, kjer je izključena vsaka možnost
površinskega odtoka, so te slabe lastnosti zemlje izključile tudi možnost
pridelovanja hmelja.
D i n a m i k a : V profilu tega tipa tal ni opaziti železovih spojev,
kar pomeni, da so tla b o l j zračna od prej popisanih tal.
R a z p r o s t r a n j e n o s t : Glinasti aluvij najdemo zahodno od
Gotovelj, med savinjsko magistralo in cesto Gotovlje-Podlog. nadalje
pri Podvinu in vzhodno od Podvina. Vzhodno od Gotovelj in ob
pešpoti Gotovije-Zalec leži glinasti aluvij s specialno označitvijo,
to j e glinasti aluvij s podpovršinskini tokom, ki pa ima slične kemijske
in fizikalne lastnosti kot zgoraj opisani aluvij; zato ga na tem mestu
posebej ne opisujemo.
Globino pojava slabo propustnega glinastega sloja prikazuje
naslednja razpredelnica:
Označitev predela dolge njive:
Vrtine 3 4 5 6 7 9
Glinasta ilovica 0—24 0 -23 0 -20 0-- 3 5 0—66
Glina 24—40 23-—40 20—42 35
Glina s prodom 40 40 42 54 40
Označitev pr edela Gmajna:
Vrtine 10 11 12 13 14 15 16 17
Glinasta
ilovica 0—22 0—66 0 --36 0—49 0 - -54 0-- 3 4 0 - -65
Glina 3 6 --10 49 —60 34-- 4 4 6 5 --72 35
Glina
s prod. 22—62 6 0 --90 54 44 72
V e g e t a c i j a : Do leta 1958 so bile na teh tleh večinoma njive.
K e m i j s k e i n f i z i k a l n e l a s t n o s t i : V glinastem alu-
vij u pod njivami primanjkuje humus v vsem profilu. Ima zelo slabo
strukturo in slabo godnost. V glinastem aluvij u s podpovršinskini to-
kom vode. kjer prevladuje travna vegetacija, j e zemlja godna, struk-
turna in ima srednjo količino humusa. Zemlja j e na teh tleh kisla,
primanjkuje ji apna. Tudi s fosforom in kalijem j e zemlja izredno
siromašna. Le na nekaterih gnojenih njivah j e nekoliko več kalija,
vendar količina ne zadovoljuje.
4. R j a v a t i a so globoka in rodovitna. Nastala so na robu
melioracijskega področja ali pa na višjih predelih tega področja in
zavzemajo skupno z aluvialnim tipom tal približno 5% melioracijske
površine. Po izpranem A horizontu in po liumidnosti klime je sklepati,
da se tla razvijajo v smeri podzolizacije.
V e g e t a c i j a : D o leta 1958 njive in sadovnjaki.
K e m i j s k e i n f i z i k a l n e l a s t n o s t i : Do globine 47 cm
imajo srednjo količino humusa, kar dokazuje tudi struktura, ki j e
precej stabilna in dejstvo, da j e zemlja godna. V globljih slojih j e
zemlja negodna, nestabilna in ima malo humusa. Kalija primanjkuje
v vseh slojih, fosfora pa najbolj v gornjem sloju. V globini 66—100 cm
j e količina fosfora srednja. Zemlja j e v vsem profilu kisla. Opaziti
je, da se zakislovanje proti vrhu zemlje stopnjuje in da tudi apna v
gornjem sloju močno primanjkuje.

STANJE VLAGE NA MELIORACIJSKEM PODROČJU

Preiskave izvršene 18., 20. in 21. oktobra 1958:

Retencijska
,. . ,. Momentalna kapaciteta Ocena
Vrtina jama Globina v]aga za vodo retencijske
v vol % kapacitete

2
Vrtina 0—34 42.64 45,86 srednja
508
2
Vrtina 34—62 37,57 46.73 visoka
790
1
Jama 14—32 46,15 49,95 visoka
308
5
Jama 0—30 44.17 47,82 visoka
790
5
Jama 30—100 visoka
508
Jama 0—47 42.39 46.49 visoka
791
7
Jama 47—67 . 47,220 48,07 visoka
796
8 visoka
Jama 0—24 45,49 48.54
789
8 visoka
Jama 24—62 42,70 45.65
788
9 srednja
Jama od 62 43,48 44.63
794
9 globlje
Jama 13—30 39,12 51.02 visoka
795
9 visoka
Jama 30—54 47,25 52,15
800

Retencijska ali a p n e n o k a p i l a r n a kapaciteta vlažnosti zemljišča

za posamezni sloj j e tista maksimalna količina vode, katero zadrži
zemljišče brez gravitacijskega odtekanja.
Ce dobi zemljišče večjo količino vode kot znaša retencijska ka-
paciteta vlažnosti, b o višek vode odtekel nižje in v prirodnih pogojih
dvigal nivo podtalnice ali pa bo povzročil na nepropustnem sloju
nastanek gornje vode.
 Na melioracijskem področju se v vlažnih obdobjih dvigne nivo
podtalnice, ki pa bistveno ne vpliva na zamočvirjanje zemljišča. Na
zamočvirjanje področja ob Godomlji vpliva v glavnem gornja voda.
Tudi nivo vode v strugi Godomlje j e povezan z gornjo vodo, kajti
potok j e v deževnih dneh večji, v sušnih dneh pa j e v njem zelo malo
vode. Značilno j e , da potok v globlji zemlji pred Gotovljami izgine,
medtem ko se vzhodno od Gotovelj, kjer j e zemlja plitva in ležijo
Savinjini prodniki blizu površine zemlje, potok spet pojavi. Na tem
mestu stoji voda v zemlji zelo visoko (70 do 150cm pod površino).
Struga Godomlje se izogne globokim zaglejenim tlom, teče skozi
Žalec in južno od železniške proge v dobro propustnem terenu
vertikalno infiltrira v podtalnico. Strugo Godomlje bi lahko imeno-
vali naravni odvodnik vlage iz zaglejenih tal, kajti tudi pri Podlogu
teče nekako na meji med zaglejenim tipom tal in glinastim aluvijem.
Ce opišemo stanje vlage na posameznih najvažnejših talnih tipih, bi
iz tabele št. 1 dobili naslednjo sliko: Voda Sloj gline
stoji v jami začne v od-
oddaljena daljenosti
Tip Vlažnost od površine od površine
zemlje zemlje

1. Zaglejena tla prekomerno vlažna 20—50 cm 20—70 cm

2. Glinasti aluvij srednje vlažna ni 25—60 cm
3. Glinasti aluvij prekomerno vlažna 40—44 cm 31—47 cm
s podpovršinskim
tokom

VODNI TOKOVI NA MELIORACIJSKEM PODROČJU

Iz hidrološke karte podtalnice od 5.—9. XI. 1953 j e razvidno, da

potekajo hidroizohipse na tem področju v oddaljenosti 264 cm do
253 cm od površine zemlje.
Ta voda ne more povzročiti direktnega zamočvirjanja, ker j e v
profilu od 30 cm pa približno do 150 cm izpod površine zemlje glinasti
sloj, ki ima visoko retencijsko kapaciteto in j e malo verjetno, da bi
se podtalnica mogla v toliki meri dvigati, da bi povzročila zamočvir-
janje. Možno je, da podtalnica od spodaj navzgor maksimalno navlaži
zemljo, ki potem ni več v stanju, da bi sprejemala in še manj, da bi
propuščala atmosfersko vodo. Visok nivo podtalnice, približno 150 cm
izpod površine zemlje j e na predelu vzhodno od Gotovelj, kjer se
potok Godomlja nenadoma spet pojavi. To j e tam, k j e r se na jugo-
vzhodnem robu od Gotovelj konča geološka terasa in j e tam več
manjših izvirkov, ki blizu pod površino zemlje tečejo v smeri padca
terena in s tem povzročajo zamočvirjevanje. Na melioracijskem pod-
ročju Godomlje ločimo torej tri vrste vodnih tokov:
a) gornjo vodo, ki j o predstavlja Godomlja, na celotnem pod-
ročju pa atmosferilije,
 b) pod površinski tok vode, ki ga povzročajo izvirki ina robu geo-
loških teras;
c) podtalnico.
Zamočvirje vanje povzročajo predvsem gornja voda, na manjših
površinah pa podpovršinski tokovi vode.

MNENJE GLEDE TEHNIČNIH MELIORACIJ

Predvsem j e potrebno nekaj odvodnih jarkov, ki bodo v stanju

odvajati odvisno vlago iz melioracijskega področja. Ker pa bo v zem-
ljah z visoko retencijsko kapaciteto še kljub temu preveč vlage, bo
potrebno tudi .s cevno in krtično drenažo odstraniti viške vlage. Na
osnovi rezultatov pedoloških raziskovanj pa bi bile poleg tega še
potrebne naslednje melioracije:
a) cevni zbiralci, kombinirani s krtično drenažo na zaglejenih
tleh;
b) cevna direnaža ,na glinastem aluviju s ipo d površinskim tokom;
c) cevna drenaža na glinastem aluviju, če bo po izvršenih me-
lioracijah na ostalih predelih in po izvršenih agromelioracijskih ukre-
pih zemlja še vedno prekomerno vlažna.
Pri kombinirani cevni in krtični drenaži naj bi ne bila razdalja
med zbiralci večja od 50 m. Na 42 ha zaglejenih tal v bližini Gotove!j,
kjer j e predviden čredinski pašnik, zadostuje položiti cevi 80 cm glo-
boko in s krtiičenjem obdelati zemljo 40—50 cm globoko. Po mnenju
nekaterih avtorjev, krtična drenaža za čredinski pašnik ni primerna
zaradi neprestanega teptanja tal. Kljub temu smatramo, da bi se
mogla glede na nizke stroške tega načina melioracij izvesti, kajti po
dotrajan j u bi se z majhnimi stroški spet obnovila.
Pri vseh treh navedenih načinih melioracij pa j e potrebno pola-
gati važnost na vlago, ki se ne sme po izvršenih melioracijah preko-
merno znižati. Predvsem j e to dejstvo upoštevati pri glinastem alu-
viju na Savinjinem produ. To so, kot j e že v opisu navedeno, plitva
tla, vendar zaradi sloja gline slabo propustna za gornjo vodo, ki na
nekaterih predelih po več dni stagnira (n. pr. zahodno od Gotovelj).
Manj verjetno je, da bi vlažnost teh tal povzročila dolnja voda (pod-
talnica), ker se nahaja v globini 260—300 cm pod površino zemlje. Dru-
gačna situacija pa j e z majhno površino glinastega aluvija s podpovršin-
skim tokom v bližini Godomljiine struge. Tam povzročajo vlažnost
izvirki tik pod teraso vzhodno od Gotovelj, ki pod površino nad ne-
propustnim slojem tečejo proti vzhodu. Zaradi tega j e pri predlogu
za tehnične melioracije glinasti aluvij s podpovršiinskim tokom ločeno
obdelan od ostalih tal istega tipa. Na glinastem aluviju se bo' z agro-
melioracijskimi ukrepi in sicer s kalcifikacijo in bumizacijo naj-
uspešneje povečala propustnost. S tem bodo tla dobila dobro strukturo,
povečala se b o poroznost in s tem propustnost za vodo, ki si b o glob-
lje (od 40 ali 50 cm) med prodniki itak našla pot, da bo odtekla v
globino.
 Na zaglejenih lleh b o potrebna krtična drenaža predv sem zaradi
tega. da bi se tla začela izboljševati od spodaj navzgor, od zgoraj pa
jih bomo izboljšali s humizacijo in kalcifikacijo tako, da bodo po-
stala strukturna in zračna in s tem tudi postopoma propustna za gor-
njo vodo.

AGROTEHNIČNI UKREPI, PLODNOST IN SMERNICE ZA

B O D O Č O PROIZVODNJO

Vsi našteti talni tipi so večinoma siromašni iz apnom, huanusom, ka-

lijem in fosforom. Zivica na zaglejenih tleh je plitva, saj sega največ do
10 cm globoko. Na glinastem aluviju pa je živica globoka 20—25 cm,
kar j e pripisati pretežno njivski kulturi in izdatnemu gnojenju s
hlevskim gnojem.
Na posameznih talnih tipih so nujno potrebni naslednji ukrepi:
a) glinasti aluvij: kalcifikacija, humizacija, fosfatizacija:
b) peščeni aluvij: kalcifikacija, humizacija. fosfatizacija;
c) zaglejena tla: kalcifikacija, humizacija, kalizacija, fosfatiza-
cija in splošno poglabljanje ornice.
Iz opisov lastnosti teh talnih tipov je razvidno, da so glinasti
in peščeni aluvij plodna tla. zaglejena tla pa so hladna, slabo plodna
in bo potrebno najmanj pet let bonifikacijske dobe. da se bodo iz-
boljšala.
Na glinastem in peščenem aluviju so že do leta 1958 uspevale
njivske kulture, v kolikor niso bile na poplavnih predelih. Na neka-
terih višjih predelih vzgajajo hmelj. Vse področje glinastega in pe-
ščenega aluvija bi bilo na višjih legah takoj po melioracijah primerno
za hmelj, ostalo pa postopoma.
Zaglejena tla so obrasla s travniško vegetacijo, ki je skromna
in zastopana večinoma s kislimi in močvirnatimi travami. Dejstvo, da
so tla visoko zaglejena, izključuje možnost takojšnje gojitve inten-
zivnih kultur. Iz opisa j e razvidno, da so tla slabo zračna, siromašna
na hranilnih snoveh, kisla in imajo visoko retencijsko kapaciteto. Za-
radi tega jih bomo morali iz leta v leto z vsemi potrebnimi agroteh-
ničnimi ukrepi izboljševati. Naseljem bližje površine bi se mogle
najbolje izkoriščati kot čredinski pašniki, ostala površina pa po 5—6
letni bonifikacijski dobi tudi za njive, deloma pa že za hmeljske na-
sade.
P o s t o p n o p o g l a b l j a n j e o r n i c e in prezračeva-
n j e tal.
Na zaglejenih tleh in na glinastem aluviju z visoko podtalnico
(profil 6 in 7), kjer je živica plitka, j e postopno poglabljanje ornice
nujen agrotehnični ukrep. Po izvršenih hidrotehničnih melioracijah
naj bi se izvršilo plitvo — približno 5—10 cm globoko preoravanje
travne ruše — z apnenjem in delnim gnojenjem s hlevskim gnojem.
Za tem bi se zemlja pripravila za setev kulture v prvem letu
po melioracijah z globino oranja približno 15 cm. Natančnejšo globino
prikazujemo v pričujoči tabeli.
 Predvideno
Globina Globina Količina Količiim a
Št. profila bo trajala
Predel ži vice hlevskega apnenca h(mi{ik&_
oranja
gnoja po ha po 1 ha cijska doba

Na severozahodni sirani
Jama 1 od G o t o v e l j — lastnik
K r a j n c Vinko 14 cm 16 cm 300 mtc/ha 2600 kg/ha 4—5 let

Vrtina 2 Na dolgih njivah

glinasti aluvij med hmeljišči 30 cm 35 cm 300 mtc/ha 2000 kg/ha ni
potrebna
Vrtina 3 Na dolgih njivah v bližini
glinasti ceste Gotovi j e — Podlog 23 cm 25 cm 300—400 mtc/ha 3000 kg/ha m
aluvij potrebna
Glinasti Na severni strani od
aluvij G o t o v e l j in perišča 18 cm 20 cm 300—400 mtc/ha 4000 kg/ha t leto
Jama 3

R j a v a tla Travniški sadovnjak na

Jama 4 severni strani od G o t o v e l j 20 cm 25 cm 300—400 mtc/ha 4000 kg/ha ni
potrebno
Zaglejena Severovzhodno od Gotovelj
tla jama 5 Vasle Marija 5 cm 10 cm 400 mtc/ha 3700 kg/ha 5 let
Glinasti
aluvij z Poleg peš poti iz
visokim pod- Žalca v Gotovi j e 10 cm 15 cm 250—300 mtc/ha 3700 kg/ha 3—4
površinskim leta
tokom
o•J!
 • Predvideno
Količina Kohcina |)0 | r a j a | a
Globina Globina
hlevskega apnenca bonifika-
Št. pirofitla Predel živite oranja
g no j a po ha polha c ij, st k a doba

Glinasti Desno od peš poti

iz Žalca v Gotovlje 8 cm j 2 cm 300 mtc/ha 3700 kg/ha 4—5 let
jama 7

Slabo za- Pod vin na travniku

glejena tla poleg lucernišča 10 cm 14 cm 300 mtc/ha 1900kg/ha 4—5 let
jama 8

Slabo za-
glejena tla Pod vin v bližini Ložnice 13 cm 16 cm 250—300 mtc/ha 1200 kg/ha 3—4 leta
jama 9

Slabo za-
glejena tla Od Pod vi na proti Gotovi jam 11 cm 15 cm 300 mtc/ha 1200 kg/ha 4 leta
jama 10

Močno za-
glejena tla Od Podvina proti Gotovljam 10cm 15 cm 400 mtc/ha 4500 kg/ha 4—5 let
jama 11

Močno za-
glejena tla Pri nogometnem igrišču 8 cm 13 cm 400 mtc/ha 1200 kg/ha 4—5 let
jama 12
 Po izvršenem oranju, izdatnem gnojenju z zrelim (dobro priprav-
ljenim) hlevskim gnojem, s kalcifikacijo, kalizacijo in fosfatizacijo
bi se pristopilo k setvi kultur v prvem letu po tehničnih melioracijah.
Najprimernejše za to so: oves, krompir, koruza.
V bonifikacijski dobi naj bi se menjavali posevki na parcelah na
naslednji način:
1. leto 2. leto 3. leto 4. leto
koruza ali ozimima
oves krompir detelja
z deteljo
ozim ime
krompir detelja hmelj
z deteljo
o z i,mine , .. , ,.
koruza z deteljo detelja hmeIJ

Če bo po strokovni ugotovitvi 3. ali 4. leto zemlja dovolj priprav-

ljena, bi se uvedel produkcijski kolobar, eventualno tudi s hmeljem,
za kar bo pa potrebno zemljo še posebej pripraviti.
Saditev hmelja in drugih intenzivnih kultur na področju zagle-
jenih tal pred predhodno bonifikacijsko dobo odsvetujemo.
Da bi se pospešilo izboljšanje in poglabljanje zemlje, priporo-
čamo po žetvi žitaric setev ene izmed naslednjih rastlin:
lupina podorati pozno jeseni,
ozim. grahorica podorati spomladi,
inkarnatka podorati spomladi.
Orjiica naj se poglablja postopoma pri temeljnem oranju za po-
sevke, katerim se gnoji s hlevskim gnojem, največ za 2—3 cm. Tako se
lahko n. pr. parcela, ki j e bila v prvem letu orana za 15 cm, pri dru-
gem poglobi na 17 do 18 cm, pri tretjem pa na 20—21 cm. Iz prej na-
vedene tabele j e razvidno, da bo bonifikacijska doba trajala najmanj
4—5 let.
Setev detelje priporočamo iz bouifikacijskih razlogov- in zaradi
tega se ta rastlina ne sme izkoriščati dalj kot eno leto. Gosta kore-
ninska mreža detelje v prvem letu se začne v drugem letu redčiti na
račun korenin plevelnih rastlin. Za bonifikacijo zemlje pa j e naj-
važnejša gosta koreninska mreža detelje. Lucerna ne more in ne sme
zamenjati detelje za čas bonifikacijske dobe.
' K a l c i f i k a c i j a j e nujen ukrep v tleh, katerim primanjkuje
apna, in ki so kisla. Večina kulturnih rastlin najbolje uspeva pri
nevtralni pH vrednosti. Pri pH vrednosti 4 in 5, kakršna j e na raz-
iskanih tleh na področju Godomlje, pa uspevajo le kisle trave, deloma
krompir in sadno drevje, v kolikor jih pri rasti ne ovira prevelika
vlaga. Kisla zemlja j e tudi slabo zračna, ima slabo strukturo in zelo
malo aktivnost mikroorganizmov. Iz naštetih razlogov j e potrebno
apno zemlji dodajati v obliki apnenca oziroma žganega apna. Iz prej-
šnje tabele j e razvidno, da potrebujejo raziskana tla od 1200—6200kg
apnenca na 1 ha, oziroma 700—4000 kg žganega apna na I ha.
M a t e r i a l z a a p n e n j e j e primeren apnenčev pesek ali
pa apnenaist prah z visokim °/o CaCOs. Lahko j e tudi žgano apno,
katerega pa vzamemo polovico manjšo količino od predpisane količine
apnenca.
T e h n i k a a p n e n j a . Material za apnenje se v odgovarjajoči
količini enakomerno raztrosi po površini in podorje. Na pašniku pa
se le zabrana. Najprimernejši čas za apnenje j e jeseni. V enem letu
se sme apniti največ 4000 do 5000kg apnenca na 1 ha. Večje količine
bi škodovale.
T r a j a n j e a p n e n j a . Apnenec učinkuje največ 5—4 leta,
v močno vlažnih letih še manj. Zato j e priporočljivo po tem času zem-
l j o ponovno kemijsko preiskati in apnenje po potrebi ponoviti.
H u m i z a c i j a j e ukrep, s katerim se poveča količina humusa
v zemlji. To dosežemo z gnojenjem s hlevskim gnojem in s podorava-
njem. Količina humusa bi se morala dvigniti najmanj na 5.5—4% na
vseh 172 hektarjih, predvsem pa na dosedanjih površinah pod travniki,
k j e r se b o z vnašanjem zrelega hlevskega gnoja povečala mikrobio-
loška aktivnost zemlje.
Povprečno j e potrebno za i ha 300 -400 m te zrelega hlevskega
gnoja.
Pri pomanjkanju hlevskega gnoja lahko dopolnijo to gnojenje
rastline za podor, katere podorjemo takrat, ko odcveto. Izmed vseh
j e za kisla zaglejena tla najprimernejša lupina, katero j e možno se-
jati spomladi in poleti.
Fosfatizacija. Zaradi velikega pomanjkanja fosfora v
zemlji j e nujno potrebno dodajati fosfor v obliki umetnih gnojil. Ker
so vsa tla na področju Godomlje kisla, se gnojenje s superfosfatom
ne bo obneslo. Za kisla tla j e Thomasova žlindra najprimernejše fos-
forno gnojilo. Fosfora primanjkuje predvsem v tleh zahodno od Pod-
vina. Vzhodno od Pod vina j e v zemlji srednja količina fosfora. Na-
vajamo minimalne količine Tli orna sove žlindre za posamezne kulture
na predelih, k j e r fosfora manjka lin na predelih, k j e r je fosfora
srednja količina:
oves in ozimine 600 kg na ha 450 kg na ha
koruza 500 kg na ha 500 kg na ha
detelja 600 kg na ha 450 kg na ha
hmelj za nov nasad 1300 kg na ha 800 kg na ha
pašnik 500 kg na ha 400 kg na ha
hmelj, star nasad 650 kg 450 kg
K a l i z a c i j a . Iz prejšnjega opisa tal j e razvidno, da primanj-
kuje največ kalija v tleh vzhodno od Gotovelj, medtem ko je v tleh
zahodno od Gotovelj pomanjkanje kalija nekoliko manjše.
 Navajamo minimalne količine kalija za posamezne kulture v
tleh. kjer kalija manjka in v tleh. kjer je kalija srednja količina:
oves in ozimine 300 kg na ha 200 kg na ha
krompir 500 kg na ha 450 kg na ha
koruza 400 kg na ha 300 kg na ha
detelja 400 kg na ha 300 kg na ha
pašnik 200 kg na ha 200 kg na ha
hmelj za nov nasad 1100 kg 600 kg
hmelj -za star nasad 670 kg po 1 ha

Tehnika gnojenja s kalijevimi i 11 f o s f o r 11 i m i

gnojili
Gnojila morajo priti v tisto globino, kjer bo imela bodoča rastlina
največ korenin. Pri enoletnih kulturah to najlepše dosežemo, če gno-
jilo pri oranju zmešamo z zemljo takole:
2 /s kalijevih in fosfornili gnojil raztrosimo na zemljo pred ora-

njem za setev;
kalijevih in fosfornih gnojil raztrosimo na predsetveno bra-
zdo in ga zabranamo.
Za večletno kulturo bo učinek najboljši, če bomo s fosfornimi in
kalijevimi gnojili izvršili gnojenje na zalogo.
Pred -saditvijo oziroma setvijo večletnih kultur zaorjemo na-
vedena gnojila čim globlje v zemljo (vsaj 30cm globoko).

STANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE IN SMERNICE BODOČEGA

RAZVOJA NA MELIORACIJSKEM PODROČJU GODOMLJE

Poljedelstvo
S p l o š n o . Melioracijsko področje Godomlje leži v glavnem na
področju katastrske občine Gotovlje. V priloženi tabeli št. 1 navajamo
podatke o površini, ki j o zavzemajo najvažnejše kulture na področju
K O Gotovlje.
Iz te tabele j e razvidno, da se nahaja skoraj 73 vseh njiv in Va
vseh travnikov na močvirnem področju ob Godomlji, kar občutno zni-
žuje narodni dohodek v tej katastralni občini. Z natančnejšo analizo
stanja gospodarstev j e ugotovljeno, da parcele na melioracijskem
področju ne predstavljajo zaokroženih gospodarstev, temveč le del
posameznih gospodarstev. Iz tabele št. 2 j e razvidno, -da j e na površini
93,28 ha udeleženih z lastninskimi pravicami 79 gospodarstev. Tako
bi eno gospodarstvo posedovalo približno 1 ha zemljišč na meliora-
cijskem področju.
Iz 184,04 ha travniških in njivskih površin, ki jih navedenih
79 gospodarstev v celoti ima, pride povprečno 2,5 ha njiv in travnikov
na eno gospodarstvo. Torej j e skoraj ena tretjina od skupnih njivskih
in travniških površin, ki jih ima eno gospodarstvo na melioracijski
površini, kar močno vpliva na znižanje dohodka posameznega gospo-
darstva iz naslednjih razlogov:
1. ker j e na močvirni zemlji pridelek manjši in slabše kvalitete
kot na normalni;
2. ker na močvirni zemlji ni možno uvajati vseh potrebnih agro-
tehničnih ukrepov;
3. ker j e na močvirni zemlji onemogočena vzgoja visoko produk-
tivnih rastlin.
Sektorji lastništva
Iz priloge št. 1 j e razvidno, da j e na melioracijskem področju
zastopan največ privatni sektor, vključen v KZ. Privatni sektor, ki ni
vključen v KZ, predstavlja skupno 13 lastnikov, ki imajo 11,54 ha
zemlje, torej odpade na vsakega približno 0,46 ha. Ti lastniki neza-
družniki so večinoma uradniki in delavci, ki so zaposleni v Žalcu, in
ljudje, ki so zaposleni v drugih krajih. Splošno ljudsko premoženje
ima na melioracijskem področju 12,68 ha površin.
Največ teh zemljišč ima Kmetijsko gospodarstvo Vrbje, del
pa tudi Kmetijsko gospodarstvo Založe. Ta zemljišča bodo sčasoma
uporabljena pri arondaciji teh posestev ter bodo oddana privatnikom,
ker so parcele za posestva premajhne in preveč oddaljene.

Analiza s tanj a k m e t ij s k e p r o i z v o d n j e pred

me1 ioracij o
Na ožjem melioracijskem področju Godomlje sta se razvili v
glavnem le dve proizvodni smeri in sicer: poljedelska in travniško-
živinorejska.
Travniško živinorejska proizvodnja prevladuje, saj zavzema
(tabela št. 2) 69% celokupne melioracijske površine. Če primerjamo
pedološko karto in karto s stanjem gospodarstev pred melioracijami,
vidimo, da so travniške površine izključno na predelu zaglejenih tal,
ki so v pedološkem opisu označena kot slabo zračna, močno vlažna in
s hranilnimi snovmi revna tla. Na teh tleh raste le kisla močvirna trava,
ki daje slabo krmo za živino. Iz tabele št. 2 vidimo, da se 78 °/o trav-
nikov in pašnikov, ki jih ima 79 gospodarstev, nahaja na močvirnem
področju. Iz tega ni težko zaključiti, da je živinoreja ekstenzivna z
nizko mlečnostjo in majhnim prirastkom, kar j e neugodno za 2 km od-
daljeni trg Žalec in za 9 km oddaljeno industrijsko mesto Celje, za
katere bi bilo zaželeno, da jih z mlekom in mesom preskrbujejo iz
bližnje okolice. Predvsem pa j e nizko številčno stanje živine neugodno
glede .na splošno znano pomanjkanje hlevskega gnoja, ki j e v in-
tenzivni poljedelski proizvodnji nujno potrebno.
Poljedelska proizvodnja zavzema na ožjem melioracijskem po-
dročju le 31%. Zastopane so naslednje rastline: krušna žita, krmna
žita. krompir, krmne rastline, koruza in vrtnine s površinami, ki jih
prikazuje tabela št. 3. Poljedelska proizvodnja se j e razvila v glavnem
na glinastem aluviju. Ta ima sicer slabe lastnosti glinastih tal, to j e
slabo propustnost in slabo zračnost, toda nepropustni horizont j e plitev
in prehaja v Savinjine prodnike, kar omogoča odtekanje padavinske
vode delno tudi v globino. Debelina glinastega horizonta je odločilno
vplivala na izbiro kulture. Hmeljišča so v glavnem odmaknjena od
ožjega melioracijskega področja. Širše melioracijsko področje, s ka-
terim označujemo vse predele glinastega aluvija vzhodno od Podvina,
sicer ni potrebno tehničnih melioracij, j e pa nujno potrebno agro-
melioracij.
Gotoveljska katastralna občina leži na področju hmeljarske pro-
izvodnje in zaradi tega j e 93,28 ha ožjega melioracijskega področja
pomembna površina, ki bi omogočila povečanje površine pod hmeljem
po izvedbi tehničnih melioracij in agromelioracij. Po dosedanjem na-
činu in možnosti proizvodnje, čistega dohodka na kolobarski ha skoraj
ni, ker so stroški proizvodnje višji od vrednosti bruto proizvodnje.
Pri stroških proizvodnje pred melioracijo so vzeti minimalni mate-
rialni stroški. Delo na tem področju se j e v glavnem izvrševalo z
lastno in deloma s tujo ljudsko in vprežno delovno silo, ki j e tudi
všteta v stroške proizvodnje. Zaradi tega dobimo pri razliki med
vrednostjo proizvodnje in stroški proizvodnje običajno negativni re-
zultat za čisti dohodek pri posameznih kulturah.

S m e r n i e e za b o d o č o k m e t i j s k o p r o i z v o d n j o 11 a
111 e 1 i o T i r a n i h z e m l j i š č i h

Splošno. Ekstenzivna proizvodnja pred izvršenimi melioracijami

bi se morala umakniti intenzivni proizvodnji, ki bo v stanju nositi
stroške tehničnih del in agromelioracij. Predvsem bo nastala spre-
memba v uvedbi hmeljne kulture na površino najmanj 27 ha, nadalje
v uvedbi čredinskega pašnika namesto travnika in v preoravanju trav-
nikov v njive. Najvažnejša sprememba pa b o morala nastati v odnosu
zadruga-proizvajalec. Sedanja razkosanost zemljišča in lastninskih
razmer onemogoča intenzivno proizvodnjo. To bo možno le v sodelo-
vanju z zadrugo, kajti edino zadruga j e v stanju vlagati velika sred-
stva, ki so potrebna za intenzivno proizvodnjo. Intenzivna proizvodnja
pa bo omogočila vračanje družbenih sredstev, ki so vložena v melio-
racije.
P o l j e d e l s k a p r o i z v o d n j a

Melioracijsko p o d r o č j e G o d o m l j e spada v rajon hmeljarsko-

živinorejskega kolobarja, k j e r j e razmerje med posameznimi posevki
takole:
žita 33 %
o k o pavi ne 25 %
krmne stročnice 42 %
Hmeljarsko-živinorejski kolobar in način in k o l i č i n a gnojenja
sta r a z v i d n a iz n a s l e d n j e r a z p r e d e l n i c e :
 l
Kalijevo
Oo

Fosforno

Dušično
gnojilo
gnojilo

gnojilo
Posevek Gnoj O- X
<1 Go

Glavni strniščni o-l st.

Deteljina + +
1

Detelj ina

krmna
Oz. pšenica korenčnica X — O
ali mešanica

X
Krompir in
vrtine
X + +
X

V oz. jara
mešanica % silažnica
0 |x| — o
V koruze

Yi oz. ječmen
% oz. pšenica
z deteljo

Nadomestilo za s pridelki 12 11 t
izčrpno hrano v mtc 575 do do d« do
raznih gnojil 14 13 2

Tolmač znakov:
Količina hlevskega gnoja na 1 ha:
XXX = 300 mtc
XX = 250 mtc
25 = .150 mtc
| x [ = 1 2 5 m t c ali 13.000 1 razredčenega gnoja
Količine rudninskih gnojil:
' + največja
— srednja
O najmanjša
Z intenziviranjem proizvodnje bi se povečal čisti dohodek po 1 ha.
Tako bi bilo možno iz prejšnjega negativnega stanja v gospodarskem
računu dobiti pozitivno stanje z najmanj 26.000 din čistega dohodka
na 1 kolobarski ha in z najmanj 260.000 din čistega dohodka iz 1 ha
hmeljišča.
Živinorejska proizvodnja: Dosedanji travniki v površini 65,30ha
naj bi se izpremenili po določeni bonif. dobi deloma v njive in deloma
 Odnos površin melioracijskega p o d r o č j a do skupnih površin v K O
Tabela št. 1

Njive v ha Travniki v lia

Katastralna od tega na skupno od tega na Razno Skupno vseh
občina skupno melioracij- na melioracij- Pašniki Gozdovi
ski površin v KO
v KO skem področju
podiočju KO površini

Gotovlje 79,22 28,84 169,55 64,44 2,8506 31,27 282,90

Analiza gospodarstev, ki imajo zemljišča na ožjem melioracijskem p o d r o č j u

Tabela št. 2
Vse površine skupno v ha Parcele na melioracijskem področju , _ .2,
po katastru pred melioracijami >N S'3
Kmetijska S f * £ r | | HmeljiMa t—' i •— . n a i,
zadruga S C g g-3 št i.% £
ništva ~ g v ha v % a'S | TS- .5Š Sf ^ Is I I I
P, S > ID tO >0) H- fl a rS U3 ftrS U) > g
Gotovlje privatni,
in del a v n. vključen 64 38,86 41 108.19 69,65 94,99 0,52 9,21 217 64,44 — 28,84 93,28 — 95
Žalec v KZ
privatni,
ki ni 13 — 3,94 3,18 — 21 8,36 3,18 — 7,12
vključen
v KZ
splošno
ljudsko o 11,15 1,53 0,52 9,21 175 44,93 24,13 — 69,06 — 95
premo-
ženje

skupno 79 38,86 41 108,19 84,34 99,70 21 11,15 — 1,53 — 12,6

jI Prikaz proizvodnje pred melioracijo iz 1 kolobarskega ha in skupno Tabela št. 3
I?

a
• - Vrednost bruto s §k. j7Vod • Cisti dohodek +
M — proizvodnje oirosK.1 proizvoonje izguba —
Kultu ra o 18 N
-a C
in % c2 J- > p3 e = ,
v kolobarju
iu c a « 3 ^ 2 g i 2 gJ ' 2 Si
~ 2 a 2 - - J 2 5 > rt 0 «f > c®«
-b d > S. •-* = -S .9 .5-5,3
d. c* CH H M > ^ ^ ^ t,

2,39 m t c
Pšenica 18,4 13 69.55 5,35 3.600 250.380 46.800 X 3.600
8.586 273.957 48.997 9.015 — 2.197 — 469
1.61 m t c
Ječmen 16,1 10 46,80 4,68 3.200 149.760 32.000 X 3.200
5.152 192.984 41.236 6.639 — 1.486 — 1.487
21,24 mtc
Krompir 17,7 129 592,80 4,94 1.200 71.136 144.000 X 1.200
25.488 902.612 182.715 32.340 — 38.715 — 6.852
Krmne 9.96 m t c
rastline 24,9 40 289.60 7,24 860 249.056 34.400 X 860
8.565 247.535 43.190 8.513 + 210 — 52
2.27 mtc
Koruza 14.2 16 66.24 4,14 2.800 132.480 32.000 X 2.000
4.540 412.219 99.570 14.139 — 67.570 — 9.598
Zelje, 26.1 mtc
vrtnine 8,7 300 747.00 2,49 800 597.600 240.000 X 800
20.880 273.626 109.890 9.540 +130.110 +11.340
v Sredinske pašnike. Za čredinski pašnik s kombiniranim travniškim
izkoriščanjem predvidevamo 25 ha zemljišč v bližini naselij. Površine
bi se morale po izvršenih melioracijah dosejavati z dobro travno me-
šanico. 11. pr.:
4 kg travniške bilnioe 2 kg zlatega ovsenca
6 kg angleške l j u l j k e 2 kg pasjega repa
4 kg pasje trave 3 kg nokote
4 kg travniške latovke 2 kg bele detelje
2 kg mačjega repa 3 kg travniške ali švedske detelje
2 kg bele šopulje 40 kg skupno

Ali pa s kakšno drugo enostavnejšo travno mešanico. V tabeli

št. 5 j e prikazana vrednost čredinskega pašnika v škrobnih enotah.
En ha čredinskega pašnika da najmanj 5000 škrobnih enot, 1 ha trav-
nika pa daje k o m a j 1000 škrobnih enot. Popašena mlada trava ima
več beljakovin, ima veliko prebavljivost in j e zato uspeli s čredenjem
večji kakor uspeh pri k r m l j e n j u s senom.
Z uvedbo čredinskega pašnika lahko predvidevamo povečanje
števila živine in s tem povečanje količine hlevskega gnoja, ki b o pri
izvajanju agromelioracijskih ukrepov na p o d r o č j u Godomlje nujno
potreben. Povečanje količine hlevskega gnoja j e potrebno tudi zaradi
tega. ker že dosedanjim zemljiščem pod hmeljem primanjkuje humusa.
Za ohranitev rodovitnosti tal pa j e humus nujno potreben. Z razširitvijo
hmeljskih nasadov bo postalo vprašanje pomanjkanja osnovnega ma-
teriala za tvorbo humusa še b o l j pereče.

Okvirni stroški proizvodnje pri običajni obdelavi

pred melioracijo za površino 1 ha
Stroški dela prikazani v delovnih dnevih
Tabela št. 4
Potreba del. dni Stroški dela Mate- Splošni Vsi
Kultura Ijud- vprež. ljud. vprežni rialni stroški stroški
10
ur
8
ur 'dnevno
t00 din 500 din
dnevno KtrnSki
'StrOsKl i0
M92/o sku.nn i
SKUipaj

Krušna žita 29 13 11.600 6.500 19.590 11.307 48.997

Krmna žita 27 12 11.200 6.000 14.920 9.516 41.236
Krompir 75 26 30.000 10.400 99.550 42.765 182.715
Krmne rastline 27 1,1 10.800 5.500 21500 11.340 49.140
Koruza 58 18 23.200 9.000 44.000 23.370 99.570
Vrtnine 140 11 5.600 5.500 61.800 36.990 109.890
Travnik 19 7 7.600 3.500 3.330 14.430

8-urni delavnik — ura 50 dinarjev.

Vjl Prikaz proizvodnje na čredinskem pašniku po melioraciji Tabela št. 5

m t«
03 O Q
C 0J— Stroški proizvodnje Čisti dohodek
a o o aj S
S ^ »H
Kultura 2 'T:<u >S cs
C O ca
>x a rt S 1—1
"o £• 3 £• m o.
> —
t- O t. Cl
(Z >73 C -M JI NJ
> >x c/j .S co

Črediiinski pašnik 25 ha 450 intc 5.000 125.000 3.125.000 537.500 30.450 2,587.500 + 95.550

Prikaz proizvodnje na pašniku pred melioracijo

o -S
o
Stroški proizvodnje Čisti dohodek
ca a
aC o
H 4)
Kultura >
M o cd
<D a
o s rt
T3 o-rt
Pt
S, aJ P, D,
--
o rtrrt 3M
M &
<SJ e ž .a 5o.H

Travnik 64,44 1.000 25.000 161.100 918.769 14.430 692.231 10.570

Milan Š k o f :

Turistične perspektive Spodnje Savinjske doline

T u r i z e m j e danes p o j e m , o k a t e r e m s e d a j m n o g o g o v o r i m o ,
o k a t e r e m pa so m n e n j a tudi še zelo d e l j e n a . O v l o g i in p o m e n u tu-
rizma v priznanih letoviščih in zdraviliščih danes ni v e č debate, n a m r e č
o tem ne, ali j e donosen ali ne. V takšnih k r a j i h g r e zlasti za o r g a n i -
z a c i j s k o plat in p o t r e b n a i n v e s t i c i j s k a sredstva, za turistično p r o p a -
g a n d o i n p o v e č a n j e števila turističnih nočitev ter č e d a l j e b o l j za
i n o z e m s k i turizem, n j e g o v e sončne in senčne strani.
M n o g o m a n j so s turističnega v i d i k a o b d e l a n i m a n j š i k r a j i , bodisi
d a so že imeli turistično t r a d i c i j o in so j o izgubili, b o d i s i da d o s l e j
še niso bili priznani k o t turistični k r a j i , pa le i m a j o p o g o j e , d a to
p o s t a n e j o . T a k š n o o b n a v l j a n j e in u v a j a n j e turistične t r a d i c i j e j e
a k t u a l n o tudi za p o d r o č j e S p o d n j e S a v i n j s k e d o l i n e in ga turistična
društva ter svet za turizem žalske o b č i n e m n o g o o b r a v n a v a j o .
Na tem o b m o č j u gre p r e d v s e m za k r a j e , k j e r b i se p r v e n s t v e n o
utrdile vse o b l i k e d o m a č e g a turizma, m o č a n pa j e tudi inozemski
tranzitni turizem. Turistična p r o b l e m a t i k a tega p o d r o č j a j e sila r a z n o -
lika, k l j u b sorazmerno m a j h n i o d d a l j e n o s t i p o s a m e z n i h k r a j e v .

PREBOLD JE Z A O R A L LEDINO

širša j a v n o s t j e d o nedavnega poznala P r e b o l d le p o tkalnici, ki

se j e razvila v m o č n o tekstilno i n d u s t r i j o . R e d k i so v e d e l i za turistično
z g o d o v i n o in t r a d i c i j o tega k r a j a in za v s a k o leto š t e v i l n e j š a pismena
v p r a š a n j a iz raznih k r a j e v , ali j e v P r e b o l d u m o g o č e letovati. V s e
d o letois je bil v tem k r a j u lep betonski bazen, ki že spada k p o g l a -
vitnim tehničnim p o g o j e m za r a z v o j turizma, možnosti za p r e n o č e v a n j e
pa ni bilo. P r e d v o j n i hotel so zasedli stanovalci in uradi, a tudi
zasebna s t a n o v a n j a so tako natrpana, da ni b i l o m o g o č e dobiti niti
n e k a j s k r o m n i h p o s t e l j za turistične nočitve.
P r e b o l d s k o turistično društvo pa ni k l o n i l o . Že d a l j časa ima
izdelan d o k a j obširen načrt za o b n o v i t e v turistične t r a d i c i j e v k r a j u ,
le da so bila nezadostna finančna sredstva d o l g o časa v z r o k , da se ti
načrti niso m o g l i realizirati. Lani pa se j e o d p r l o . Turistična zveza
S l o v e n i j e se j e seznanila z n j i h o v i m i težavami, si o g l e d a l a r a z m e r e
na k r a j u s a m e m in za začetek iz p o s l o v a l a m i l i j o n d i n a r j e v p o s o j i l a .
Iz tega d e n a r j a — o b u d e l e ž b i o b č i n s k e g a piroračuna in nesebičnem
delu društvenih f u n k c i o n a r j e v — j e zraslo m a l o w e e k e n d naselje.
N a s e l j e ni v e l i k o . Ima le tri hišice s p o d v e m a ležiščema in o s k r b n i š k o
hišico, toda začetek j e tu. N a s e l j e ima n a j b o l j š o lego. H i š i c e s t o j e
v m a l e m g o z d i č k u , n e p o s r e d n o ob k o p a l n e m bazenu. V n a s e l j u j e
t e k o č a v o d a in e l e k t r i č n a n a p e l j a v a , pa tudi ostala o p r e m a (pohištvo
in posteljnina) j e v r e d u in b o z a d o v o l j i l a tudi b o l j r a z v a j e n e g a gosta.
 Spomenik padlim borcem v Prebolda

V z p o r e d n o z ureditvijo w e e k e n d naselja so oeiščevali gozdiček in

b a z e n , o b n a v l j a l i i g r i š č e za o d b o j k o in k o š a r k o itd. Prelboldčani
z r a z u m l j i v i m p o n o s o m k a ž e j o ta s v o j d o s e ž e k , m i p a u p a m o , da b o d o
s e d a j pri n a d a l j n j e m d e l u s o d e l o v a l i tudi tisti, ki so d o s l e j n e j e v e r n o
z m a j e v a l i z g l a v a m i , pa t u d i tisti, k i so z v a n d a l s k i m p o č e t j e m u n i č e -
vali j a v n e nasade in k r a d l i d r e v e s a i z p r e b o l d s k e g a p a r k a .
Ž e s e d a j l a h k o nudi P r e b o l d p r i j e t e n o d d i h l e t o v i š o a r j e m , s a j
ima razen b a z e n a tudi k i n o d v o r a n o in t e l e v i z i j s k i s p r e j e m n i k , želeti
pa b i b i l o . da b i p o t e j p r v i fazi o b n o v i t v e t u r i z m a v t e m p r i j a z n e m
k r a j u s l e d i l o še n a d a l j e v a n j e — d o l i n s k a p r e g r a d a z v e l i k i m r i b n i k o m
in č o l n a r n o ter v z a d n j i fazi še m a n j š i p o č i t n i š k i a l i l e t o v i š č a r s k i
d o m na p r e l e p i n a r a v n i j a s i s r e d i s m r e k o v i h g o z d o v . — T o r e j , P r e b o l d
j e z a o r a l l e d i n o . R a z e n za i z l e t n i š k i turizem, se j e u s p o s o b i l t u d i za
l e t o v i š č a rskega. D e l o v n i p o l e t in t r d n a v o l j a p r e b o l d s k i h t u r i s t i č n i h
d e l a v c e v p a so p o r o k za n a d a l j n j e še v e č j e uspehe.

ŠEMPETRSKE IZKOPANINE B O D O DOBILE STREHO

Že n e k a j let so nam z n a n e r i m s k e i z k o p a n i n e , k i so j i h našli p r i

Š e m p e t r u v S a v i n j s k i d o l i n i . N a j d b e so v e l i k a z g o d o v i n s k a z n a m e -
nitost i n so z a t o z n a n e tudi za m e j a m i n a š e d o m o v i n e . D o s l e j p a so
ti k a m n i v s k l a d i š č e n i v začasni lopi, t a k o da so r a z s t a v l j e n i n a j p r i -
m i t i v n e j e . l a i k u pa z e l o t e ž k o p o s r e d u j e j o k a k r š n o k o l i z a m i s e l o tem,
k a j j e b i l o p r a v z a p r a v z g r a j e n o iz teh k a m n o v . V e č l e t n e š t u d i j e in
intervencije vseli zainteresiranih forumov in organizacij od občine do
okraja in celjske turistične podzveze so obrodile sad, da so se namreč
lotili strokovnjaki restavracijskih načrtov. Načrti so tu in letošnjo
jesen bodo začeli z delom.
Šempetrski muzej bo na zahodnem robu kraja Šempeter, skoro
ob zv ezni cesti 1/10 in bo oddaljen le za streljaj od najdišča izkopanin.
Poglavitne edikule bodo rekonstruirane v celoti, tako da bo lahko imel
vsak obiskovalec jasno predstavo, kakšni in kako lepi so bili ti ob-
jekti. — Pod streho bo razstavljen tudi ostali študijski material, načrti,
v odprtem dvorišču tudi manjše in manj občutljive izkopanine, muzej
bo imel študijski prostor, garderobo, oskrbniško stanovanje. . .

Rekonstrukcija ene izmed šempetrskih grobnic

Težko pa si j e zamisliti, da bi se s samo postavitvijo tega tako

težko pričakovanega muzeja uredilo tudi vse ostalo, kar j e v zvezi
s turizmom. Svet za turizem pri občini Žalec j e že govoril o primernem
gostinskem obratu in o prenočiščih. V tej zvezi bodi omenjena tudi
ureditev kopalnega terena ob Savinji in ob izlivu Bolj s.ke v Savinjo.
Zal pa j e bilo o vsem tem le zelo mnogo govora, načrti pa, če lahko
sploh govorimo o njih, so zelo zelo zaviti v meglo. Piredlog petletnega
perspektivnega načrta za razvoj turizma v občini Žalec sicer kar
zadovoljivo obravnava in rešuje tudi turistično problematiko Šem-
petra, le nikjer .ni čutiti, da bi kdorkoli upošteval predvidevanja tega
načrta in si resno prizadeval za uresničitev načrtov oziroma ciljev.

ŽOVNEŠKE RAZVALINE IN KRAŠKI POJAVI

Z gradu Zovnek izhajajo celjski grofje. To dejstvo j e zadoščalo,

da so vse do 1918. leta šteli razvaline žovmeškega gradu za kulturno
zgodovinsko znamenitost približno enake stopnje kot celjski stari
grad. Takrat pa se j e vse nehalo. Pravzaprav se j e takrat začel žalo-
stni k o n e c . . .
 Veliki grajski stolp j e bil še dobro ohranjen in pokrit, bil j e
tudi še opremljen in nad osrednjim vrhom v grad so bili še škripci
dvižnega mostu. Najprej se j e teh ostankov lotil okupator. Opremo
j e pobral in prepeljal v graški muzej. Streho z grajskega stolpa so
v prvih povojnih letih raznesli domačini, škripci pa so bili pred
kratkim nekomu potrebni, da jih j e pobral. Ostalo j e golo zidovje,
ki se ruši, z njim vred pa se ruši eden zelo redkih in zanimivih zgodo-
vinskih spomenikov.
Svet za turizem žalske občine je za žovneške razvaline zaintere-
siral pristojne republiške strokovne organizacije in strokovnjake.
Letošnjo spomlad j e bil komisijski ogled gradu. Zaključek: ohraniti
in rešiti, kar se le še rešiti da. Grajski stolp j e treba čim prej pokriti
in ga rešiti nadaljnjega propadanja, ostalo zidovje pa tudi z ustreznimi
ukrepi zavarovati pred nadaljnjim rušenjem. Drevje, grmovje in
dračje j e treba iztrebiti. Po mnenju strokovnjakov bi bilo za ta naj-
nujnejša dela potrebnih 500.000 din. Denarja pa ni, čeprav so stro-
kovnjaki izjavili, da so razvaline s kulturnega in zgodovinskega vidika
zelo pomembne. Bila j e dobra volja in tudi začetek je bil storjen.
Mar se bo sedaj vse končalo z golo ugotovitvijo, da občina nima
denarja?
Severozahodno od žovneških razvalin izvira potok Trnavca. Ima
tri izvire, od katerih sta dva običajna, tretji pa ima svoje posebnosti.
In ta tretji izvir opozarja na notranjost dobroveljskega sklopa.
Ko so Braslovčani poslali v pregled vodo vseh treh izvirov, če j e
primerna za vodovod, j e bil izvid za tretji izvir negativen: voda j e
bila onesnažeua z organskimi odpadki. Brž ko je nad Zgornjo Sa-
vinjsko dolino kakšno neurje ali če Savinja (v zgornjem teku) in
Dreta poplavljata, začne tretji izvir bruhati velike količine vode. Voda
j e najprej bistra, tik preden pa prihrumi kalna voda, izmetava izvir
popolnoma črne ribe z okrnelim v idom. Pri neki kmetiji pod vrhom
Dobrovelj pa se tu pa tam čuje podzemeljski slap. Vsi ti pojavi dajejo
slutiti, da j e v sklopu Do-brovelj podzemeljsko jezero ali pa več jezer.
Kolikšna so, to j e uganka, ki j o morejo rešiti le jamarji.
Žalska občina je pojav sporočila tov. Pavlu Kunaverju z name-
nom, da bi jamairje zainteresirala tudi za to področje. Zal so, po pre-
jetem odgovoru sodeč, ljubljanski jamarji prezaposleni na drugih
kraških področjih in videti je, da bomo še naprej morali čakati na
odgovor, kaj skrivajo v sebi Dobrovlje.
Še nismo dobili odgovora, od kod ribe v izviru Trnavce in bu-
čanje podzemeljskih slapov v Dobrovljah, že j e prispela na žalsko
občino druga novica. Severovzhodno od znane podzemeljske jame »Pe-
kel« in bližnjega termalnega vrelca pri Šempetru v Sav. dolini so našli
nove podzemeljske jame! Dostop je zelo strm, skoraj navpičen, vodi pa
v podzemeljske dvorane z jezeri, velikim in majhnimi živimi kapniki.
Toda brezno je globoko in fantje kljub vsej podjetnosti in pogumu niso
prišli daleč, ker so bili neizvežbani in brez ustrezne opreme. Torej
nova uganka: Kakšen je kraški svet tod (blizu Z,g. Ponikve pri Žalcu)?
 Videti je, da bo treba resneje razmisliti o namigu tov. Kuna-
verja, naj bi namreč v Celju ustanovili jamarski odsek. Morda pa
bi se tega lotil tudi kdo izmed celjskih alpinistov. Skalnate višave in
previsi, police in kamini jim ne delajo več težav. Morda pa bi z enakim
uspehom šlo tudi v zemeljske globine?
Opisani kraški pojavi so vsekakor turistično zanimivi. Zato so
turistični delavci mnenja, da bi bila morda prav v Dobrovljah ali pri
Ponikvi tretje vrste podzemeljska znamenitost, različna tako od Ško-
cjanskih jam kot od Postojnske. Odgovor na vse te domneve pa bomo
dobili le, če ne bo ostalo pri osamljenih signalih.

DOBROVLJE NOVO TURISTIČNO PODROČJE?

Dobrovlje so bile že omenjene v zvezi s kraškimi pojavi pri tret-

jem izviru Trnavce. Znane so tudi po partizanskih bojih. V zadnjem
času, bolje rečeno v zadnjih letih, pa se Dobrovlje vse pogosteje ome-
njajo tudi v zvezi s turizmom.
Namesto spomenika padlim borcem so začeli graditi na Dobrovlje
cesto, ki naj bi ustrezala tudi avtomobilskemu prometu. Ta spomenik
naj bi imel tudi veliko gospodarsko vrednost: odprl bi Dobroveljčanom
in njihovemu lesu pot v dolino, Dobrovlje pa bi se s tem tudi odprle
turizmu.
Razni ugledni ljudje so bili navdušeni, ko so dospeli na vrh D o -
brovelj. Izrekli so najrazličnejše superlativne pohvale, tako planinci
in smučarji — češ da bo to smučarski raj, da so tereni idealni in boljši
kot na Mozirskih planinah itd., dalje zdravniki, zlasti ftiziologi — da
je to najboljši kraj za postavitev okrevališča za bolne na p l j u č i h . . .
Dobrovljam so se obetale vse najlepše in najboljše možnosti za vse
vrste turizma — za izletniški, zimski, počitniški, okrevališki turi-
zem . . .
Prebivalstvo j e bilo vseh teh obljub zelo veselo. Toda zataknilo
se je že pri tako imenovani »partizanski cesti«. Začeli so j o graditi
s širino vozišča 6m, sedaj so se skoraj 2 leti pogovarjali, ali se bo
gradnja nadaljevala. Sedaj gradijo. Nadaljnja gradnja se šteje kot
gozdna cesta, kar dejansko tudi je, cestišče pa bo široko 3 metre. Za
turizem j e bilo storjeno le-to, da j e celjsko planinsko društvo marki-
ralo poti na Dobrovlje iiz vseh smeri. Nato j e vse zaspalo. Upi pri
Dobroveljčanih pa so ostali . . .
Petletni perspektivni načrt za razvoj turizma v občini Žalec po-
stavlja stvar na stvarnejšo iin skromnejšo podlago. Ureditev majhne
postojanke in izdelava perspektivnih načrtov, to j e temelj, s katerega
naj bi izhajali piri vključevanju Dobrovelj v naš turizem. Samo, ali
bodo vsaj te skromne in — na videz vsaj — stvarne načrte izpolnili?
Da le ne bi še glede tega ostalo le pri govorjenju, pisanju in — željah!

21 Savinjski zbornik
321
 Vinko Jordan:

Komunalna dejavnost v žalski komuni

Področje današnjega občinskega ljudskega odbora Žalec obsega

devet bivših občin okraja Celje in bivši krajevni ljudski odbor Vinska
gora, iz bivšega okraja Šoštanj. To področje meri danes 298,85 km-
povraine in ima 27.800 prebivalcev. Po nekdanjih občinah se področje
deli na naslednje katastrske občine:
1. Žalec obsega: k. o. Žalec, k. o. Gotovlje, k. o. Studence, k. o.
Železno, k. o. Ponikva in del k. o. Pod,gora.
2. Petrovče obsega: k. o. Petrovče, k. o. Leveč, k. o. Kasaze in
k. o. Sv. Neža.
3. Griže obsega: k. o. Zabukovica in k. o. Pongrac.
4. Prebold obsega: k. o. Sv. Pavel, k. o. Lat kova vas, k. o. Marija
Reka, k. o. Sv. Lovrenc in k. o. Magdalena.
5. Šempeter obsega: k. o. Sv. Peter in k. o. Zalog.
6. Polzela obsega: k. o. Polzela, k. o. Za lože, k. o. Andraž, k. o.
Dobrič in k. o. Pod vin.
7. Braslovče obsegajo: k. o. Braslovče, k. o. Male Braslovče, k. o.
Sp. Gorče, k. o. Letuš, k. o. Dobrovlje in k. o. Podvrh.
8. Gomilsko obsega: k. o. Gomilsko, k. o. Grajska vas, k. o. Sv.
Matevž in k. o. Orla vas.
9. Tabor obsega: k. o. Ojstriška vas, k. o. Črni vrh in k. o. Sv.
Miklavž.
10. Vinska gora obsega: k. o. Šentjanž, k. o. Prelska in k. o. Lip je.
Cas, v katerem živimo, nam narekuje vedno večjo razgibanost
komunalne dejavnosti in postavlja pred nas nove naloge in zahteve po
investicijah za ureditev komunalnih del na področju naše občine.
Urejeno komunalno gospodarstvo j e eden izmed odločilnih pogojev za
blagostanje prebivalcev in s tem v zvezi j e tudi pot k zboljšanju
življenjske ravni našega človeka.
Priznati moramo, da so imele bivše občine pred združenjem v
veliko občino Žalec v svojih proračunih za komunalna dela le pičla
sredstva, ki so jim komaj zadostovala za nujna vzdrževanja obstoječih
cest in drugih komunalnih naprav. Izjema med njimi j e bila bivša
občima Prebold, k i j e že leta 1954 začela gradnjo vodovoda in na-
pravila regulacijski načrt. Žalcu, centru hmeljarstva in Savinjski me-
tropoli, pa ni uspelo najti sredstev za gradnjo prepotreibne vodovodne
napeljave. Tako j e stal nov občinski ljudski odbor ob svojem nastanku
pred dokaj težko nalogo, da čimprej pristopi k nujnim komunalnim
delom. K temu j e prav naselje Žalec sililo dejstvo, da sanitarna in-
špekcija O L O Celje glede na nevarnost okužbe pitne vode zaradi
obstoječih ponikalnic, ni pustila izdajati dovoljenj za gradnjo stano-
vanjskih objektov, dokler ne predlože v revizijo načrta za vodovod
Žalec. Iz povedanega vzroka se j e občinski ljudski odbor Žalec odločil
izdelati načrte za vodovodno omrežje na področju Žalca in okolice.
 Projekt j e izdelal ing. Franc Lah iz Celja, potrdila pa ga j e revizijska
komisija pri O L O Celje.
V jeseni leta 1957 j e bila zadeva že tako daleč, da so lahko pri-
stopili k delu. Ustanovili so občinsko komunalno podjetje »Vodovod
Žalec«, ki j e prevzelo nalogo, da uresniči ta velikopotezni načrt. V
mesecu septembru so začeli s kopanjem jarkov in polaganjem cevi
glavnega voda.
Velik vodnjak in črpalnico za črpanje podtalnice so zgradili na
Zg. Rojah. Kemijska in bakteriološka preiskava vode j e pokazala zelo
dobre rezultate.
Vodovod deluje na ta način, da pritiskajo motorne črpalke vodo
pod pritiskom šestih atmosfer direktno v cevovod. Voda teče po ceveh
preko Savinje v rezervoar, ki stoji v gozdu na mali vzpetini južno od
naselja Sešče. Rezervoar ima prostornine 240 m3. Glavni cevovod, ki
j e zgrajen iz Anhovskih salonitnih cevi premera 175111111, se razdeli
severno od črpal niče v dve veji. Južna veja vodovoda napaja naselja
Zg. in Sp. Roje, Vrbje in Žalec. Od tod poteka cevovod dalje na Novo
Celje, Dobrišo vas, Petrovče in A r j o vas. Ob križišču zvezne ceste
I/l0 z okrajno cesto Vrbje—Gotovlje, se od glavnega cevovoda odcepi
stranski vod. ki bo dajal vodo potrošnikom naselij Gotovlje, Podlog
ter Sp. in Zg. Grušovlje.
Druga veja cevovoda, ki poteka severozapadno od črpalne na-
prave, pa zalaga z vodo naselja Šempeter, Dobertešo vas in Ločico,
nakar poteka cevovod naprej do Zg. Grušovelj, kjer se spoji z južnim
cevovodom zaradi česar nastane krožni tok vode, ki j e hidravlično
naj ugodnejši.
S tem širokopoteznim načrtom, čigar predračun znaša ca. 85 mi-
lijonov din in obsega naj gostejše naseljeno področje naše občine v
izmeri 28 km 2 , j e zajamčena preskrba z zdravo vodo vsem potrošnikom.
Že prej smo omenili, da je naselju Prebold uspelo zgraditi vodo-
vod že leta 1954. Ta vodovod zajema vodo ob izviru potočka Izvirnica.
jo vodi nato v bližnji zbiralnik, od tod pa j o z motornimi črpalkami
potiska v više ležeči rezervoar. Od tod napaja po gravitaciji naselja
Prebold, Latkovo vas, Kapljo vas. Dolenjo vas in Gornjo vas. Tudi
ta vodovod j e zgrajen iz salonitnih cevi, obsega pa področje 7,8 km.
Braslovče ima zelo slabo talno vodo, zato si j e že dolga leta že-
lelo urediti vodovod. Imeli so stare načrte, toda sredstev za realizacijo
ni bilo.
Spomladi leta 1957 j e občinski ljudski odbor Žalec pristopil k
delu tako potrebnega vodovoda v Braslovčah.
Voda je zajeta v vzhodnem pobočju hriba Dobrovi je, nakar
poteka po cevovodu do rezervoarja s prostornino 60 m3. Od tod napaja
z vodo naselji Braslovče in Rakovlje. Dolžina cevovoda znaša 2800111.
Vodovod j e bil končan v decembru 1957.
Če nas razmere silijo, da urejujemo in gradimo vodovode v krajih,
kjer j e v zadostni količini dosegljiva podtalnica, j e naša naloga tem
nujnejša, da zgradimo vodovod tudi v krajih s slabo in nezadostno
talno vodo, to j e področje bivših občin Tabor in Gomilsko. Občinski
 l j u d s k i o d b o r Žalec se j e o d l o č i l , da tudi v teh k r a j i h zgradi v o d o v o d .
N a r o č i l j e načrte pri C e n t r a l n e m hig. z a v o d u v L j u b l j a n i . Z a v o d j e
poslal s v o j e s t r o k o v n j a k e na teren, izvršil m e r i t v e in izdelal načrte.

Bras/ovče

Sp• Gorče
RCltMAK JOMEK 73O** ©— — • -
31«
Kemenče J

llif J -fe. / , U \
STOIPN! n£llWAR COMISKO' 130 m <r mM \
Nom ™ < u \ J ™ a v a

Gomilsko

a vas

HeitnVAH TABOR 120*1

Projektirani vodovod
Crnivrh Tabor—Gomiilsko

ta/lNIKOV
MUN <flt
H) TOHOV HV/Z 389.5.
^ Ujstrica
& SOD ,
/XV/O OJtTHICA

P r o j e k t o b r a v n a v a p r e s k r b o z v o d o za naselja L o k e , T a b o r ,
Zaglink, O j s t r i š k a vas, G r a j s k a vas, G o m i l s k o , T m a v a , Šentrupert,
Zakl, O r l a vas, K a m e n č e , G l i n j e , P o l j č e , Sp. G o r č e , P a r i ž l j e , Šmatevž
in P r e s e r j e .
Proti p o d r o č j u n a v e d e n e g a v o d o v o d n e g a sistema segata d v e v o -
d o v o d n i o m r e ž j i in sicer v o d o v o d V r a n s k o s p r e d v i d e n i m p o d a l j š k o m
d o K a p l e in o b s t o j e č i v o d o v o d P r e b o l d , k i obsega tudi K a p l j o vas. Č e
 bi zmogljivost teh dveh obstoječih vodovodov ne bila za svoje področje
zadostna, bi projektiran vodovod oddajal vodo tudi tema dvema vodo-
vodoma, s katerima bi bil povezan.
Potrošnja vode je izračunana za stanje prebivalstva leta 2000.
pri tem j e upoštevan letni naravni prirastek prebivalstva kakor tudi
živine.
Področje, po katerem bo potekal projektirani vodovod, ni strnje-
no, temveč so vasi raztresene in potekajo cevovodi tudi po neobljudenih
terenih. Maksimalna poletna potrošnja vode j e računana na 150 litrov
dnevno na osebo, 50 litrov dnevno na glavo velike živali in 50 litrov
dnevno na glavo male živali. Celotna srednja potrošnja na celem
področju znaša 11,62 litra na sekundo, največja pa 29.07 s/1.
Za kritje te potrošnje so na razpolago trije zelo dobri izviri vode.
Prvi j e »Tonov izvir« v dolini Konjščice, drugi izvir pri Križnikovem
mlinu in tretji »Izvir Ojstrica«. Vsi trije so zelo izdatni in imajo dobro
vodo.
Program vodovoda predvideva za zajetje le »Tonov izvir«, med-
tem k o ostaneta ostala dva kot rezerva.
Glede na oskrbovalno področje, ki se razteza 9 km daleč, je
predviden glavni rezervoar vzhodno od naselja Loke, drugi protirezer-
voar pa bo stal na vzpetini nad gradom Žovnek. Celotno področje j e
sestavljeno iz cevovoda, ki bo imel krožni tok.
Delo se bo vršilo v dveh etapah, proračunska vsota pa znaša
skupaj 97,700.000 din. Za kritje stroškov bodo prispevali določen del
interesenti sami (v višini določenega odstotka na davčno osnovo po-
sameznega gospodarstva), del stroškov bodo krile nekatere KZ, glavno
breme pa bo nosil občinski ljudski odbor.
Pripravljalna dela so že v teku, tudi cevi za glavni cevovod so
večidel že pripravljene. Z uresničenjem tega velikega načrta bo pre-
skrbljeno zapadno področje naše občine z zdravo vodo, kar bo vse-
kakor velika pridobitev.
V mesecu oktobru 1957 j e bil napeljan vodovod v naselje Črni
vrh. Ta kraj j e znan kot partizanska vas. Voda j e zajeta v bližini, ima
majhno zajetje in rezervoar.
Težko že čakata na izvedbo vodovoda severno od Žalca ležeči
naselji Prelska in Ponikva. Prva ima napravljene načrte za vodovod
že od leta 1953. Zajetje j e predvideno na vznožju hriba južno od vasi.
Ker j e višinske razlike ca. 55 m. bo naprava delovala gravitacijsko,
vode pa bo d o v o l j za celo naselje in okolico.
Naselje Ponikva uporablja kot pitno vodo kapnico. za potrebe
živine pa mora voziti vodo kakih 500m daleč. Stara želja vaščanov j e
zgraditev vodovoda. V ta namen j e ing. Štefani izdelal načrte, na po-
dlagi katerih so že leta 1948 zgradili nov betonski rezervoar. Zal j e
ostalo do letos le pri tem. Zdaj pa imajo že pripravljene nove načrte
in kakor vse kaže, se bodo že letos lotili dela. Zgraditi bodo morali
črpalno napravo, od tod pa bodo vodo z motorno črpalko potiskali na
razdaljo 450 m v 80 m višje ležeči obstoječi rezervoar ter od tu dalje
po gravitacijski poti v naselje Zg. Ponikva in Srednja Ponikva.
 N a P o l z e l i i m a j o ž e v e č let v o d o v o d , k i j e b i l z g r a j e n za p o t r e b e
g r a š č i n e Š e n e k . P o o b n o v i c e v o v o d a se j e v o d o v o d razširil n a p o -
samezne potrošnike severozapadnega dela naselja Polzela. Ker j e
P o l z e l a v e č j e i n d u s t r i j s k o n a s e l j e , b o p o t r e b n o tudi t u k a j v k r a t k e m
u r e d i t i in razširiti v o d o v o d .
Z a b u k o v i c a j e v e č j e i n d u s t r i j s k o n a s e l j e , k i pa j e z v o d o z e l o
s l a b o p r e s k r b l j e n o . V o d o v o d j e z g r a j e n v g l a v n e m za p o t r e b e r u d n i k a ,
m e d t e m k o ostalo p r e b i v a l s t v o n i m a d o b r e v o d e . O b č i n s k i l j u d s k i
o d b o r Ž a l e c j e n a r o č i l naprav o n a č r t o v za v o d o v o d . P o tem p r o j e k t u
b o d o z a j e l i v o d o n a v z n o ž j u h r i b a G o z d n i k . O d tu b o p o t e k a l v o d o v o d
do Z a b u k o v i c e in o d tam d a l j e v n a s e l j e G r i ž e , M e g o j n i c e i n P o n g r a c .
V z p o r e d n o z v o d o v o d o m j e p o t r e b n o v s a j v v e č j i h k r a j i h urediti
k a n a l i z a c i j o . V Ž a l c u j e u r e j e n a k a n a l i z a c i j a l e v sredini n a s e l j a
v z d o l ž z v e z n e ceste, ta i m a p a d e c p r o t i v z h o d u i n se i z t e k a v o d p r t
p o t o k G o d o m l j a . D r u g a v e j a k a n a l i z a c i j e se p r i č e n j a p r i pošti i n
v o d i v z d o l ž ceste proti ž e l e z n i š k i p o s t a j i t e r se j u ž n o o d H m e z a d o v e g a
skladišča izliva v G o d o m l j o . T a v e j a k a n a l i z a c i j e j e stara i n ima p r e -
m a l e p r o f i l e cevi.
P r o j e k t n i z k e g r a d n j e v L j u b l j a n i j e i z d e l a l n a č r t e za u r e d i t e v
k a n a l i z a c i j e na c e l o t n e m p o d r o č j u n a s e l j a Žalec. P o tem p r o j e k t u b o
potekalo kanalizacijsko o m r e ž j e o d zapada proti j u g u . O b potoku
G o d o m l j a b o z b i r a l n i k i n čistilne n a p r a v e , n a k a r se b o v o d a o d t e k a l a
v p o t o k . Z a r a d i z m e r n e g a p a d c a terena so p r e d v i d e n e k a n a l s k e c e v i
o k r o g l e g a p r o f i l a . S t e m se p r i d o b i na višini d n a k a n a l a .
P r o r a č u n za to k a n a l i z a c i j o znaša 58,053.320 din. iKo b o d o v Ž a l c u
dela na k a n a l i z a c i j i k o n č a n a , b o to za Ž a l e c v e l i k a p r i d o b i t e v , s a j sta
v o d o v o d i n k a n a l i z a c i j a k r a j u inujino p o t r e b n a .
V Braslovčah so uredili kanalizacijo v jeseni leta 1957. Padec j e
usmerjen proti vzhodu. Cevi so okrogle in sicer do polovice j c p r e m e r
cevi 400 mm, v drugi polovici pa je premer 600 mm. Urejeni so zbiralni
in čistilni jaški. Dolžina cevovoda znaša 270 m.
P r e b o l d ima l e d e l n o u r e j e n o k a n a l i z a c i j o . V tem letu j e p r e d -
v i d e n a k a n a l i z a c i j a n a p o d r o č j u z a z i d a l n e g a olkoliiša j u ž n o o d g r a d u .
Z e l o t e ž e k p r o b l e m na t e r i t o r i j u n a š e g a o b č i n s k e g a l j u d s k e g a o d -
b o r a j e v z d r ž e v a n j e o b č i n s k e g a cestnega o m r e ž j a . T e p o t r e b e s o t a k o
v e l i k e , da n i z b o r a v o l i v c e v v naši o b č i n i , n a k a t e r e m b i se o c e s t n e m
problemu ne diskutiralo.
Z a v e d a j o č se t e ž k e n a l o g e v z d r ž e v a n j a cest, j e o b č i n s k i l j u d s k i
o d b o r k m a l u p o u s t a n o v i t v i f o r m i r a l o b č i n s k o cestno u p r a v o . R a z e n
u p r a v e za ceste j e i m e n o v a n tudi cestni o d b o r . N a l o g a o b e h j e , da
skrbita za r e d n o v z d r ž e v a n j e cest. N a s t a v l j e n i h j e t u d i v e č j e število
c e s t a r j e v , k i s o r a z d e l j e n i na cestna p o d r o č j a . U p r a v a za ceste ima
lastni t r a k t o r s p r i k o l i c o za p r e v a ž a n j e g r a m o z a na ceste. V o b č i n s k i h
k a m n o l o m i h d r o b e t r i j e težki d r o h i l c i k a m e n j e in g a p r i p r a v l j a j o za
p o s i p a n j e cestišč.
P r i z n a t i m o r a m o , d a so se o b č i n s k e ceste v z a d n j i h d v e h letih
p r e c e j p o p r a v i l e . S o pa g l e d e na v e l i k o razsežnost naše o b č i n e
p o t r e b e p o z b o l j š a n j u o b č i n s k i h cest še v e d n o t a k o v e l i k e , da j i m
 kljub prizadevanju ne moremo zadostiti. Če pomislimo, da imamo na
vsem teritoriju inaše občine skupaj 417 k m cestnega omrežja, j e
razumljivo, da v našem občinskem družbenem planu ne moremo pla-
nirati toliko sredstev, da bi vse ceste vzdrževali tako kot bi bilo želeti.
Cestna uprava ima letni znesek 7,000.000 din za kritje izdatkov. Razen
tega prispevajo tudi nekatere kmetijske zadruge precejšnje zneske
za popravilo cest na svojem področju. Pri popravilu cest pomagajo
tudi interesenti sami z vožnjami gramoza.
V gradnji j e Partizanska cesta, ki vodi iz Letuša na Dobrovlje.
Cesto grade po dobro premišljenem načrtu im bo najlepša gorska
cesta v naši občini.
Ker smo že pri cestah, me smemo pozabiti tudi na cestno raz-
svetljavo. V Žalcu j e staro dotrajano cestno razsvetljavo nadomestila
nova moderna razsvetljava na vitkih železnih stebrih. Modernizacija
j e predvidena še na cesti proti železniški postaji in z enostranskimi
stebri c d pošte do križišča ceste Vrb je—Gotovi je.
Ureditev cestne razsvetljave j e predvidena tudi za ostale večje
kraje naše občine kakor Leveč, Vrbje. Gomilsko, Prebold. Gornja vas.
Golo vije, Arja vas in Ojstriška vas. Tu se bo osvetljevalo predvsem
mesta na križiščih važnejših cest.
V pogledu elektrifikacije našega terena smo zabeležili v dveh
letih obstoja naše občine lepe uspehe. Zgradili smo 5 km dolgi elek-
trični vod za preskrbo z električno energijo za naselje Marija Reka.
V gradnji j e obsežno omrežje za elektrifikacijo krajev Loke in
šmiklavž. Zgradili smo elektrovod v precej oddaljeno Brdnico pri
Kasazah. Tudi jugovzhodni del rudarskega kraja Zabukovica je dobil
električno energijo. Obnavlja se zastarelo in dotrajano električno
omrežje naselja Le tuš in Podgorje. Grade pa se na več mestih nove
transformatorske postaje in o j a č u j e j o se obstoječa električna omrežja.
Vse to nam pove. da posveča občinski ljudski odbor Žalec elektri-
fikaciji svojega področja vso pozornost.
H komunalnemu gospodarstvu spada tudi Uprava stanovanjske
skupnosti. V naši občini je pod to upravo skupaj 161 stanovanjskih
zgradb s skupaj 605 stanovanji. Potrebe po stanovanjih je najbolj
občutiti v industrijskih krajih: Žalec, Zabukovica, Prebold, Polzela,
Liboje in Šempeter. Kljub temu. da se danes gradi mnogo več kot se j e
gradilo kdaj poprej, j e pomanjkanje stanovanj tako občutno, da sto-
jimo pred resnim problemom, kako preskrbeti družinam zdrava sta-
novanja. Po vojni j e bilo zgrajenih skupaj 16 stanovanjskih blokov,
štirje bloki s-o v gradnji, privatniki pa zgrade letno najmanj 55 de-
lavskih stanovanj. Spričo naravnega in mehaničnega prirastka pre-
bivalcev v naši občini j e stanovanjska kriza zelo občutna. Dejstvo pa
je. da smo z nenačrtno gradnjo individualnih hiš izgubili v Savinjski
dolini mnogo najboljše zemlje. Da ohranimo poljedelske površine,
bomo v bodoče s stanovanjskimi hišami izpolnili le posamezne površine
škrbin v obstoječih naseljih, sicer pa smo primorani graditi le bloke,
vrstne hiše in dvojčke. S tem borno dosegli večjo gostoto prebivalstva
in bolj smotrno izkoriščanje dragocenih komunalnih naprav.
Jože Gluk:

Kako smo praznovali 90. obletnico tabora v Žalcu

Zdi se, da j e bil sklep pripravljalnega odbora, naj se z izdajo

tčga zbornika ne biti, povsem pravilen. Prav j e namreč, da dobi v
njem svoje mesto tudi poročilo o poteku proslav 90. obletnice zgodovin-
skega tabora v Žalcu. Uspeh in obseg prireditev pa j e najbolj viden
šele sedaj, ko j e od proslav minilo že (nekaj mesecev.
Čeprav sem v vsem osemmesečnem delu pripravljalnega odbora
sodeloval, vendar ne vem, k j e naj pričnemo, poročilo. Ne vem, če
mi b o uspelo vsaj približno opisati vse napore številnih požrtvovalnih
ljudi, ki so sodelovali bodisi v pripravah bodisi v prireditvah. Po
skromnih ocenah j e pri vseh prireditvah aktivno sodelovalo več kot
18Q0 ljudi. Čeprav nameravam o posameznih prireditvah spregovoriti
potem še podrobneje, naj vendar že sedaj navedem, da je, denimo, pri
uprizoritvi Velike puntarije sodelovalo približno 130 ljudi, pri o b -
činskem telovadnem nastopu v Šempetru preko 300 telovadečih članov
in mladine, okrog 400 pripadnikov raznih organizacij in društev j e
nastopilo v povorki, približno prav toliko j e bilo pevcev, godbenikov
j e bilo nad 100, članov zabavnih ansamblov 50, okrog 170 prodajalcev
vstopnic, itd., itd. Vseh nisem naštel. Za mnoge pa niti ne vemo, ker
nismo uspeli registrirati dejavnosti vseh skritih in tihih sodelavcev, ki
so zaradi svoje skromnosti ostali ob strani. Ko smo že ravno pri šte-
vilkah, naj mavedem še nekoliko podatkov o obiskovalcih. Mnenje o
tem, koliko ljudi j e bilo na dan glavne proslave v Žalcu, so deljena,
i Medtem ko nekateri trde, da jiih j e bilo gotovo 15 tisoč, pa skromnejši
ocenjevalci navajajo deset tisoč. Kdo ima prav? Zdi se mi, da upajo
prav eni kakor drugi. Med 13. in 16. uro, ko j e bil prav gotovo vrhunec
prireditve, lahko mirno trdimo, j e bilo na prireditvenem prostoru
najmanj 10.000 obiskovalcev. Če pa bi šteli vse obiskovalce Žalca /
v toku tega dne, pa bi jih prav gotovo našteli več kot 15.000. Seveda
so bili nekateri na prireditvah le dopoldne in so po zborovanju krenili
domov. Nekateri pa so prihajali šele po kosilu, k o se j e pričel zabavni
del programa. Precej j e bilo seveda med okoliškimi obiskovalci tudi
takih, ki so si hoteli ogledati vse prireditve in so ostali v Žalcu od
jutra do poznega večera.
Razstavo v Šempetru si j e ogledalo okrog 2000 ljudi, razstavo v
, Žalcu pa okrog 4000. Na telovadnem nastopu v Šempetru so priredi-
telji zabeležili nad 2000 gledalcev, na premieri »Velike puntarije« v
Grižah pa 1500! O d 300 do 500 gledalcev in poslušalcev pa so imele
naslednje prireditve: ponovitev Velike puntarije, koncert Dike Ran-
čigajeve, koncert slovenskega okteta, gostovanje Celjskega gledališča
v Grižah. Tako se j e vseh prireditev ob proslavah 90-letnice žalskega
tabora udeležilo okrog 19.700 obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice
Žalca.

22 Savinjski zbornik 329

 Za organizacijo proslave j e bil pri Občinskem odboru SZDL v
Žalcu ustanovljen pripravljalni odbor, ki se j e deloma ali pa v celoti
sestal nad 20 krat. Čim b o l j se j e bližal čas proslav, konkretnejše so
bile razprave in zadolžitve, tem b o l j se j e širil odbor, ki j e h koncu
štel že okrog 20 članov. Najvažnejše sektorje dela med njimi so imeli
naslednji:
Ivan Kovač —• predsednik odbora
Jože Gluk — tajnik odbora
Drago Predan — kulturni del programa
Ivan Rančigaj — tehnični posli
Ivan Zakonjšek — blagajna
Franc Cokan —• preskrba
A l o j z Agrež — promet
Edo Božiček — spominska plošča
Karel Kač — hmeljna razstava
Raj ko Vrečer — spominska razstava
Albin Rehar — povorka
Jože Pilili — aktivizacija sindikatov
Janez Meglič — telovadni nastop, sodelovanje T V D Partizan
Vinko Jordan — sodelovanje gasilcev, izgradnja paviljonov
Franc Tržan — ureditev cest in razsvetljave
Osnutek za tribuno in razporeditev prostorov j e napravil pro-
jektant Ko rent iz Žalca. Zelo učinkovit osnutek za umetniški plakat
in značko j e izdelal akad. slikar Karel Pečko iz Slovenjega Gradca.
Iniciative prav gotovo ni manjkalo ves čas. Lahko bi dejali, da
j e j e bilo včasih kar preveč za prireditve občinskega merila. Tako
smo se spočetka dalje časa pogajali o tem, kakšno obeležje naj damo
proslavam.
Za obseg in vrsto prireditev in njih razvrstitev tudi nismo bili
takoj edini. Mislim, da je odbor zavzel popolnoma pravilno stališče,
ko j e odločil, naj imajo prireditve sodoben pečat, naj bo proslavljanje
pregled dejavnosti množičnih organizacij in društev in njihova aktivi-
zacija za še bol jše izpolnjevanje obveznosti do skupnosti. Taka orien-
tacija na socialistično stvarnost pa ni zameglila zgodovinskega pomena
taborskega gibanja, katerega obletnico smo proslavljali. To j e omogo-
čilo pritegnitev zelo širokega kroga ljudi k sodelovanju.
Sprva j e pripravljalni odbor menil, da bo lahko uvrstil med pri-
reditve še več točk. Tako j e bil prvotno predviden nastop in vaje
gasilcev, republiške motodirke s ciljem in startom v Žalcu, sodelovanje
zadružne mehanizacije v povorki, gostovanje mariborskega gledališča
s Prodano nevesto itd. Toda vse to so bile l e ideje, k i se niso dale
uresničiti, bodisi zaradi finančnih, tehničnih, prometnih ali drugih
razlogov.
Nekatere od teh nastopov bo treba izvesti posebej in bodo prišli
tudi b o l j do izraza kot samostojne prireditve. Če bi tudi te vključili
v program proslav, potem bi ves teden ne zadoščal.
 Tudi kasneje, v času zadnjih priprav, ko j e Lil program že do-
t.iskan, j e prišlo do nekaterih sprememb v programu. Dve točki pro-
grama smo morali opustiti (telovadna akademija in tekmovanje v
atletiki in mnogoboju v Šempetru), ker ni bilo izvedljivo, tri točke
pa smo morali spremeniti, odnosno zamenjati z drugimi. Celjsko gle-
dališče j e nastopilo namesto s Prežihovo dramo »Pernjakovi« z dramo
Kislingerja »Na slepem tiru«. Namesto komornega zbora iz Celja, ki
ni mogel nastopiti, j e gostoval slovenski oktet iz Ljubljane, namesto
ansamblov bratov Avsenik j e nastopil ljubljanski jazz ansambel.
Nista bili predvideni: koncert pianistke D. Ranoigaj in ponovitev
Velike puntarije.
Ugotoviti j e treba, da so množične organizacije storile svojo
dolžnost. V pripravah za proslavo 90-letnice so odločilno vlogo odigrale
predvsem, tele organizacije in društva: D P D Svobode itn prosvetna
društva, telesmovzg oj na društva Partizan, organizacije SZDL, sindi-
kalne podružnice in občinski sindikalni svet, Ljudska mladina Slo-
venije in aktivi mladih zadružnikov, prostovoljna gasilska društva
in šole. Naj mi posamezniki ali društva, ki sem jih morebiti izpustil,
moje pozabljivosti ne štejejo v zlo. Seveda ne smemo pozabiti ne-
katerih podjetij in delovnih kolektivov, ki so z velikim razumevanjem
priskočili pravočasno na pomoč z delavci, prevozi in materialom ter
prav tako ne onih, ki so prispevali za proslavo potrebna finančna
sredstva.
Društva in organizacije, ki delujejo na področju Žalca, pa so
imele še prav posebno nalogo: pripraviti so morale trg na dostojen
sprejem gostov. Poleg pripravljalnega odbora j e za ureditev trga
posebno skrbel odbor SZDL, ki j e umel aktivizirati še druge činitelje.
Tako j e žalski trg zares dostojno pričakal zgodovinsko obletnico in
se ob pričakovanju številnih gostov odel v svečano oblačilo. Povsem na
novo sta bili asfaltirani v rekordnem roku ulici od pošte do proge in
od griške ceste do šole. Tako j e prostor pred železniško postajo, pred
domom Partizana in otroškim vrtcem dobil povsem novo lice. Posebno
j e estetski izgled povečala nova cestna razsvetljava, ki so j o montirali
v teh ulicah. Lično so bile urejene tudi nekatere ograje in peš poti, kar
j e ustvarilo vtis domačnosti in prijetnosti. Še nikoli tako kot tokrat
pa so se izkazali prebivalci Žalca. Prav raz vsako hišo j e to pot visela
zastava, na okna so dajali cvetice in slike, nekateri pa so v ta namen
temeljito očistili ali pa prepleskali obledela hišna vrata ter oknice.
Žalski delovni kolektivi so prostovoljno a n brezplačno postavili
na vseh dohodih lepe slavoloke, ki so prišleke že od daleč pozdravljali
in j i m naznanjali, da so dobrodošli. Aktivi mladih zadružnikov in
mladinski aktivi iz vse Savinjske doline so pletli vence za okrasitev
prireditvenega prostora. Napletli so okrog 10 tisoč metrov vencev, s
katerimi j e bilo možno okrasiti ne le ponosne mlaje, ki so stali okrog
zbornega mesta, ampak tudi slavnostno tribuno, plesne odre in pa-
viljone ter okoliške hiše. Najbolj marljivega se j e izkazal aktiv mladih
zadružnikov iz Galicije, ki je zato prejel prvo nagrado.
 Prevoz obiskovalcev prireditev j e bil takisto brezhibno izveden.
Na glavni dan proslave sta pripeljala v Žalec dva posebna vlaka: eden
iz Šoštanja drugi pa iz Celja. Ves dan pa j e bila avtobusna zveza
z malone vsemi večjimi kraji Savinjske doline. Tako so imeli obisko-
valci vsak čas možnost, da po volji prihajajo in odhajajo, in to so
tudi uporabili. L j u d j e pa so prihajali tudi z lastnimi vozili: s ko-
lesi, z vozovi in peš. Pri vsem tem povečanem cestnem prometu pa j e
vse potekalo brez prometne nezgode. Tudi sicer so vse prireditve po-
tekale brez večjih ovir ali presenečenj. S tem ne mislim podcenjevati
velikega truda in skrbii prirediteljev in posameznih odgovornih orga-
nizatorjev. Hočem povedati le, da j e bila organizacija na višku in so
vse množične prireditve potekle v zadovoljstvo udeležencev in pri-
rediteljev.
Ne moremo pa tudi mimo vloge, ki j o j e pri tem odigral naš tisk.
Pri objavljanju priprav in ocenjevanju prireditev so posredno ali
neposredno sodelovali vsi vidnejši dnevniki in tedniki: Ljudska pra-
vica, Slovenski poročevalec, Večer, Celjski tednik, Kmečki glas,
Hmeljar, razen tega pa še Radio Ljubljana in Celje. Tako je bilo t
času dobrih treh mesecev od prve napovedi v Celjskem tedniku r
prviih dneh meseca junija do zadnje ocene »Velike puntarije« v istem
časopisu proti koncu meseca septembra objavljeno v naših časopisih
nad 50 raznih poročil, reportaž, novic, razgovorov, ocen, itd. Brez-
dvomno gre torej tudi novinarjem priznanje, da j e bila naša javnost
tako dobro informirana o vseh pripravah in prireditvah v zvezi s pro-
slavo 90-letnice žalskega tabora in da j e vse tako dobro uspelo.
Edino vreme j e bilo vse do zadnjega vprašanje zase. Priprav-
ljalni odbor j e v skrbeh za uspeh prireditve naročil svojemu zastop-
niku, n a j se pri Meteorološki postaji v Ljubljani pozanima, kakšno bo
vreme v nedeljo, dne 14. septembra. Brez dvoma j e bil od vremena v
veliki meri odvisen uspeh zaključne prireditve. Storjeno j e bilo vse
za dobro počutje gostov in bi bilo škoda, če bi ta prizadevanja poga-
zile elementarne sile. Med članom pripravljalnega odbora in uslužbenci
Meteorološke postaje pa se j e razvil zaniimiv telefonski pogovor: »Halo!
Tukaj Žalec, pripravljalni odbor za proslavo 90 J letnice tabora v
Žalcu.« »Dober dan! Tu Hidrometeorološka postaja Ljubljana. Po-
zdravljeni!« »Aili bi bili tako prijazni in bi nam sporočili, kakšno b o
vreme v nedeljo, 14. septembra?« »Obžalujem. Uradne vremenske na-
povedi javljamo vsak dan Radiu Ljubljana, dolgoročnih vremenskih
napovedi pa sploh ne dajemo. Obrnite se na vremenoslovca — ama-
terja, tov. Manohina!« »Hvala lepa!« »Prosim!« »Na svidenje!« Vse
skupaj j e izzvenelo približno tako, kakor bi nekdo dejal, da »plošč po
želji ne p r e d v a j a j o . . . « . Kaj smo hoteli drugega, kakor zanesti se
na dobro srečo. Vneto smo 'odbijali napovedi skeptikov in drug dru-
gega tolažili. Nismo se zmotili, kajti tudi naravne sile so to pot prazno-
vale.
V mrzličnih pripravah so se prireditveni dnevi hitro približevali.
Teden prireditev se j e pričel v soboto, 6. septembra z otvoritvijo raz-
stave o delovanju telesnovzgojnih društev občine Žalec. Povedati je
 treba, d a so se p r i r e d i t e l j i razstave res p o t r u d i l i . V e l i k a m n o ž i n a
g r a d i v a , k i so ga o č u v a l i p r e d u n i č e n j e m i n p o z a b o p o ž r t v o v a l n i te-
l o v a d c i n e le iz č a s o v po o s v o b o d i t v i , a m p a k tudi še iz p r e d v o j n i h
s o k o l sikih d r u š t e v , j e p o n a z a r j a l a r a z g i b a n o telesno v z g o j n o d e j a v n o s t
v žalski o b č i n i o d p r v i h let tega s t o l e t j a p a d o d a n a š n j i h dni. T u j e
p o z o r n i o p a z o v a l e c zasledil m n o g e p o k a l e , d i p l o m e iin p r i z n a n j a , k ;
so j i h t e l o v a d n a d r u š t v a ali n j i h č l a n i zaslužili. B o g a t o s l i k o v n o g r a -
di v o o fizkulturinih n a s t o p i h , a k a d e m i j a h in zletih. f o t o g r a f i j e z o t v o -
ritev t e l o v a d n i h d o m o v in t e k m o v a n j , o k u l t u r n i -ter d r u ž a b n i d e j a v -
nosti bivših s okoliški h d r u š t e v itd. — vse to j e g r a d i v o , o b k a t e r e m se
č l o v e k zamisli. P o s e b n o p o z o r n o s t zaslužita d v a p r a p o r a , k i so j u člani
z a k o p a l i v z e m l j o , da so j u o č u v a l i p r e d d i v j a n j e m o k u p a t o r j a , p a
o r i g i n a l n i i z v o d i h u m o r i s t i č n e g a lista, ki s o ga i z d a j a l i z a p r t i s o k o l i
v j e č i itd. P o s e b n o m l a d i n a si j e z v e l i k i m z a n i m a n j e m o g l e d o v a l a
r a z s t a v l j e n o g r a d i v o . S p o j a s n j e v a n j e m so j i p o m a g a l i o r g a n i z a t o r j i
razstave, p o s e b n o pa t o v a r i š i : M e t o d P o ž a r , u p o k . šol. u p r a v i t e l j , tov.
S r e b r e , u p o k . p r o f e s o r , p r e d s e d n i k T V D Partizan Š e m p e t e r , tov. H o -
č e v a r ter d r u g i zaslužni Š e m p e t r č a n i .

R a z s t a v l j e n o g r a d i v o j e z a t e m p r e v z e l tov. R a j k o V r e č e r iz
Žalca, ga d o p o l n i l z novimi n a j d b a m i in z b i r k a m i ter p r i p r a v i l za raz-
stavitev. V č e t r t e k , d n e 11. s e p t e m b r a j e bila o d p r t a z g o d o v i n s k a raz-
stava o delu t e l e s n o v z g o j n i h d r u š t e v tudi v Žalcu. Z b i r k a j e b i l a o b o -
gatena z z a n i m i v i m e t n o g r a f s k i m m a t e r i a l o m S a v i n j s k e d o l i n e , o d k a -

lz razstave telesnovzgojnih društev Spodnje Savinjske doline

terih so b i l i n e k a t e r i -primeri p r a v e r e d k o s t i . M o č n e j e so b i l e z a s t o -
p a n e slike osebnosti s l o v e n s k e g a t a b o r a p r e d d e v e t d e s e t i m i leti v
Ž a l c u , d a l j e slike še ž i v e č e g a u d e l e ž e n c a t a b o r a k m e t a A n t l o g a iz
G o t o v e l j in g o d b e n i k o v iz H r a s t n i k a itd. L i č n a d v o r a n i c a j e n u d i l a
p r i m e r n o m o ž n o s t za razstavitev o b i l n e g a g r a d i v a . V e n d a r j e b i l o o p a -
ziti, d a j e b i l o g r a d i v a s k o r a jda n e k o l i k o p r e v e č za tak prostor. S e v e d a
pa d r u g e g a p r o s t o r a tudi ni b i l o v e č na r a z p o l a g o , z a k a j v s e d v o r a n e
so že b i l e r e z e r v i r a n e za d o l o č e n e n a m e n e . R a z e n t e g a p a o r g a n i z a -
t o r j i tudi niso m o g l i p r e d v i d e v a t i , da se b o z b r a l o t o l i k o g r a d i v a in
da b o p o t r e b o v a l o t o l i k o p r o s t o r a . Z a r a d i p r e g l e d n o s t i bi b i l o m o r d a
b o l j e , č e bi b i l a razstava u r e j e n a b o d i s i p o k r o n o l o š k e m b o d i s i p o
k r a j e v n e m v r s t n e m r e d u . K e r pa j e razstava g o s t o v a l a n a d v e h m e -
stih, ni b i l o d o v o l j časa za t e m e l j i t e j š e p r i p r a v e .
Kljub temu pa j e bila razstava vzorno urejena in so se o n j e j
mnogi pohvalno izrazili (direktor Mestnega muzeja, prof. Baš). Ma-
lokdo si je namreč predstavljal, da j e tovrstna društvena dejavnost v
naši občini tako pestra in da j e iz prejšnjih časov ohranjenega še to-
liko dragocenega gradiva. Razstavo si je ogledala ogromna množica
l judi. Blizu 3000 j e bilo podpisov in pohvalnih izjav v spominski knjigi.
Za kolektivne obiske šolskih otrok iz žalske in okoliških šol so se p o d -
pisovali le učitelji — vodje. Razstavo so si ogledali številni predstav-
niki političnega in kulturnega življenja občine in okraja, med njimi
tudi tov. Franc Leskošek-Luka, član Zveznega izvršnega sveta.
Občinski telovadni nastop teles novzgojnih društev, ki j e bil
7. septembra v Šempetru, j e bil pravcata manifestacija telesne kulture.
Nad 2000 gledalcev j e z zanimanjem spremljalo pestri program, ki so
ga izvajali (telovadci malone vseh T V D Partizan iz žalske občine,
telovadci Kladivarja iz Celja in odbrani atleti Slovenije. V petnajstih
točkah pestrega programa se j e zvrstila pred gledalci skoraj vsa te-
lesnovzgojna dejavnost v malem. Kljub kratkemu času za priprave j e
prireditev vendar potekli a zadovoljivo. Videti j e bilo, da se j e prire-
ditelj (TVD Partizan Šempeter) zelo potrudil. Zanj j e prireditev po-
menila še mnogo več: 30-letnico obstoja društva in 20-letmico obstoja
telovadnega doma. O b tej priliki j e društvo razvilo svoj novi prapor,
ki mu j e kumoval predsednik ObLO Žalec tov. Ivan Ramčigaj. O b
razvitju novega prapora j e obljubil 'telesnovzgojnim organizacijam
v prihodnje še večjo materialno pomoč. Prizadevnemu načelniku tov.
Janku Zemljiču in delovnemu upravnemu odboru T V D Partizan v
Šempetru prav gotovo ne bo težko z doseženimi uspehi utrjevati in
širiti tradicije telesne vzgoje med šempetrsko mladino, ki se bo zbi-
rala pred novim praporom in na telovadnih napravah, ki so jih v ta
namen obnovili. Nastopu so razen predstavnikov oblasti iz občine in
okraja prisostvovali i ttudi predsednik Okrajne zveze Partizan tov.
Janko Ančik in predsednik Partizana Slovenije tov. Mitja Ribičič.
O d nedeljskega telovadnega nastopa p a do sobotne V e l i k e p u n -
t a r i j e so b i l e še tri p o m e m b n e j š e p r i r e d i t v e . V G r i ž a h j e g o s t o v a l o
Mestno g l e d a l i š č e iz C e l j a s K i s l i n g e r j e v o d r a m o » N a s l e p e m t i r u « .
Š k o d a , d a j e g o s t u j o č i a n s a m b e l v z a d n j e m času o d p o v e d a l g o s t o -
 vanje s Prežihovimi »Pernjakovimi«, ki so bili prvotno na sporedu
že v soboto, 6. septembra.
Tako prireditelj v zadnjem hipu ni mogel v dovolj ni meri za-
interesirati publike, zlasti še, ker j e bila isti dain telovadna prireditev
v Šempetru. Kljub temu si j e predstavo ogledalo okrog 400 ljudi i?.
Griž in okolice.

Državni prvak Miro Cerar med izvajanjem težke vaje

na drogu v Šempetru

Druga taka prireditev j e bil koncert priznane pianistke Dike

Rančigajeve. Koncert j e pripravljalni odbor šele naknadno sprejel v
svoj program, ker se j e ponudila priložnost, da tudi žalska publika
spozna sposobnosti svoje rojakinje — umetnice. Pianistka Dika Ran-
či iga jeva j e doma iz Tabora. Po končanih študijah j e odšla na izpopol-
njevanje v Anglijo, kjer j e priredila neikaj uspelih koncertov v Lon-
donu in drugih mestih. Kljub temu, da v Žalcu mi stalne koncertne
publike, j e bilo ,za to gostovanje precej zanimanja in se ga j e udele-
žilo več sto poslušalcev, ki so dali umetnici vse priznanje.
 Šestorica članic TVD Partizan Mozirje izvaja vaje z reketi na jubilejnem
zletu v Šempetru

Namesto Komornega zbora iz C e l j a j e gostoval Slovenski oktet

iz Ljubljane. S svojim internacionalnim programom j e zadovoljil n a j -
zahtevnejše in tudi preproste poslušalce. P o n e k a j uvodnih pesmih
j e bil med pevci na o d r u in poslušalci v dvorani ustvarjen tak trden
kontakt, da ga n e bi mogel nihče več pretrgati. Posebno všeč so bile
poslušalcem nekatere manj znane pesmi, med njimi črnske duhovne
pesmi in pesmi bratskih slovanskih narodov. Nekatere pesmi so m o -
rali gostje celo ponavljati.
Vrhunec vseh prireditev pred zaključno prireditvijo pa j e bila
prav gotovo uprizoritev »Velike puntarije« v Grižah. Brez pretira-
vanj lahko povemo, da j e bila uprizoritev te zahtevne drame Bralka
Krefta na tak način zares edinstvena. Ne zato, ker povsod po Savinjski
dolini govorimo o kooperaciji in ker j e ta tema aktualna, ampak zato,
ker se j e pri tej veliki prireditvi tako obnesla, bi kazalo spregovoriti
nekaj besed. Prireditev sama po sebi, pa četudi bi j o igrali poklicni
igralci, ni lahka. T e ž j a j e pa v primeru, če so se j e lotili sami ama-
terji. Še težja pa j e , kadar so ti amaterji taJko daleč vsaksebi, iz raz-
ličnih društev in k r a j e v občine. Odločitve za tak način dela ni na-
rekovala želja po nečem novem, ampak želja po čimvečji kvaliteti in
preprosti razlog, ker tolikega števila igralcev gotovo ne bi našli v enem
samem društvu. Zato j e bil£> nujno, da sodelujejo igralci iz več gle-
daliških družin. •
Pri uprizoritvi j e sodelovalo blizu 40 igralcev z važnejšimi vlo-
gami, okrog 20 statistov, okrog 40 pevcev, klub za konjski šport iz
Celja, ter še n e k a j tehničnih pomočnikov, torej nad 100 ljudi. Igralci
z glavnimi vlogami so bili iz Griž, Prebolda, Tabora, Trnave, Šem-
petra, Žalca, Galicije, Polzele in Gomilskega. Statisti pa so bili v glav-
 Skupina gledaliških amaterjev iz Spodnje Savinjske doline v glavnih vlogah
Kreftove »Velike puntarije«

nem iz bližnje okolice Griž. Kadar so bile vaje, j e igralce dovažal in

razvažal avtobus.
Režija j e bila poverjena Lojzetu Fricu. režiserju Svobode Pre-
bold. Zanj j e bila »Velika puntarija« že 112. igrana ali režirana vloga,
b požrtvovalnostjo in njemu značilno vztrajnostjo se j e lotil trdega
oreha. Nič manj požrtvovalni niso bili ostali sodelavci. K l j u b zapo-
slenosti m še drugim nalogam so ves čas trimesečnega dela hodili po
večerji na vaje, ki j i h j e bilo skupino 16. To so bili l j u d j e raznih p o -
klicev m raznih starosti in vendar so se o b skupnem stremljenju zlili
v složen kolektiv, ki j e bil sposoben rešiti dokaj zapleteno nalogo
Med njimi so b d i igralci, ki večidel svojega prostega časa posvečajo
delu na odru. In vendar j e bila ta raznolikost, številčnost in oddalje-
nost igralcev precejšnja ovira pri rednem delu. Se dobro, da j e
Kreftova drama omogočala, da j e režiser Fric lahko delal ločeno s
»puntairji« in ločeno ;s »plemiči«. Seveda pa so bile potrebne tudi
skupine v a j e m d o k a j š n j a samostojnost oblikovalcev vlog.
1 , j, e P£J m a ® k i r a n j u priskočil na pomoč maisker celjskega
gledališča Vinko Tanjšek.
Napočil j e svečani trenutek pred premiero. Režiser j e dajal še
zadnja navodda; kakor komandant pred bitko. Prihajali so zadnji
gledalci malo zakasneli, ki skoraj niso več našli prostora v amfitea-
tralno dvignjenem in zaokroženem prostoru. Nemirna množica, ki se
j e zbrala iz malone vseh krajev Spodnje Savinjske doline, j e vzvalo-
vila v napetem pričakovanju. Med gledalci j e bil tudi avtorjev brat
Ivan Kreft. Zastopal j e avtorja Bratka Krefta, ki so ga povabili, a se
premiere ni mogel osebno udeležiti. Po pozdravnem govoru predsed-
nika Občinske Zveze Svobod in prosvetnih društev se j e odgrnila
»svetlobna zavesa«. Pred nestrpnimi gledalci, od katerih so se nekateri
povzpeli celo na ograjo in na drevesa, se je nato v 3 in pol urni igri
odvijal prizor za prizorom. Kljub nekoliko hladni sapici, ki j e tiste
jesenske noči že pihljala, j e ves poldrugi tisoč gledalcev zamaknjeno
sledil igri in pozabil na mraz. Zares so bili nekateri prizori in neka-
tere vloge mojstrsko podane. Posebno uspešno so svoje vloge odigrali
Jože Aubreht (kot škof), Ivan Žaibkar (v vlogi Matije Gubca), Ludvik
Stepišnik (kot Ilija Gregorič), pa Jože Zagoričnik, Janko Kline, Ivan
Mikek, Drago Kumer, Jože Gogala i. dr. Seveda pa tudi vsi ostali niso
mnogo zaostajali in so pokazali poleg znanja vlog in rutine tudi precej
igralskega talenta. Zelo dobro so uspeli množični prizori, posebno pa
sama bitka upornikov z grajskimi, ki j e pričarala pred gledalce del-
ček naše legendarne preteklosti.
V nedeljo zjutraj, k o ni bilo na azurnomodrem nebu niti enega
oblačka, so Žalčane dramile b ud niče godb na pihala, ki so že dospele
na prireditev. Kar pet godb na pihala j e tega dne dopoldne kratko-
časilo domačine in goste, ki so z vseh strani prihajali na prireditveni
prostor. Medtem, ko so se člani društev pripravljali za povorko, so
v hmeljarskem domu odprli v navzočnosti predstavnikov javnega in
političnega življenja spominsko ploščo v spomin na slovenski tabor v
Žalcu pred devetdesetimi leti. Niso slučajno na plošči vklesane Cankar-
jeve preroške besede: »Narod si bo pisal sodbo sam. ne frak mu j e ne

tr
NAROD SI BO PISAL $ 0 » SMl :

U 1-k'AK M I Ni BO N NE TAU?

Sz? 'j-i&fl _
,, . V"'!®«!?-' •
Q i v„ |Nv|J , - w • U.f v
— ".
Spominska plošča v Hmeljarskem domu v Žalcu

bo in ne talar.« Da se te preroške besede uresničujejo, j e dokaz naša

socialistična stvarnost, ki prihaja čedalje bolj do izraza tudi na naši
vasi. Obenem z odkritjem spominske plošče j e bil dejansko odprt tudi
Hmeljarski dom, akoravno še takrat ni bil povsem gotov. Danes že
rabi svojemu namenu. V njem so uradni prostori Kmetijsko-proizva-
 jailne poslovne zveze in hmeljne komisiije. V njem j e tudi elitno ure-
jena dvorana, ki pa ne b o rabila le nekajkratnim zadružnim posvetom
na leto, marveč tudi javnemu delovanju žalskih množičnih organizacij
in društev. Škoda le, da arhitekt in investitor nii upošteval poitreb žal-
skega trga in ni dal na balkonu vgraditi kabine za normalni kinopro-
jektor. Na ta način bi lahko prenesli kino-predstave v novi dom, obe-
nem pa bi tudi Delavsko prosvetno društvo Svoboda imelo več mož-
nosti za nastope.
Pa pustimo žalske probleme. Po ogledu prostorov iin hmeljne
razstave pridelka 1958 so se gostje napotili na prireditveni prostor in
zasedli svoja mesta na slavnostno okrašeni tribuni.
Na n j e j so se zbrali zaslužni predstavniki množičnih organizacij
in društev iz žalske občine, predstavniki sosednjih občin, predstavniki
okraja in garnizona Celje, gostje iz Ljutomera itd. itd. Posebej j e
treba omeniti, da se j e slavnosti udeležil Frane LESKOŠEiK-LUKA, član
Zveznega izvršnega sveta, dalje predsednik okrajnega odbora SZDL
Franc SIMONIČ, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko JER-
MAN in drugi. Med uglednimi gosti pa j e v prvi vrsti sedel tudi edini
še živeči udeleženec žalskega tabora — Franc A N T L O G A iz Gotovelj
pri Žalcu, star 98 let. Kdo bi si takrat misli, da bo že čez pičle tri tedne

Častni gostje na proslavi 90-letnice žalskega tabora na slavnostni tribuni.

Od leve proti desni so: Stane Divjak. Franc Simonič, Riko Jerman, Ivan
Kovač, Franc Leskošek-Luka, Franc Antloga (edini preživeli — 98 let stari —
udeleženec tabora), Ivan Rančigaj in Miran C v e n t
l e g e l v g r o b . Kakoir d a j e č a k a l s a m o na t r e n u t e k , d a b i l a h k o s k u p n o
z nami praznoval svečani j u b i l e j .
T o č n o ob n a p o v e d a n i uri j e pred tribuno p r i k o r a k a l a skupina
z a s t a v o n o š , k i j e t v o r i l a č e l o p o v o r k e . N j e j so s l e d i l i v s t r u m n e m k o -
r a k u č l a n i t e l o v a d n i h d r u š t e v , p i o n i r j i , p e v c i in p e v k e , g a s i l c i , č l a n i
f o l k l o r n e s k u p i n e , vsi v k r o j i h . T e m so s e p r i d r u ž i l i č l a n i s i n d i k a l n i h
p o d r u ž n i c in d r u g i u d e l e ž e n c i p r o s l a v e . O b z v o k i h g o d b so s e na s l a v -
nostni prostor z g r i n j a l e nepregledne množice, ki so napolnile s k o r a j
ves o g r o m n i t e l o v a d n i p r o s t o r . P e v c i s o m e d t e m n a p o l n i l i s t o p n i č a s t o
d v i g n j e n prostor pred tribuno. N o v i n a r j i i n r e p o r t e r j i so zasedli te-
r a s o t e l o v a d n e g a d o m a , n e k a t e r i p a so s e v g n e z d i l i v s r e d o m e d g o s t e
na tribuni.
V a l o v a n j e i n š u m d e s e t t i s o o g l a v e m n o ž i c e se j e p o l e g e l , k o so
z d r u ž e n i p e v s k i z b o r i o b s p r e m l j a v i g o d b e z a p e l i » I n t e m a a i o n a l o « in
k o j e z a t e m p r e d s e d n i k o b č i n s k e g a o d b o r a S Z D L Ivain K O V A Č o t v o r i l
z b o r o v a n j e in p r e d a l b e s e d o z v e z n e m u l j u d s k e m u p o s l a n c u F r a n c u
S I M O N I C U . V s v o j e m g o v o r u j e izčrpno orisal d o g o d k e na S l o v e n -
s k e m , iz k a t e r i h s e j e p o r o d i l o t a b o r s k o g i b a n j e p r e d d e v e t d e s e t i m i
leti, o p i s a l p a j e t u d i v e s r a z v o j o d t e d a n j i h d n i d o d a n e s . U g o t o v i l
j e , da j e p o m e n i l a d o b a t a b o r o v n e k a k p r e h o d od M a t i j e G u b c a d o
H l a p c a Jerneja. S t o l e t j a iskane p r a v i c e pa j e t e m u dala šele n a r o d n o -
o s v o b o d i l n a b o r b a , ki ga j e p o p r e j o s v o b o d i l a v s a k r š n e g a i z k o r i š č a n j a .
V e l i k e pridobitve, izbojevne z veličastno zmago v ljudski revoluciji,
in k i p r e d s t a v l j a j o t e m e l j e n a š e s o c i a l i s t i č n e g r a d i t v e , m o r a n a š a m l a d a
g e n e r a c i j a b u d n o č u v a t i in u t r j e v a t i .
G o v o r e č o n a g l e m g o s p o d a r s k e m r a z v o j u z a d n j i h let, p o s e b e j
p a še o h i t r e m n a p r e d k u v o ž j e m p r e d e l u S a v i n j s k e d o l i n e , j e p o u d a r i l
d a še v e d n o n i s o i z k o r i š č e n e v s e m o ž n o s t i za d v i g p r o i z v o d n j e v v s e h
panogah našega gospodarstva, posebno pa v kmetijstvu, k j e r č a k a j o
p r o i z v a j a l c e še v e l i k e n a l o g e . V b o d o č e j i h b o t r e b a i z p o l n j e v a t i t a k o ,
da b o d o v k o r i s t v s e m d e l o v n i m l j u d e m n a š e d o m o v i n e . O b z a k l j u č k u
s v o j e g a g o v o r a j e p r e b i v a l c e m S a v i n j s k e d o l i n e čestital k d o s e ž e n i m

Desetiisočglava množica med petjem »Internacionale«

 uspehom. Nato so udeleženci burno pozdravili pismi, ki so j u poslali
predsedniku FLRJ maršalu Titu in predsedniku Ljudske skupščine
LRS Mihi Marinku.
Združeni pevski zbori so potlej zapeli zborovalcem nekaj d o -
moljubnih in delavskih ter borbenih pesmi. Moškim zborom je diri-
giral pevovodja SATLER iiz Šempetra, ženskim Justa HOLOBAR iz
Žal ca, mešanim pa Draigo PREDAN. Ni bilo lahlko tolikšno množico
pevcev uvežbati in pripraviti za nastop. K sreči so lahko vadili po-
samič. Kljub temu da iso imeli le eno skupno vajo, so bila njihova
hotenja kronana z uspehom, saj j e našla injihova pesem topel odziv v
srcih tiisočev poslušalcev.
Po kosilu so slavnostni prostor zopet napolnile množice ljudi,
večje kot dopoldne. Z velikim zanimanjem so l j u d j e sledili programu,
ki ga j e izvajala plesna skupina D P D Svoboda »Prežihov Voranc« iz
Raven na Koroškem. Lepo izvajani narodni plesi v pestrih narodnih
nošah so bili za mnoge gledalce novost in doživetje. Zelo veliko zani-
manje, še več pa dobre volje in smeha so vzbudili humoristi: Prleška
Micka iin Marulek ter Pohorski Tijek in Stef iz Maribora. O b mnogih
uspelih aktualnih in pikrih šalah se j e smejala vsa večtisočglava mno-
žica na prireditvenem prostoru. Vse popoldne in pozno v noč so se
ljudje potem kratkočasili okrog petih plesišč. Zabavali so jih libojski
»Cvekovci«, Ljubljanski jazz ansambel s pevko Marjano Deržaj, Ve-
seli planšarji in Savinjski kvintet. Plesni ansambli so bili marljivi,
odri lahko dostopni in ozvočeni, tako da j e lahko vsak plesa željen
par prišel na svoj račun. Mladino j e zabavala strelska družina z na-
gradnim streljanjem; n j e j so se priključili še razni prodajalci spo-
minkov, jedač in pijač, sadja in slaščic. Manjkalo res ni ničesar, ikar
bi lahko pripomoglo k veselemu razpoloženju. Seveda ni šlo brez ne-
katerih pomanjkljivosti, ki pa niso bile tolikšne, da bi bile očitne.
Pomen proslave 90-letnice tabora v Žalcu, ki j e izzvenela kot veliki
vseljudski tabor, j e političen, kulturni in mobilizatorski. Organizirali
smo j o v času kratkega predaha, k o j e bil hmelj že obran, sadje pa j e
še dozorevalo. Kljub poletni vročini in dopustniški mrzlici ter kmečke-
mu delu so se nastopajoče skupine pridno pripravljale za nastope.
Nova kulturna in izobraževalna ter politična sezona, ki j e pred nami.
ne b o brez kontinuitete, ki j o j e dala ta veličastna proslava. Proslava
torej ni bila sama sebi namen, ampak j e imela tudi višje smotre.
Imela j e namen še tesneje povezati vse pozitivne socialistične sile za
izpolnitev nalog, ki jih pred nas postavlja družbeni razvoj. S tem smo
pa dokazali, da znamo visoko ceniti napredne tradicije preteklosti,
brez katerih tako naglega napredka ne bi moglo biti.
Ob koncu izrekamo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu
uspehu prireditev okrog proslav 90-detnice žalskega tabora, v imenu
pripravljalnega odbora prisrčno zahvalo!
 KAZALO

Uvodna beseda
Pesem Savinjske doline (Fran Roš) 7
Razmere na Slovenskem v dobi taborov (Vasilij Meliik) 9
Kako je bilo pred devetdesetimi leti (Rajko Vrečer) 16
Občina Žalec (Milan Kolenik) 24
Vladko in veter (Vladimir Levstik) 40
Moj grob (Vladimir Levstik) 42
Proti Jutru (France Onič) 43
Igra (France Onič) 4»
_Beli oblaček (France Onič) 44
Nerodna zgodba (Janko Kač) * 45
HPerspektiva (Meta Rainer) 50
Krivda (Meta Rainer) 51
Siva skala (Meta Rainer) 51
Jagned (Dane Debič) , • • 52
L j u d j e iz gledališča (Vasja Predan) 56
Tepežni dan (Drago Kumer) 59
Provincialna kultura in kultura v provinci (Miloš Mikeln) 62
Risto Savin — naš velikii skladatelj (Drago Predan) 68
Kratek pregled stvaritev Rista Savina (Ludvik Zepič) 71
Ferdo Kočevar-Zavčanin (Rajko Vrečer) 74
Spodnja Savinjska dolina v boju za boljšo bodočnost (Stane Terčak) . . 77
Najstarejša zgodovina Spodnje Savinjske doline (Alojz Rolta) . . . . 103
Staroslovansko grobišče v Gotovljah (Alojz Bolta) 114
Savinjska dolina v rimski dobi (Vera Kolšek) 118
Rimski spomeniki o lovu v Šempetru ob Savinji (dr. Josip Klemene) . . 132
Gradovi in graščine v Spodnji Savinjski dolini (Jože Curk) 140
Prispevek k savinjski kinečki kisi (Drago Predan) 161
Beležka o Boštjanu Natku (Fran Roš) 168
Libojska keramika (Milena Moškon) 171
Šolstvo in ljtidska prosveta (Jože Gluk) 173
Kratka zgodovina rudarstva in industrije v Spodnji Savinjski dolini
(Janko Orožen) 213
Opis premogovnih in rudnih nahajališč ter njihove zaloge v žalski ko-
muni (ing. V. Gostiša in ing. R. Kovačič) 231
Savinjski golding (ing. Lojze Kač) . 244
Mirosan danes in jutri (ing. Marta Gosar) 268
Ureditev vodnega režima v Spodnji Savinjski dolini (ing. Fran Lt\h) . . 289
Hidropedološka raziskavanja melioracijskega področja Godomlje in
smernice za bodoče gospodarjenje (ing. Danica Honzak) 294
Turistične perspektive Spodnje Savinjske doline (Milan škof) . . . . 317
Komunalna dejavnost v žalski komuni (Vinko Jordan) 322
Kako smo praznovali 90. obletnico tabora v Žalcu (Jože Gluk) 329
SAVINJSKI ZBORNIK

Izdal
Občinski odbor SZDL v Žalcu

Uredil
Drago Predan

Oprema
Bojan Kovač

Barone priloge
Jaka Slokan in »Fotoliki Celje

Dotiskano septembra 1959

Naklada
1500 izvodov '

. Tisk
Časopisnega podjetja »Celjski tisk«
Celje 1959